šfa 18 f. v Trstu, v Četrtek, 21. Januarja 1996. Posamezna števttfca 20 stot. Letni* l l i v tltk Izhaja vuk cika j^traf ponedeljka. Naročnina; za 1 mereč L 7, ^ . uewot L W ^ 2, celo leto ' t a 4_w ve«. * i^i&eiek?- lirokori i koiooa (72«/* trfovekr UguSl O-Vi,J» amrtaice, cahv&le, poelanf i Mali oglasi; 20 stol.'za beav _,-iau) L 3i EDINOST Uredništvo in upravoiitvo; Tret (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi j« n« vraCajo, Nefrankirana pisma se ue 6pra}«ra&jo. La«t, založba in tisk Tiskam« .Edinost-* Glavni in odgovorni urednik: proJ. Filip Peric. PoduredaiStvo v Gorici: ulica Glosue Ctrducci štev. 7, 1. nadstr. Polom» politike opozicije v Italiji Po umoru Maiteottija so opozicijske fckupine zapustile zbornico in se umaknile na «Aventin». Ta dogodek je til očividno neprijeten za predsednika ■MussoJinija. To je bilo razvidno iz govorov tega poslednjega, v katerih je izražal željo, da bi se opozicija povrnila v zbornico. Opozicijske skupine pa so bile neizprosne in niso hotele z «Aven-tina». Potem pa je prišlo do preobrata v mišljenju fašistovskega tabora. Zmagalo je intransigentno levo krilo, katerega najvidnejši predstavnik in vodja je generalni tajnik stranke, poslanec Farinacci. Splošno se sodi — in po pravici — da je Farinacci glasnik volje in namenov načelnika vlade in poglavarja fašisiovske stranke Farinaccija. Od tedaj datirajo nove smernice v politiki Mussolinija, ki gre oCividno za lem, da uniči opozicijo in jo izkorenini. Njegovi govori v začetku leta 1925. ka-žeio očitno na to namero. V tistem svojem znanem in znamenitem govora je napovedal, da bo stvar z opozicijo v par dneh povsem razčiščena. V letu 1925. je začelo razpadanje opozicije, ko so poedine njene skupine videle, da abstinenčna taktika ni dozorila tistih učinkov in sadov, ki so jih pričakovale. Pojavljati so se začela med njimi navzkrižja ob vprašanju bodoče taktike. Eni so bili za vztrajanje na Aventinu, to je pri bojkotiranju parlamenta, drugi pa so se začeli nagibati k mnenju, da se je treba povr-'nitj k aktivni taktiki, se torej povrniti v zbornico. Državo — cilj, posameznik — sredstvo tako pravi pravosodni minister Rocco RIM, 20. Pravosodni minister on. Al-fredo Rocco je imel daljši razgovor s poročevalcem pariškega «Matina» ter mu je podal o politični situaciji v Italiji te-le izjave: Mi fašisti smo se postavili po robu individualističnim teorijam, ter zastopamo staliSče, da je družba — in vsled tega tudi država, ki je posebna oblika družbe, — cilj in posameznik le sred- Pral povratkom PoŠta o Beograd Finančni odbor sprejel proračun za vojsko in mornarico BEOGRAD, 20. (IzV^ Tekom danaS-njega dne je finančniupdbor razpravljal o proračunu za vojski in mornarico ter o morebitnih prihrankih, ki bi se lahko napravili v tem proračunu. Vojni minister Trifunovič Je energično branil postavke svojega proračuna, tako da se mu je posrečilo spraviti ga skoro neokrnjenega pod streho. Na razpravi so zastopniki opozicije ttff&SFffl ^ MM sredin « ■ Hemčill rodnimi dogovori in z madžarskimi zakoni. Tako skupno delo je možno med policijskimi oblastmi, prekoračenje teh stvo Iz tega izhaja, da smo upravičeni kritizirali postavke izdatkov za vojsko polomiti vse sile, ki bi hotele ovirati! nakar je vojni minister povdarjal, da vsestranski razvoj države. Pod temi