Neža Trebše1, Katarina Vincek2, Tadeja Kotar3
Obravnava popotnika v ambulanti za tropske
bolezni in popotnike
Treatment of Travelers at the Tropical Diseases and Travelers Clinic
IZVLEČEK
KLJUČNE BESEDE: potovalna anameza, bolan popotnik po vrnitvi s potovanja, tropske bolezni, bolezni,
povezane s potovanjem, diagnostični postopki
Najpogostejši sindromi pri popotniku po vrnitvi s potovanja so vročina, kožne spremembe
in potovalna driska, pogoste so tudi okužbe dihal. Popotnik, ki poišče medicinsko pomoč,
mora biti obravnavan drugače kot ostali bolniki, kljub temu da je vzrok težav pogosto
doma pridobljena okužba. Pridobiti moramo podatke o opravljenih cepljenjih pred odho-
dom, jemanju antimalarične profilakse (ime in režim odmerjanja zdravila) in upošteva-
nju priporočil za preprečevanje obolenj na potovanju. Natančna potovalna anamneza pri
popotniku nam je v veliko pomoč pri pravilni usmeritvi nadaljnje diagnostike. Upoštevati
moramo trajanje potovanja in začetek bolezni (inkubacijska doba), obiskano zemljepisno
področje (nekatere bolezni so endemične), dejavnosti na potovanju in morebitno tvega-
no obnašanje. Pristop k obravnavi popotnika mora biti stopenjski. Pri osebi z vročino je
treba vedno izključiti malarijo, saj je ta najpogostejši vzrok težko potekajoče bolezni.
ABSTRACT
KEY WORDS: travel history, ill traveler upon return, tropical diseases, travel-related illness, diagnostic
procedures
The most common syndromes in travelers upon return are fever, skin changes, traveler’s
diarrhoea and respiratory diseases. A traveler who seeks medical help must be treated
differently than other patients, even though the cause of the problem is most often a com-
munity-acquired infection. Information on vaccinations before travel, the use of mala-
ria prophylaxis (drug name and dosage), and preventive behaviour must be acquired.
A detailed travel history is crucial and helps determine further diagnostic procedures.
A detailed history of the travel period and the onset of symptoms (incubation period),
travel areas, exact geographical travel route (some diseases are endemic), and activities,
including risky behaviour, must be obtained. First, an assessment of the severity of the
disease is necessary. Malaria must always be ruled out in a person with a fever, as it is
the most common cause of a severe disease in travelers.
1 Neža Trebše, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana,
Japljeva ulica 2, 1000 Ljubljana
2 Katarina Vincek, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana,
Japljeva ulica 2, 1000 Ljubljana
3 Doc. dr. Tadeja Kotar, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center
Ljubljana, Japljeva ulica 2, 1000 Ljubljana; Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo, Medicinska fakulteta,
Univerza v Ljubljani, Japljeva ulica 2, 1000 Ljubljana
73Med Razgl. 2023; 62 Suppl 2: 73–80
7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd  8.5.2023  8:47  Page 73
UVOD
Število popotnikov se po kratkem premoru
zaradi pandemije koronavirusne bolezni
2019 (angl. coronavirus disease-19, COVID-19)
ponovno veča (1). Populacija oseb, ki potu-
je, se spreminja, zato je obravnava popot-
nikov postala večji izziv. Potujejo vse starejši
ljudje, več je tudi popotnikov z oslabljenim
imunskim sistemom ter otrok (2).
Najpogostejši klinični sindromi, s kate-
rimi se srečujejo osebe po vrnitvi s poto-
vanja, so vročinska stanja, driska in kožne
spremembe. Druge pogoste težave popot-
nikov so okužbe dihal in okužbe sečil.
Prisotne so lahko asimptomatska eozino-
filija ter razpoloženjske motnje (3).
