Gospodarske stvari. 0 živinoreji. (Poduk v ljutomerskej kmetijski šoli.) Dragi slušatelji! razložil sem vam lastnosti laboduiških goved in dokazal, da bas ouo je najboljše za ljutomerske nižave. Akoprav so goveda čiste labodniške kervi, splob izvrstnib lastnosti, vendar nikar naj niliče ne misli, da je vse dobro, da le ima v blevu to narodo (pleme), kajti zarad slabega oskrbovanja itd. se lehko tudi najžlabtniša goveda izvržejo v pokveke. Pa tudi sploh je govedo izvrstne narode lehko slabih lastnosti. Vsakako naj torej gospodar vselej umno izbcra junce in telice za p 1 e m e. Da je pa to mogoče posestnikn, treba mu tedaj prav dobro znati goveda po lastnostib. Ker je istina: da ,,jabelko ne pade daleč od jablane", treba se tedaj v tacih slučajih ozerati na lastuosti starišev. Vsakdanje skušnje nas uč6, da je tudi bči gotova klepetulja, ako njena mati ne more za zobmi jezika držati itd. Ako liočemo opazovati, prepričali se bodemo, da mlado tele kakor tudi uže odraslo govedo je v prednji konec najbolje očetu, v zadnjem pa materi podobno. Splošnja znamenja dobre mlekarice so: globok varap, svitla dlaka, suhljata glava (primerjaj tudi v tem ozeru holandsko kravo s švicarsko), dolg in tenek rep, koščena oblika, tenke noge, suhljat vrat, veliki lakotnici. Posebno pozornost pa treba obračati na — ,,mlečno zrcalo". To zrcalo ni nič druzega nego pod zadnico med bedromajn po vimenu narobe (navzgor) obrnena dlaka. Čim veče je to zrcalo, tim boljša krava je (navadno) za molžo. Dobra mlekarica ima debele mlečne žile, po vampu in vimenu jej dlaka stoji nazaj; tudi rogova sta jej drobna. Pomniti je dobro, da ,,krava pri gobcu molze". V obče je lepo govedo: širocih prs in pleč, visocega križa (taka krava se lehko oteli) in čoka. Živinče mora biti životno, kajti stisnjen život ne prcbavlja lebko ; tudi mora biti govedo dolzega života in ravnega hibta. Oči morajo biti govedu veliki in bistri, pa vendar pohlevni. Koža na govedu naj se rada premiče ter ne sme biti predebela; dlaka pa naj je svitla in kratka. Noge ne smejo biti niti predolge niti prekratke, a naj so žilaste (mišičaste) iD redno razpostavljenc. Odprte nosnice olajšavajo dibauje ia delajo govedo lepo. Kosti in lakotnice naj niso prevelike; pa tudi vamp naj ni preobilen. Rogovi naj so gladki, okrogli in lepo navzgor in nazaj vsaksebi zasukaui. Pri repu naj je govedo okroglih in širocib kosti in zadnična koža ue sme biti velika. Goveda naj je precej pod vrat, iu nosi naj po konci glavo. Nog ne snie biti slokih, in mora lepo ravno hoditi, križa ne sme biti povesenega. Kmetovalci sicer navadno znajo izbirati o drasla goveda; a kar se tiče odločevanja m 1 ad i b t e 1 e t za pleme, morain grajati premnoge. Kakor je pšenica i z k o t a najboljša za seme, tako je tudi najlepše telo za pleme najsposobniše. Ali ne delajo tisti gospodarji, kteri mesarju najlepša teleta daj6, za pleme pa si obdržujejo uajslabejše pokveke, prav tako in še slabeje, kakor oni, kateri bi botel za seme imeti podieščetino ali pleve mesto najtežjega zinja iz kota? Slabo setev lehko popravis že drugo leto, če vzameš boljšega semena; slabih goved pa ne moreš tako hitro zboljšati. Kar se tiče junčeve starosti, kedaj se uže sme začeti spuščati b kravam, gotovo