vi- j znaša proračun za jugoslovensko voj--diki more vojna kakor mir služiti kotjsko in mornarico 2 milijardi in 415 mi-sredstvo za ekspanzijo in civilizacijo. | lijonov dinarjev, kar znači, da je nižji Ker je država suverena in ker se vse kakor v katerisiboa. sosedni državi .stori v prid njenega razvoja, je vprašaji je njene organizacije vprašanje metode. Večkrat se dogodi, da se individualnemu egoizmu, ki ga mi po potrebi tako močno brzdamo, priznavajo primerne pravice. Tako smo priznali, da se v industriji mnogo boljše obnese zasebna inicijativa kakor državna oblika. Jugoslavije. Visoka Mevilka izdatkov — je izvajal minister »- ne sme strašiti, ampak, je treba pomisliti, da so v tej svoti zapopadeni stroški za vojsko in sestavljena r dr. Luthrom na Želu BERLIN, Državni predsednik Hiudenburg je sprejel včeraj popoldne mej v stadiju obravnave pred državnim kancelar ja dr. Luthra in voditelje pravdništvom pa bi značilo kršenje su- osrednjih strank ter je nujno apelirat verenitete. Navzočnost inozemskih emi-! nanje, naj omogočijo sestavo dela-sarjev je dopustna samo pri akcijah, zmožne vlade. Nato je dr. Lutlier pred-ki se tičejo interesov inozemskih ložil frakcijam kabinetno listo ter pro- strank; v tem primeru le pri preiskavi, ki se tiče množine v promet spravljenih in uničenih bankovcev, kakor tudi strojev in sredstev, ki so služili za ponarejanje. Drugo vmešavanje, ki bi šlo preko tega, bi morali odkloniti. Dasi je madžarska vlada od prvega trenutka dalje ponovno zahtevala od nizozemskih in francoskih oblasti poročila o uspehih preiskave v Haagu, je dosedaj še ni dobila. Politično ozadje Kar se tiče političnega oza.dju. afere, ga je treba popolnoma razkrinkati. V Prišlo ie torej drugače, nego se je pričakovalo. Mesto da bi se bile opozicijske stranke stisnile druga k drugi, da bi se opozicija bolj učvrstila, se je nje sestav vedno bolj rahljal in so po-edine stranke bolj in bolj silile vsaka na drugo stran. To razsulo opozicije in vzporedno ž njim večanje samozavesti ?nje nasprotnikov kažeta vnovič na staro resnico, ki jo potrjujejo vsi izkušeni parlamentarci, da je namreč abstinenčna taktika vsekdar nesrečna, da ne donaša uspehov, marveč je taka taktika neplodna, ker odsotni navadno nima prav/Kajti dogodki gredo vondar-le dalje brez njcgra, preko njega in proti njegovi volji. To resnico dokazuje vsa zgodovine parlamentarnega življenja v Italiji od onega dne, ko so opozicijske skupine zapustile zbornico. Parlamentarni stroj je deloval dalje, pa naj je bilo že njegovo delo dobro in koristno, ali pa slabo in škodljivo. Tudi če opozicija — ako bi bila ostala v zbornici — ne bi bila mogla zaustaviti, ali preprečili dela zakonodaje, ali mu dati druge smeri, pa bi bila vsaj pojasnjevala svoja naziranja in ugotavljala svoje stališče, kar bi gotovo služilo njenemu ugledu pred deželo in narodom. Zato je povsem zgrešeno, če opozicija tla parlamenta popolnoma prepušča veČini, mesto da bi se uveljavljala, kolikor je le možno. Odsotni se odreka besede. Toliko več odmeva v javnosti imajo besede tistih, ki so na mestu. Prišla je proslava zmago dne 4. novembra 1925, naslednjega dne pa poizkus atentata na min. preds. Mussolinija. S tem je končno zmagala intransi-#onca tistih, ki so zahtevali popolno u-[ničenje opozicije. Začela je zakonodajna revolucija