Velik delež težav bolnikov, ki obiščejo
zdravnika po vrnitvi s potovanj, ostane
etiološko neopredeljen in se spontano
izboljša brez dolgotrajnih posledic za zdrav-
je. Pomembno pa je, da prepoznamo bolezni,
ki so lahko življenjsko nevarne za posa-
meznika, in bolezni, ki so nevarne z javno-
zdravstvenega vidika (npr. ošpice, ebola
itd.). Glede na retrospektivno raziskavo
mreže GeoSentinel®, s katero so proučili
težave 82.825 popotnikov, ki so potovali
med letoma 1996 in 2011, je bilo 4 % pri-
merov takih, kjer bi bolezen lahko bila
življenjsko nevarna. Pri 91% bolnikov je bil
vodilni simptom vročina, med njimi jih je
77% obolelo z malarijo in 18% s trebušnim
tifusom. Popotniki z malarijo so se naj-
pogosteje vračali iz Zahodne Afrike, popotniki
s tifusom pa z indijskega podkontinenta (4).
Ostali okužbi s pogostejšim težjim potekom,
kjer je prav tako vodilni simptom vročina,
sta bili denga in rikecioza. Vročina pri
popotniku z za malarijo endemičnih podro-
čij mora biti obravnavana resno, dokler
malarije z gotovostjo ne izključimo. Kljub
vsemu pri popotnikih ne smemo pozabiti na
bolezni, ki so prisotne v domačem okolju,
saj so te pravzaprav pogost vzrok težav (2).
PRISTOP K OBRAVNAVI POPOTNIKA
O težavah z zdravjem po vrnitvi s potova-
nja poroča 43–79 % popotnikov, 8 % pa jih
zaradi težav poišče medicinsko pomoč.
V času obravnave bolnika z zdravstvenimi
74 Neža Trebše, Katarina Vincek, Tadeja Kotar Obravnava popotnika v ambulanti za tropske bolezni …
Tabela 1. Inkubacijske dobe pri nekaterih okužbah (5).
Inkubacijska doba Virusne okužbe Bakterijske okužbe Parazitne okužbe
Kratka (manj kot 14 dni) denga, chikungunya driska malarija (vse vrste),
akutna histoplazmoza
Zika tifus in paratifus
encefalitis Zahodnega Nila leptospiroza
akutni HIV-sindrom rikecioze
hemoragične mrzlice povratna mrzlica
meningokokemija
Srednje dolga hepatitis A in E tifus in paratifus malarija (vse vrste)
(14 do 60 dni)
akutni HIV-sindrom bruceloza akutna shistosomoza
vročica Q
Dolga (več kot 60 dni) hepatitis B tuberkuloza malarija (razen malarija,
povzročena s Plasmodium
falciparum)
steklina amebni jetrni absces
visceralna lišmanioza
7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd  8.5.2023  8:47  Page 74
težavami, povezanimi s potovanjem, je
potrebna natančna anamneza in poznava-
nje epidemioloških razmer krajev, kamor je
bolnik potoval (3, 6).
Potovalna anamneza
Poleg ustaljenih vprašanj o preteklih bole-
zenskih stanjih moramo opraviti natan-
čno potovalno anamnezo. Pomembna je
75Med Razgl. 2023; 62 Suppl 2:
anamneza o času potovanja in času nastan-
ka simptomov, saj imajo različne bolezni
različno inkubacijsko dobo. Potovalna dri-
ska, denga in druge arbovirusne okužbe
(japonski encefalitis, encefalitis Zahodnega
Nila itd.) imajo krajšo inkubacijsko dobo
(manj kot dva tedna). Nekoliko daljšo inku-
bacijsko dobo imajo lahko tifus, akutni
HIV-sindrom, virusni hepatitis, lišmanioza,
Tabela 2. Nekatere možne okužbe pri popotnikih glede na izpostavljenost (7).