ne bi bilo pametno, ako bi ga začel kdo za plerae rabiti pred p o 1 d r u g i m letom. To bi Jbilo prav tako, kakor da bi kdo požel še-le na pol rumeno pšenico za seme. S tako prezgodnjo rabo mora oslabeti tudi najcistejša nar6da (pleme). To velja v rastlinstvu in tudi v živalstvu. Pa tudi prečesto se ne sme bik rabiti; nad lkrat ne na dan, in časi rau moramo dati pavzo (prenehljej). Na 1 junca naj piide po 40, 70—100 krav, kakor je tudi slabejši ali krepkejši. Nikar misliti, da bik mora zaslužiti dopoldne za sol, popoldne pa za — tabak! Kako letos trsje rezati? Znano je, da je lani smod trte ravno ob cvetu močno poškodoval. Na mnogih krajib vsaj je listje in osnovano cvetoee grozdje spodej odpadlo, in vinogradi so za nekaj časa svoje zelenje zgubili. Ker je listje prerano odpadlo, se spodnja očesa niso mogla obrasti, trte z grozdjem vred so prenaglo dozorele, in zato tudi vino ni takšuo, kakoršnega srno piičakovali , in trte niso tako zrele in zdrave, kakor si marsikdo misli. — Znani vinorejec g. Vokavn v Celju v ,,Steier. Landb." naznanja, da ste na poškodovanib trtab, kakor se je sam prepričal, spodnji dve očesi prav slabi in se cel6 labko odlušiti daste, kar pri zdravem očesu ni. Pravi, da bo pribodnja bratev od rezi odvisna, in zato pvipovoča, da se naj trte, na kterib so se navadno četiri očesa puščala, letos še le n a d p e t i m alj š e s t i m porežejo, in da se na tr.su, ki nima trt za šparone (bike, koze, kobile itd.) le eden, k večemu dva reznika t. j. titi z euim ali dvojnim očesom za rodne tite puščata. ,,Slov. Gosp." pa še nasvetuje, da uaj vsak gospodar svoj vinogiad prehodi, pregleda iu se prepriča, alj je nja vinograd tako poškodovan alj ne, iu če je, naj pametne rezače v viuograd pošlje, kteie je prej o tem, kar je rečeno bilo, podučil. Stanje bnnke ,,SIovenije." Napredek bankin v edinem oddelku zavarovanja proti ognju je kljubu vsem nasprotnim spletkam prav vesel. Dne 25. jan. t. 1. izdani pregled kaže, da je do tega due izdanib 2(340 zagotovil (polic); vreduost zagotovljenega znaša 8,820.606 gld.; po odštetem zuesku za pozavarovanje pri drugili euakili društvih ostalo je v doraačej blagajnici čiste zavarovuine 69.812 gld. Od konca preteklega leta (glej ,,Gospd." štev. 2. t. 1.), torej v tekočem mescu je priraslo 709 zagotovil, čiste premije ali zavaiovnine pa za 19.865 gld. Kakor kaže denešnji naš ,,oglasnik", počenja zdaj bauka z 2. oddelkom, spadajočim v njeu delokrog, namreč z dosuirtnim in drugim življenje zadevajočim zavaro vanjem, pri kteiem je vdeležba navadno še veča. Pri tej priliki dopolnimo tudi obljubo že zdavno storjeno, ktere le zarad pomanjkanja dragega prostora dozdaj nismo mogli spolniti, da uamreč nekoliko posvetimo onim slovenskim fakinom (prav za prav nFacbinom"), kteri so se drznoli v uniazaui knjižnri tudi vrednika ,,slov. Gospodarja" omeniti, češ, da je tudi on podkupljen, da toraj priporočila banke ,,Slovenije" v našem listu zaupauja vredue niso. Kdor slov. časopisje le povrb pozna, nam mora spričevati, da je skoro edini ,,sl. Gospodar" za banko delal, v tem ko so — razen ,,Novic" vsi drugi časniki ob času bankiuega snovanja ali molčali ali pa banki naravnoč nasprotovali. Storili sino pa to iz prepričanja, da bode stvar prav