fašizma. Sledili so sklepi zakonov, ki so pomenili udarec za udarcem proti opozicijskim strankam. Razgnane so unitarske organizacije, Rim dobi svojega guvernerja, manjša mesta in občine dobijo poteštate, institu-r rija izvoljenih županov izgine, novinarsko udruženje je prešlo popolnoma v oblast fašizma; najuglednejši listi — kakor na pr. milanski «Corriere della Sera» — so prešli pod nadzorstvo fašizma, tako da se je število glasil opozicije skrčilo le na par listov, ki pa se ne morejo gibati, ker visi neprestano nad njimi meč zaplembe. Na kratko: uveljavljati se je začelo intransigentno stališče s ciljem popolnega uničenja opozicije. To hotenje je prišlo do drastičnega izraza te dni, ko so se poslanci dveh opozicijskih skupin — popolarov in demosocijalcev — povrnili v zbornico. Izgnani so bili z brahijalno silo iu ne smejo se povrniti več, dokler ne izpolnijo pogojev, ki jim jih je v zbornici označil načelnik vlade. Tu stoji sedaj opozicija pred porazno alternativo: ali sprejme pogoje, kar bi pomenilo zanjo ne le popolno, ampak tudi nečastno kapitulacijo, ali pa ne bodo smeli več v zbornico, kar bi bilo zopet porazno zanjo, ker nje poslanci ne bi mogli izvrševati mandat v smislu programa svojih strank ter zastopati načela in koristi svojih volilcev. Orisali smo v kratkih potezah zgodovino politike in taktike opozicije v Italiji v zadnjih letih z namenom, da bo naša javnost mogla razumeti in pravilno soditi sedanje politične dogodke v Italiji in se v njih orijentirati. E&zvGj finsnfniii potsjsnj v Londonu „ . . ... -„ , Na popoldanski seji finančnega od- Pogajanja se zaključijo koncem tedna? bora £ £reCital posian§t Radonjić do- za mornarico, medteoi ko ohstoja Y| afero so zapletene najrazličnejše ose- drugih državah za ta resor dvoje mi- - ------- — • ------- *—--- nisterstev in se tozadevni stroški delijo na dvoje proračunov. Po izjavah ministra je bil proračun za vojsko in mornarico sprejet z 19 glasovi proti 5. sil v imenu državnega predsednika, naj bi frakcije takoj izjavile, če sprejmejo to listo. Po splošnem razpoloženju se zdi, da vprašanj«* sestave vlade ni brez izgledov. ' BERLIN, 20. Kakor izve dopisni urad društva nemških časopisnih založnikov, so se demokrati po daljši seji frakcije izrekli, da sprejmejo od državnega kancelarja predlagano ministrsko listo. Lista, ki jo je dr. Luther predložil voditeljem strank in ki jo je odobril i udi predsednik Hindenburg bo sestavljena tako-lc: državni kancelar in začasni ki uradnik Nadossy in socijalno demokratski da ni ____ _ _______a__________ljenem LONDON, 20. Kakor zatrjujejo po-;sedanje rezultate redukcije. Skupaj je plesti v afero svoje politične nasprot- /™>fvlw i v-.ni , ,mi- učeni krogi, se razvijajo pogajanja za bUo reduciranih 4.570 uradnikov, celo-jnike. Poslanec Pakots kliče: «Zaplete-i?®™ „„, i? !! ; -t*. - * 1 • *____1*1. rti rrrtT* _ . -a ureditev italijanskih vojnih dolgov kupni prihranek znaša precej ugodno. Do sedaj so bila rešena 45^553 169 dinarjev. do sedaj nekatera temeljna vprašanja. Verjetno je, da se bodo pogajanja ugodno zaključila že koncem tega tedna. Danes zvečer je bilo izdano to-le Na svoji jutrišnji seji bo finančni odbor razpravljal o proračunu za centralno upravo. BEOGRAD, 20. (Izv > Danes je na- fttevilne aretacije komunistov v Beogradu uradno poročilo: Danes ita imela conte megtnyt mjn prea ednika Gjurišić Volpi in Winsion Churchill dolg raz- konferiral dolgo fasa z Ljubo Zivko-govor. — Prisotni ;*o bili izvedenci l^t- j vicem, načelnikom radikalskega kluba, relli in Buti za Italijo, Niemeyer m pQ tel konferenci se je doznalo, da se Leith Ross za Veliko Britanijo. Tekom pašić v najkrajšem času povrne v Beo-razgovora sta finančnika proučila „rad glavne točke poročila o vojnih dolgo- " vih. Zaznamovati je velik napredek. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek. Sesnami potešiatov fcado kmalu zaključeni RIM, 20. V notranjem ministrstvu se pripravljajo seznami poteštatov, ki bodo imenovani takoj po odobritvi tozadevnega zakona v senatu. Namen vlade je, da sc ti seznami čimprej zaključijo. Vlada zastopa »tališče, da se mora imenovati za poteštata ene občine oni, ki je rojen v drugi občini. To radi tega, da se onemogočijo osebne lokalne intrige v posameznih občinah radi mesta poteštatov. __ Zvišanje krušnih cen v Milanu MILAN, 20. Strokovna pekovska organizacija je včeraj sklenila zvišati krušne cene za 5 centezimov pri kilogramu. K temu ukrepu se je odločila radi zvišanja žitnih cen. Ker je v Milanu v veljavi prosta trgovina, ni pekovska organizacija obvestila mestni svet o zvišanju krušnih cen. Potresni sunki v Abruzzih SULMONA- 20. Ponoči so sismograf-ski aparati zaznamovali dva močna potresna sunka. Povzročila nista nika-ke škode. ___ 30 siopinimrazaviillunu Prekinjen železniški promet med Trt-dentom in Roveretom BELLUNO, 20. Tu je zavladala nenavadno huda zima. Toplomer je kazal danes zjutraj 30 stopinj pod ničlo. V Beiluuu je zmrznil 53-letni Pietro Dal-farra. TRIDENT, 20. Snežni zameti, ki divjajo tu že tretji dan, so povzročili v dolini Lozzo veliko škodo. Železniške progo so bile tako zametene, da se je moral promet med Tridentom in Roveretom za nekaj ur prekiniti. §eie se zapiralo radi pomanjkanja kuriva MILANO, 20. Radi pomanjkanja ku nih ie 250 oseb. imenujte njih imena!«IGessler, promet: Krohnes (nemška I ljudska stranka) 111 posta: Stingl. javil grof Bethlen sledeče: Razumljivoj mi3iiUl£ !U i 12 Ulj K je, ako kdo podari svojo verižico v pa-; v petek bo zbornica pričela proučevati triotične namene, toda patriotizem, ki finančne načrte bi daroval verižice tujih državljanov j paRIZ, 20. Finančni minister Uou-domovini, ni razumljiv. Po kratkem mer je včeraj prisostvoval se ji financ 11 e odmoru je ministrski predsednik na-|komisijet Kritiziral je načrte, katere je vedel razna neresnična poročila, ki so komisija izdelala. Kot vse kaže, se fi-se vtihotapila v inozemsko časopisje. nangni minister ne misli odpovedali Neka vest «MaUn^zatrjuje,je tudi j SYOjeimi načrtu za davek na plačilne x _ __ davek prinesel v akojšnje dohodke Zvečer je bila kratka konferenca ministrskega sveta, na kateri so bila odo- " ™£YeTHo^ J—| svojemu nacrtu za u Kpan„ ^irutAra naročila T>rom.etne£TA i nrzavni upravitelj tionny sofcriv. e . zneske, ker bi tak I razburjenje na desnici in pri pro-: državJlo bla.ajno ti čita nato razna poročila dunajskega 1 PARIZ, 20. Današnji list^ «Abend» in izjavlja, da navaja list|se 1>avi s finančnim problemom in u^o-kot vir teh vesti Budimpešto. Kdor ima;tavlja> da je dosedaj ostal položai ne- BEOGRAD, 20. (Iz- Veliko senzacijo!