Izpostavljenost Možne okužbe
uživanje neprekuhane vode, bruceloza,
nepasteriziranih mlečnih izdelkov salmoneloza,
šigeloza,
tuberkuloza (Myobacterium bovis),
ameboza,
hepatitis A
uživanje surovega ali nezadostno pečenega mesa, invazivne salmoneloze,
uživanje surovih ali premalo kuhanih rakcev trihinoza,
okužba s paraziti (Paragonimus spp., Gnathostoma spp.)
sladke vode (vodni športi in aktivnosti) shistosomoza,
leptospiroza
transfuzija, hepatitis B in C,
injiciranje drog, okužba s HIV
intravenozna aplikacija zdravil,
tetoviranje
pik komarja malarija,
denga,
chikungunya,
Zika
vbod klopa, rikecioze,
pik stenice tularemija,
povratna mrzlica,
babezioza,
krimsko-kongoška hemoragična mrzlica,
Chagasova bolezen
pik peščene muhe lišmanioza
pik muhe cece afriška tripanosomoza
stik nepokrite kože s peskom ali zemljo kožna larva migrans,
strongiloidoza,
tungioza
spolni stik gonoreja,
sifilis,
hepatitis B,
okužba z virusom herpesa simpleksa,
okužba s HIV
stik z bolniki davica,
meningokokne okužbe,
tuberkuloza,
virusne hemoragične mrzlice
7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd  8.5.2023  8:47  Page 75
shistosomoza in leptospiroza. Malarija,
shistosomoza, lišmanioza in tuberkuloza se
lahko pokažejo šele več mesecev po vrni-
tvi s potovanja. Najpogostejše inkubacijske
dobe so prikazane v tabeli 1 (5).
Popotnika moramo izprašati, v katerem
predelu države je potoval ter o aktivnostih
na potovanju – ali je oseba bivala na po-
deželju, ali je prišlo do izpostavljenosti slani
ali sladki vodi, ali so dejavnosti med poto-
vanjem vključevale stik z živalmi. Vprašati
moramo o izpostavljenosti komarjem in
drugim žuželkam, tako podnevi kot ponoči.
Komarji ne prenašajo samo malarije, temveč
tudi dengo, rumeno mrzlico, Ziko, chikun-
gunyo, virusne encefalitise itd. Vbod muhe
cece (rod Glossina), ki prenaša Trypanosoma
brucei, je boleč in ga popotniki v anamne-
zi običajno navedejo. Pomembna je anam-
neza o tem, kakšno hrano in vodo je oseba
uživala (surovo meso, nepasterizirane mle-
čne izdelke, vodo iz pipe). Vedno je treba
vprašati tudi o morebitnih hospitalizacijah
na potovanju zaradi možnosti kolonizacije
z večkratno odpornimi bakterijami, ki so
v državah v razvoju velika javnozdrav-
stvena težava. Posebne skupine bolnikov so
osebe, ki so opravljale delo v zdravstvenih
ustanovah ter so bile ob tem bolj izpostav-
ljene telesnim tekočinam. Ne smemo poza-
biti tudi na spolno anamnezo (6).
Ogroženost bolnika za določene bolezni
lahko ocenimo tudi glede na to, kako se je
oseba pripravila na potovanje. Pomembna
je anamneza o opravljenih cepljenjih pred
potovanjem ter jemanjem antimalarične
profilakse, ki pa ne nudi popolne zaščite (6).
Pri natančnem odvzemu anamneze si lahko
pomagamo s predpripravljenim vprašalni-
kom. V tabeli 2 so navedene nekatere okuž-
be glede na izpostavljenost popotnika.
Telesni pregled 
Prvi namen telesnega pregleda je začetna
ocena teže bolezni. Klinični znaki, ki zah-
tevajo takojšnje ukrepanje in kažejo na
hud potek bolezni, so hemodinamska ne -
76 Neža Trebše, Katarina Vincek, Tadeja Kotar Obravnava popotnika v ambulanti za tropske bolezni …
stabilnost, dispneja, krvavitve in znaki
okvare živčevja, kot so zmedenost, letargija,
pozitivni meningealni znaki in žariščni
izpadi delovanja živčevja. Tropske bolezni
s težjim potekom, pri katerih moramo biti
pozorni na omenjene znake, so denga,
malarija, rikecioze in trebušni tifus. Znake
motnje zavesti s pozitivnimi meningealnimi
znaki pa lahko opazimo tudi pri virusnih
encefalitisih, kot sta japonski encefalitis in
encefalitis Zahodnega Nila (6).