dobro iztekla, ako se le lepo složno dela, in da bode domača banka ,,Slovenija" narodu t najveCi piid, ker ostane denar v domovini, kterega sicer tujci kupoma vlaeijo iz nje iu se nam smejč. To je bil vredništvu namen, in kdor nam kaj druzega podtika, tega imenujemo največega tepca, ki pod solncem travo tlači. Da stvar kolikor uiogoče naprednje, podpisal je vrednik ,,Gospodarjev" šest delnic in 40% maboma na nje izplačal kakor vsak drngi delničar, v tem pa pridno razglaševal napredek pri podpisovanju akcij, kakor mu ga je naznanjeval sedanji bankin podpvedsednik sam, blagorodni g. dr. E. H. Costa. Stvar se je bvala Bogu, — kljubu vsemu prav grdemu bujskanju — srečno obnesla, 3000 za ustauovljenje potrebnih delnic bilo je s pomočjo zagrebške eskomptne banke po- polnoma zagotovljenih, tako da se je kurz delnic že v početku julija od 68 gld. na 80 povišal. Zdaj pa čujte! Početkom julija 1872, tedaj se le potem, ko je 3000 delnic že zagotovljenih bilo, dobi vrednik ,,Gospodarjev" nenadoma sledeče pismo iz Ljubljane: ^Podpisano ravnateljstvo banke ima čast, Vam vsled sklepa od 28. junija za vspešno iu zaslužno delovanje glede banke ,,Slovenije" s tem 5 delnic poslati ter Vas prositi, da podvzetje tudi zanaprej podpirati blagovolite." nRavnateljstvo." Vsak vidi, da je to čast za vrednika in za list bila, in da bi bila grda surovost, ko bi bil hvaležnost sl. raviiateljstva s tem odvraol, da jimpošlje — že vknjižene akcije nazaj! Vrh tega si jepa vrednik bil v svesti, da s sprejetimi delnicami le sam sebi davek naklada; kajti kdor prevzame akcije, prevzame tudi vso odgovornost in dolžnost, ob svojem času, če bi treba bilo, jih tndi doplačati, ker se glase na 200 gld., v tem ko zdaj več vredne niso kakor 85 gld. Iz tega se vidi, koliko rcsnice da je v knjižuri slovenskih fakinov, češ da je vrednik ,,Gospod." podkupljeu bil, da priporoča banko! Storili smo le kar je bilo mogoče v listu storiti, ne vede, ali se bo stvar posrečila ali ne ? Največa zasluga pa gre gg. dru. Costi ia Zarniku, ki sta pri zagrebški eskomptui banki proti silno bratovskim pogodbam zagotovljenje zadobila, da prevzame banka vse akcije, ki bi se pri nas ne oddale. Je li zagr. esk. banka tudi podkupljena bila, da je to storila? Na dalje pravijo slovenski fakini v knjižuri, da so tudi drugi listi po širukem svetu podkupljeni bili, da za banko delajo ali vsaj — molee. Na naše pozvedovauje se nam je 15. dec. 1872 v tej zadevi od sl. ravnateljstva odgovorilo, da je scer bankin opravilni svet — kakor je to še vse v veči meri pri drugih bankah navaduo — za tiskovne namene 60 deluic odločil, da se pa ni neenavta namen kterim uoviuam oddala. Se menj je zamogla banka z gotovim dnarjem koga podmititi; ker tačas še sama premoženja imela ni. Edino kar se je storilo, bilo je to, da so se nekterim bolj poštenim novinam inserati ali oznanila pošiljale in — plačevale, kar biti mova, ker ni mogla banka na hrast6ve piibijati svojih naznanil. Kaj da imajo knjižurinci s pl. Treueusteinom opraviti, nas nič ne briga; le to še povemo, da so začeli grdi sebičniki še le tedaj banko prav hudobno opravljati, ko jim je opravilni svet lansko leto vrata bil pokazal. Naj sodi zdaj svet, na kterej strani da je sebičnost in podkupljivost.