^zveze s tem listorn, naj deluje na to da izpremenjen. Vendar pa je gotovo, da -ž^c - tjerao--aretacije ki jih ne bodo Pnšl° take lflzl 7 Javnost. Po- x zbornica pričela razpravljati o ii ^kL 'i?oti 1komui^stom Poli- Peidl dem'>: besramni naučnih načrtih že v petek. Včerajšnji ii v^drž^ eto re^ obrekovalci!» Ta medklic je povzročil Domnerjev nastop v ^naučni komisiji no da velik trušC v Parlamentu. Poslanca-Jo Jmie napravil globok vtis. Predsedmk ie^"hilo d^f^edai areH^.nih oseb iu ^idla je večina, kateri se je priključil Jn referent te komisije .sta vneto zago-^ ^infeTo Med ^n i so tudi grof Apponv, izročila imunitetne- varjaIa nj da se aretacije nadaljujejo. Med temi bili aretirani vsi pomembnejši člani komunistično stranke. Beograjska policija sumi, da so beograjski komunisti v zvezi z nasprotniki Jugoslavije v inozemstvu. _ Stavka na zagrebški univerzi ZAGREB, 20. (Izv.) Radi nedavne jeno delo. Finančni minister mu odboru. j je nato obljubil, da bo načrte nataučiić- Ministrski predsednik proii mirovni j je proučil. Na Doumerj^v predlog je pogodbi komisija sklenila, la bo zbornici pred- • Grof Bethlen je izvajal nadalje: če ložll» najprej one nacrte,, ki se ucejo je res, da je obstojala zarota proti™?vesJ? v državnem nroracunu [francoskemu franku je treba ugotovi-! Zdi ^ Briand ho s,;,Vl1 v '-|,or' ti, da je naperjena sedaj zarota proti vpmsanje zaupnica na glasoxan«e MUttUJJ, u.v, nau. ,^ ^ ^^ Doižnost madžarsko vla_,o finančnih načrtih. l>u,til ho. ua se upokojitve devetih profesorjev filozof-*^ je zaslcdovati falsifikatorsko afero!zbprmca in senat svonodno izrečeta v ske fakultete tukajšnjo univerze so ter Jrešiti narod d novo zaroiDi Mati tej stvari. Ce pa med zbornicama v tem akademiki sklenili danes tridnevno;Protirevolucije je revolucija, in 6be vprašanju ne bo prišlo do sporazuma, akademiki SKienin uanes jprotirevolucije je revolucija, in obe stavko ter izjaviH, da upajo pri tem na morata izginiti iz te države. Drugi j_____—A J____i U uniirntin Tiinrno (IVllP - . - . solidarnost drugih univerz Jugoslavije Popoldne je imel klub študentov za vzrok, da »o imela prizadevanja falsi fikatorjev uspeh, je sovraštvo proti bo vlada skušala izbrati srednjo pot. «Matin» navaja pomisleke, katere Doumer izrazil na seji finančne komi-jsije. Izjavil je, da bi ukrepi, ki jih ko- grebške univerze sejo, na kateri se v trianonskemu sistemu. Madžarska je: . .. n , , , posebni resoluciji obsojajo omenjene bU prisiljeiia podpisati triatlonsko pomisija Podlaga gle le borznih opora.-ij. upokojitve profesorjev zagrebške uni-|godb£ in pretrpeti lallogo ponižanj, ki!znah uuultl francoska tržišča, h mane- verze. Prosvetni minister S. Radić je danes v Zagrebu. . , se upirajo temu pravnemu redu in one-ostai mog>očujejo njegov obstoj. Bethlenove izjave o folslflkotorskem Molu v madžarski poslanski zbornici BUDIMPEŠTA, 20. Včerajšnja seja __ _ „„ ....... pai'lamenta je'bila otvorjena ob l^.lo. iskovalni odbor, ki iaj bi neposredno Parlament so stražile močne policijske pQ zak|jugku preiskave dobil vse akče čete. Ko se je prijavil ministrski pred- j y proueitev odbor naj bi dobil polno ni minister je tako-le zaključil: ( Izogniti se propasti, to si vsi želimo. Toda mi _ . _ . . A , x . j se bomo tej propasti neizogibno bliža- Ob 7. se je pričela debata o današnjem !h Ce ne ]>oste vi ^0ai>0dje. preskrbeli dnevnem — --1"1 j---1—*. '— do aferi do besede. Kakor se izve, je grof mi. o*? j .. 