Telesni pregled običajno ne pokaže zna-
čilnih najdb. Ker se veliko tropskih bolezni
prenaša s piki žuželk, težave s kožo pa so
pri popotniku ena najpogostejših najdb, je
natančen pregled kože posebnega pomena.
Najdemo lahko izpuščaj, pike komarjev,
esharo ali klopa. Izpuščaji so pri nekaterih
boleznih značilnega videza in nas usmeri-
jo do prave diagnoze. Vročina z izpuščajem
je lahko prisotna pri dengi, za katero je zna-
čilen razširjen makulozni izpuščaj s področ-
ji neprizadete kože, prisotne so lahko tudi
petehije. Petehije moramo prepoznati tudi
pri meningokokemiji. Gre za nestisljiv zli-
vajoč se izpuščaj, ki se običajno pojavi na
goleni in lahko širi po celotnem telesu.
Petehije, predvsem okoli gležnjev, so zna-
čilne tudi za pegavico Skalnega gorovja in
sredozemsko mrzlico, ki ju povzročajo rike-
cije. Rikecioze lahko prepoznamo po kožni
spremembi, imenovani eshara, ki se poja-
vi na mestu vboda klopa. Gre za bolečo
nekrotično spremembo s pordelim robom.
V začetku bolezni je lahko prisoten tudi
makulozni ali makulopapulozni izpuščaj.
Razširjen makulozni izpuščaj lahko opazi-
mo tudi pri chikungunyi. Pri akutnem HIV-
-sindromu so kožni znaki bolezni neznačilni,
pogosto je prisoten razširjen makulozni
izpuščaj, lahko pa so prisotne tudi urtike in
pustule. Pogoste so ulceracije v ustih.
Trebušni tifus lahko prepoznamo po rozeo-
lah, nežnem rožnatem izpuščaju. Zlatenico
opazimo pri akutnem hepatitisu, lahko pa
tudi pri malariji s težkim potekom in hemo-
ragičnih mrzlicah (6, 7).
7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd  8.5.2023  8:47  Page 76
Prav tako moramo biti pozorni na pove-
čano vranico in jetra. Prisotni so lahko pri
malariji, rikeciozah, trebušnem tifusu, lepto-
spirozi, shistosomozi, visceralni lišma-
niozi, dengi, hepatitisih ali akutnem HIV-
-sindromu (7).
Laboratorijske preiskave
Pri popotniku, predvsem tistem z vročino,
je smiselno opraviti krvno sliko, vključno
s pregledom diferencialne krvne slike, delo-
vanja jeter in ravni elektrolitov. V primeru,
da je oseba potovala v endemičnem področ-
ju malarije, je treba vedno opraviti razmaz
tanke in debele kaplje krvi. Pri osebi
z drisko odvzamemo vzorec blata za kopro-
kulturo, če sumimo na okužbo s paraziti, je
potreben pregled treh vzorcev blata, od-
vzetih ob različnih odvajanjih. Glede na
anamnezo in laboratorijske izvide se odlo-
čimo za dodatno diagnostiko. Eozinofilijo
povezujemo z okužbo z metljajem iz rodu
Schistosoma ali paraziti. Limfopenija in
trombocitopenija sta značilni za dengo,
trebušni tifus, chikungunyo in akutni HIV-
-sindrom. Za malarijo sta značilni predvsem
anemija in trombocitopenija. Rikecioze in
rumena mrzlica se kažejo z levkopenijo in
porastom koncentracije sečnine v krvi. Pri
rumeni mrzlici, hemoragični mrzlici in
dengi lahko opazimo podaljšane čase strje-
vanja krvi. Večino omenjenih bolezni dia-
gnosticiramo z molekularnimi in sero-
loškimi preiskavami, zato je, če imamo
možnost, smiselno odvzeti dodaten vzorec
krvi ter ga shraniti v laboratoriju za more-
bitno retrospektivno analizo porasta titra
protiteles (9).
NAJPOGOSTEJŠI SINDROMI
POPOTNIKA PO VRNITVI
S POTOVANJA
Najpogostejše težave, s katerimi se popot-
niki srečujejo po vrnitvi s potovanja, so vro-
čina, ki je lahko znak resne in življenje
ogrožajoče okužbe, driska ter okužbe kože
in podkožja. Tako pri otrocih kot odraslih
so pogoste okužbe dihal, poseben sindrom
popotnikov je tudi eozinofilija (5).
Vročinsko stanje
Skoraj 25 % vročinskih stanj po vrnitvi
popotnika ostane etiološko neopredelje-
nih, stanje pa se spontano izboljša. Prva
stopnja ukrepanja pri popotniku z vročino
mora biti zato ocena teže bolezni. Malarija
je najpogostejši vzrok težko potekajoče
okužbe in glavni vzrok smrti popotnikov,
zaradi česar jo moramo vedno izključiti pri
osebi s povišano telesno temperaturo, ki
prihaja iz endemičnega področja malarije.
Med najpogostejšimi vzroki smrti pri
popotnikih so tudi netropske bolezni, kot
so pljučnice, gripa in sepsa, na katere ne
smemo pozabiti (8). Pristop k popotniku
z vročino je prikazan na sliki 1.
Potovalna driska
Pri do 40 % vseh popotnikov naj bi se na
potovanju pojavila driska. Potovalna dri-
ska je opredeljena kot odvajanje mehkega
blata tri- ali večkrat dnevno ob enem izmed
naslednjih pridruženih simptomov ali zna-
kov: slabo počutje, slabost in bruhanje, tre-
bušni krči, vročina, odvajanje krvi in sluzi,
ki se pojavi med potovanjem ali v desetih
dneh od prihoda s potovanja. Pri otrocih je
driska opredeljena kot dvakratno povečana
pogostost odvajanja manj formiranega blata
v 24 urah. Okužba se prenaša fekalno-
-oralno, običajno s s fekalijami onesnaženo
hrano ali vodo. V 90 % gre za bakterijske
povzročitelje okužbe, najpogosteje poto-
valno drisko povzroča enterotoksigena
Escherichia coli (ETEC), in sicer v 60%. V osta-
lih primerih gre za druge seve Escherichie coli
ali pa ostale pogoste povzročitelje gastro-
enteritisov, kot so Salmonella spp., Shigella spp.,
Campylobacter spp. in Yersinia enterocoliti-
ca. Preostalih 10 % drisk običajno povzro-
čajo virusi. Na drisko, povzročeno s para-
ziti, pomislimo ob trajanju simptomov več
kot 14 dni (najpogostejša povzročitelja sta
Giardia duodenalis in Entamoeba histolytica).
77Med Razgl. 2023; 62 Suppl 2:
7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd  8.5.2023  8:47  Page 77
78 Neža Trebše, Katarina Vincek, Tadeja Kotar Obravnava popotnika v ambulanti za tropske bolezni …
malarija*, denga*,
trebušni tifus*,
okužba z rikecijami
vzhodnoafriška
tripanosomoza,
leptospiroza, ebola,
druge virusne
hemoragične vročice
gnojni meningitis*
(meningokokni itd.), malarija*,
arbovirusni encefalitis
(npr. japonski encefalitis,
virus Zahodnega Nila),
vzhodnoafriška
tripanosomoza,
steklina, akutna okužba s HIV
gripa*, bakterijska pljučnica*,
akutna histoplazmoza in
kokcidioidomikoza, pljučnica,
povzročena z legionelami,
vročica Q, malarija*,
tularemija, pljučna kuga,
respiratorni sindrom
Bližnjega vzhoda
denga*, ,
Zika, ošpice, norice,
trebušni tifus,
okužba s parvovirusom B19,
infekcijska mononukleoza,
akutna okužba s HIV
chikungunya*
možnost malarije manjša verjetnost
manjša verjetnost
verjetnost denge
sindromski pristop
opravljena
ustrezna cepljenja
dodatna diagnoza
DA
DA
popotnik z vročino
prisotne krvavitve, petehije, meningealni
znaki, sepsa, spremenjeno stanje zavesti oz.