1 . , uaiiosujcju čo I1C Jiust0 ^osi>odje, preskrbeli vnem redu. Socijalni demokrati bo- držayni zakladlliCi takojšnje in pre- poskusili priti v falsifikatorski cejSnje dohodke. Narod ho neizprosen ■1 Hn hpsprlfv Knkoi* ae izve. ie trrol . • ■ 1 -1 - .. ... Bethlen pripravljen, priključiti se stališču Vasconija v vprašanju parlamentarne preiskovalne komisije. Po njegovem naziranju naj bi bil sklican pre .zatvorjene. Tudi danes se ni vršil pouk na istih. Mestni župan je radi tega povabil k sebi dva inženirja, da posredujejo pri železniški upravi v zadevi dobave potrebnega premoga. proti vsem, ki ga bodo tirali k novi inflaciji in v polom, ki bo taki inllaci.ji sledil«. Med neprestanimi medklici levice je h Nadaljnje preiskave v Budimpešti ministrski predsednik izjavil, da hoče . - ^ » Dunaju informirati parlament o nazlranjih in BUDIMPEŠTA, 20. Francoski komi-riva so bile včeraj vse občinske šole j namenih vlade v falsifikatorski aferi, sar Benoit je imel danes daljši razgo- Podrobnosti o preiskavi ne more nave- vor s policijskim svetnikom Bauerjem. sti, ker bodo znane šele po zaključku Benoit je prinesel s svojega potovanja preiskave. Zadeva je trenutno pred so-(V Italiji in na Nizozemskem važne li-diščem Ugotovitev dejstev ni naloga: stine, ki bodo izborno služile policiji vlade, temveč samo sodišča. Vlada bo pri preiskavi še nejasnih podrobnosti, vsiect tega je profesor Danes sma zasledovala vse podrobnosti in raz- Posebno važne so fotografije iz potnih p* najbolj poklicanega, da v imeni Romunski vojni dolg napram Franciji i jasnila tudj politično ozadje afere, če listov Jankovicsa in tovarišev,* čijih hoslovaškega znanstvenega sveta PARIZ, 20. Romunski finančni mini- je Obstojalo. Posamezniki zatrjujejo, da prisotnost je zelo lahko ugotoviti. ster Vintila Bratianu je včeraj odpotoval v Bukarešt. Zastopnikom tiska je izjavil, da je poveril romunskemu po- _____ slaniku v Parizu nalogo, da nadaljuje! ^j^"fU'nkcijonarjev. Maske morajo pa-z ministrom Doumer jam pogajanja, ki in sicer pred tajnimi silami in tudi tajne sile ovirajo oblasti pri odkrivanju afere in dvomijo celo o dobri volji strank, kakor tudi vlade in višjih jav- naj bi dovedla do zadovoljivega sporazuma v vprašanju poravnave romunskega vojnega dolga napram Franciji. Ko bo to vprašanje rešeno, se bo Romunija pobotala še z Italijo. Tozadevna pogajanja bo vodil romunski poslanik v Londonu, Titulescu. Bivši grški kralj so bo nastanil v Ameriki ATENE, 20. Listi prinašajo vest, da se bo bivši grški kralj Jurij nastanil s svojo ženo v Ameriki. Nakupil je baje veliko posestvo v Floridi, kjer se že nahaja niejrov brat Pavel. DUNAJ, 20. Francoska tajna policija je prispela na Dunaj in izvedla nekaj hišnih preiskav. Policiste spremlja višji uradnik dunajskega policijskega predsedništva. Preiskave so se vršile v pred obrekovalci. Stojimo pred veliko stanovanjih pristašev monarhistične konfrontacijo, fci se bo tudi faktično skupine generalobersta Dankla. izvršila. Vladine roke so popolnoma proste. Ker so se med izvajanji grofa Bethlena burni protesti ponavljali, je bila seja prekinjena. Vprašanje mednarodno preiskave Grof Bethlen je po zopetni otvoritvi seje izjavil, da je vprašanje sodelovanja s francosko policijo s stališča narodne suverenitete izredno važno. Tudi Madžari so 1. 