drugi znaki težko potekajoče bolezni
NE
NE
razmisli o verjetnosti
meningokokemije, hemoragične
m zlice, uvedbi empirične
antibiotične tarapije
r
večja verjetnost
(potovanje v endemične k aje,
odsotnost antimalarične
profilakse, neustrezno
izogibanje pikom koma ev,
ustrezen čas pojava simptomov)
r
rj
večja ve jetnost denge
(potovanje v endemične kraje,
ust ezen čas pojava
r
r simptomov)
dodatna diagnostika, serologija, PCR,
simptomatsko zdravljenje
večja ve jetnost okužbe s pnevmokokom,
virusom ošpic, vi som rdečk,
r
ru hepatitisa A in B,
poliomielitisa, rumene mrzlice, gripe,
trebušnim tifusom, virusom japonskega encefalitisa
Povišana telesna temperatura
brez jasnega mesta okužbe
Povišana telesna temperatura
z znaki prizadetosti
osrednjega živčnega sistema
Povišana telesna temperatura
z znaki okužbe dihal
Povišana telesna
temperatura z izpuščajem
Slika 1. Pristop k popotniku z vročino (7). PCR – verižna reakcija s polimerazo (angl. polymerase chain reaction),
* – pogostejše pri otrocih.
Pomisliti moramo tudi na vzroke driske, ki
niso povezani z okužbami, kot so poslab-
šanje osnovne črevesne bolezni ali morda
njen klinični pojav. Lahko gre tudi za pre-
občutljivost na določeno hranilo (10).
Okužbe kože in podkožja
Kožne spremembe so tretji najpogostejši
vzrok obiska popotnika pri zdravniku.
Najpogostejše težave, ki jih potniki nava-
jajo, so piki žuželk z dodatno bakterijsko
7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd  8.5.2023  8:47  Page 78
79Med Razgl. 2023; 62 Suppl 2:
Tabela 3. Različne kožne bolezni pri popotnikih (12).
Vrsta kožne spremembe Pogostost Diagnoza
Kožne razjede najpogostejše piodermija
pogoste kožna lišmanioza, rikecioze
manj pogoste okužbe z virusom herpesa simpleksa,
piki žuželk, okužbe z Mycobacterium ulcerans
in Mycobacterium marinum
redke antraks, tropski ulkus, frambezija
(angl. yaws), gobavost
Srbeče kožne spremembe najpogostejše piki žuželk, kožna larva migrans, alergijske
reakcije, glivične okužbe kože, garje, dermatitis
pogoste shistosomski dermatitis
manj pogoste fitofotodermatitis
Papulozne kožne spremembe najpogostejše piki žuželk, piodermije
pogoste garje, alergijske reakcije, glivične okužbe kože,
mioza, tungiaza, dermatitis, miliaria rubra,
shistosomski dermatitis
redke gnatostomoza, onhocerkoza, sporotrihoza
Kožni vozliči in podkožne zatrdline najpogostejše furunkli
pogoste mioza, tungiaza
manj pogoste okužbe z Mycobacterium marinum
redke loa loa, gnatostomoza, cisticerkoza,
onhocerkoza
Vezikulozne in bulozne kožne pogoste sončne opekline, piki žuželk, dermatitis,
spremembe kožna larva migrans, impetigo
manj pogoste okužbe z virusom herpesa simpleksa,
herpes zoster, fitofotodermatitis
Linearne kožne spremembe pogoste kožna larva migrans
manj pogoste fitofotodermatitis, piki meduz
redke okužbe s Strongyloides stercoralis
Kožni izpuščaj z vročino najpogostejše denga
pogoste rikecioze, otroške nalezljive bolezni, drugi
virusni eksantemi ob okužbi s HIV, Epstein-
-Barrovim virusom ali citomegalovirusom
manj pogoste chikungunya, trebušni tifus, leptospiroza,
bruceloza
redke odziv na zdravila, meningokokemija,
virusne hemoragične mrzlice
okužbo ali brez, kožna larva migrans, aler-
gijske reakcije in kožni abscesi. Nekatere
druge tropske bolezni, ki se kažejo s spre-
membami na koži, so mioza, tungiaza in
kožna lišmanioza (11). Nekatere bolezni
glede na vrsto kožne spremembe so pred-
stavljene v tabeli 3.
7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd  8.5.2023  8:47  Page 79
ZAKLJUČEK
Odrasli in otroci po potovanju poiščejo
zdravniško pomoč zaradi različnih vzrokov,
najpogosteje zaradi vročine, potovalne dri-
ske ali težav s kožo. Pristop k takemu bol-
niku mora biti stopenjski. Najprej je treba
izključiti življenjsko nevarne okužbe, poseb-
no pozorni moramo biti pri popotniku
z vročino, saj je ta lahko znak bolezni s tež-
jim potekom. Vedno sta potrebna natančna
potovalna anamneza in telesni pregled, ki
nas usmerita k pravi diagnozi ter nato raz-
mislek o smiselnih diagnostičnih postop-
kih. S tropskimi okužbami se redkeje sre-
čamo, zato imamo z njihovo obravnavo
manj izkušenj in jih slabše poznamo. Pri
jemanju natančne anamneze, s katero oce-
nimo tveganje za določene povzročitelje
bolezni, si lahko pomagamo s predpriprav-
ljenimi vprašalniki. Pri osvežitvi in dopol-
nitvi znanja si lahko pomagamo s pregle-
dom možnih povzročiteljev bolezni glede
na izpostavljenost, inkubacijsko dobo ter
značilne simptome in znake.
80 Neža Trebše, Katarina Vincek, Tadeja Kotar Obravnava popotnika v ambulanti za tropske bolezni …
LITERATURA
1. Richter F. International travel bounced back strongly in 2022 [internet]. New York: Statista Inc.; c2023 [citirano
2023 Mar 14]. Dosegljivo na: https://www.statista.com/chart/21793/international-tourist-arrivals-worldwide
2. Thwaites GE, Day NPJ. Approach to fever in the returning traveler. N Engl J Med. 2017; 376 (6): 548–60.
3. Angelo KM, Kozarsky PE, Ryan ET, et al. What proportion of international travellers acquire a travel-related
illness? A review of the literature. Travel Med. 2017; 24 (5): 10.1093/jtm/tax046.
4. Jensenius M, Han PV, Schlagenhauf P, et al. Acute and potentially life-threatening tropical diseases in western
travelers – A GeoSentinel multicenter study, 1996–2011. Am J Trop Med Hyg. 2013; 88 (2): 397–404.
5. Wilsom ME. Fever in returned traveler. In: Brunette GW, ed. CDC Yellow book 2018: Health information for
international travel. New York: Oxford University Press; 2017. p. 501–3.
6. Fairley JK. General approach in returned traveler. In: Brunette GW, ed. CDC Yellow book 2018: Health information
for international travel. New York: Oxford University Press; 2017. p. 495–8.
7. Flores MS, Hickey PW, Fields JH, et al. A »syndromic« approach for diagnosing and managing travel-related
infectious diseases in children. Curr Probl Pediatr Adolesc Health Care. 2015; 45 (8): 231–43.
8. Kotar T, Klešnik M. Obravnava popotnika po vrnitvi. Med Razgl. 2017; 56 (Suppl 2): 145–53.
9. Leggat PA. Assessment of febrile travel medicine illness in the returned traveller. Aust Fam Physician. 2007;
36 (5): 328–32.
10. Dunn N, Okafor CN. Travelers diarrhea [internet]. Tampa Bay: StatPearls Publishing; c2023 [citirano 2023 Mar
18]. Dosegljivo na: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK459348/
11. Shepard Z, Rios M, Solis J, et al. Common dermatologic conditions in returning travelers. Curr Trop Med Rep.
2021; 8 (2): 104–11.
12. Brown M. Manson’s tropical diseases. Lancet Infect Dis. 2009; 9 (7): 407–8.
7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd  8.5.2023  8:47  Page 80