1914. zahtevali od Srbov policijsko kontrolno organizacijo, ki pa ie bila odklonjena. Vlada je odločena Turška ladja «£nup» se je potopila v Črnem morja PARIZ, 20. Turška križarka «Nami-djeh», ki je bila odpotovala pred par dnevi v Sinope, je naletela v Črnem morju na zadnje ostanke turške ladje «Enup». Od posadke, ki je štela 25 mož, so se rešili samo 4, ostali pa so vsi vtonili. Poleg tega so valovi pogoltnili tudi 400 glav živine, ki je bila vkrcana na ladji. Politične vesti ČEŠKI GLAS O JOVANU CVIJIĆU Povodom šestde3etletnice jugoslovanskega učenjaka lovana f.viiića je izdal profesor Karlovega vseučilišča v Pragi, I. V. Danes, v »Spisih prirodoslovne fakultete» obširen član 'k, v katerem je vsestransko ocenil življenje, poti iu znanstveno in organizacijsko delo te-a odličnega jugoslovenske.ua znanstveni-ka. Profesor Danes je bil dlje čas.« učenec in sodelavec lovana Cvijiča pri proučevanju balkanskega polotoka. Vsled tega je profesor Danes smatrati 1 če-»ceni znanstveno in publicistično, tudi organizatorsko delo prof. Cvijića kalinu je v omenjeni studiji popolnoma uspelo. Članku profesorja Danesa sfa priključena portret jubilanta 11a posebni tablici, kakor tudi mapa glavnih preiskovalnih poti po balkanskem polotoku. NOVA POLITIČNA IZJAVA RUSKRGA KNEZA NIKOLAJA NIKOLAJEV IO A Bivši ruski vrhovni poveljnik ruske vojske, knez Nikolaj Nikolajevič, je objavil na pravoslavnega novega leta dan v pariškem ruskem emigrantskem tisku proglas ruskim emigrantom, ki je političnega značaja. V svojem proglasu naglaša Nikolaj Nikolajevič, — ki ga znaten del ruske emigracije smatra za voditelja protiboljševiškega gibanja — da ruska borba proti boljševizmu traja •EDINOST* V Trata, dne 23. januarja 1928. nepretrgoma in to celo tudi v Rusiji »ami. Nikolaj Nikolajevič se obrača dalje do vseh Rusov v inozemstvu s porivom, naj »pozabljajoč na vse trpljenje zvesto in vstrajno sodelujejo v slogi b& osvoboditev Rusije*. Proglas zaklju-fuje z besedami: «Naj Rusija vidi v našem edinstvu vso moč. našega »tremljenja za njeno osvoboditev in naj se sama ojača v nji. Naj tudi mi trpamo iz tega edinstva zavest svoje dolžnosti napram Rusiji, in vero, da se fcas osvobojenja Rusije bliža». MADŽARSKA FALSIFIKATORSKA AFERA Pariški «Matin» je objavil obširen Članek, ki dokumentarično opisuje, kako so se že od leta 1919., posebno pa 1921., izdelovale potvorjene čehoslova-Ske novčanice in kako je tedaj madžarska policija pod vodstvom svojega šefa Nadossvja ustavila ureiskavo, mesto da bi jo podpirala. Tuđi drugi francoski listi nadovezujejo v svojih člankih na prejšnje falsificiranje čehoslovaSkih novčanic na Madžarskem. Od leta 1920 dalje so vedeli ministrski predsedniki in regent Horthy za vse te zločine. In ne samo, da so zapirali oči, marveč so tudi preprečili kaznovanje krivcev. Kakor v letu 1920. tako tudi v naslednjih letih so delali na Madžarskem na to, da bi čim več škodovali čehoslo-vaški vladi na Slovaškem, da bi izzivali nezadovoljstvo in razne spore v tej bivši pokrajini krone sv. Štefana. Čehoslovaki, ki so bili žrtve falsificiranja svojih novčanic v letu 1920 in ki z vsemi reklamacijami niso mogli dobiti v Budimpešti zahtevanega zadoščenja, so porabili sedaj priliko za dokaz, s kakimi sredstvi delujejo «rodoljubni Madžari» in za sokrivdo visokih državnih uradnikov v Budimpešti. DNEVNE VESTI Čestitke „Edinosti" povodom jubileja V naslednjem nadaljujemo s priob-če vanj cm čestitk, ki jih je uredništvo sprejelo povodom petdesetletnice obstoja «Edinosti». V dneli, ko pregledujete delo in uspeh svojega pol stoletnega prizadevanja, se tudi me zavedamo neprecenljivih zaslug Vašega lista za razvoj našega naroda. Ob tej priliki želimo Vašemu glasilu, naj hi se vila njegova pot vedno više in više v smeri, tako srečno začrtani že v oni prvi dobi našega kulturnega probu jenja. S posebnim občutkom slavi ta. vele-pomembni jubilej naše zenstvo, saj je bi I a « Edinost» dolga lela mnogim na-, šim ženam edini dostopni vir'prosvete. i V Trstu, 17. januarja 1926. Uredništvo «Ženskega Sveta». j Naše najljepše želje i čestitke vrloj «Edinosti«, koja vjerna načelima, što su joj ih udarili njezini osnivači, vršit i danas u našem narodu svoje rodoljubno poslanstvo sve u znaku sloge našega troimenoga naroda. Narod iz Liburnije. Čestitam na pedeset godina blagoslovi jenog rada. Osvrt na prošlost krepi nadu da će vaš zdravi pošteni pravac okupiti u lepoj slozi ceo narod, koji ovde istu majku svojom zove. To je zalog svetle budućnosti koju svi želimo. Bila Vam slava u dobar čas. Na spasenije Dr. U. Stanger. K petdesetletnici kliče krepko naprej po zacrtani poti «Domcvina». Čestita k polstoletnici dela in uspeha ter želi nadaljni vsestranski razvoj »Slovenski Narod». Listu, ki je bil petdeset let najboljši in najvnetejši propagator slovenske umetne in narodne pesmi med primorskimi Slovenci, najiskreneje čestita k petdesetletnici «Glasbena Matica« v Ljubljani. ])r. Ravnihar, preds., prof. Lovše, tojnik. K petdesetletnemu obstoju kličemo: živeli! Slovenski klnb — Sarajevo. Srčno vam Čestitamo k Vašemu jubileju iz Boke Obitelj Maršič. Slov. akad. društvo «BaIkan» čestita listu «Edinost» ob priliki petdesetletnega plodonosnega delovanja med ljudstvom, tekom katerega časa je list vedno zvesto, neomajno in neustrašno zastopal koristi našega naroda. Želimo listu, da bi v tem smislu še dolgo deloval in da bi dosegel še več tako častnih jubilejev. Dva zakona Enega smo omenili že včeraj, namreč tistega, ki iioloča, da se lahko prekliče podelitev državljanstva na podlagi opcije vsem tistim osebam, ki tega državljanstva ne zaslužijo, in sicer radi svoje politične nevrednosti, kakor je rečeno v odloku samem. Državljanstvo takih oseb prekliče prefekt s tozadevnim odlokom. Preden prefekt izda tak odlok, mora zaslišati prizadetega na ta način, da ta poslednji vloži pismen odgovor na obtožbe, in to v tekli 15 dni po kontestaciji teli obtožb. Proti prefektovemu odloku je dovoljen priziv na državni svet ali pa priziv na kralja. Drugi odlok, ki spada med v naslovu omenjeni par, je kr. odlok-zakon od 10. ja-nuarjal92C, št. 17, ki nosi naslov «Vrnitev priimkov družin tridentinske pokrajine v italijansko obliko.> Glavna določba tega jnlloka pravi, da dobijo družine v Poadiž-ju kat rih priimki so bili prvotno italijanski ali latinski ter potem prevedeni v druge jezike, ali pokvarjeni na podlagi neita-lijanskega pravopisa ali pa z dodatkom neitalijanskega obrazila, zopet priimke v prvotni obliki. Isto se zgodi s priimki, ki so izpeljani iz krajevnih imen, ki so bila prevedana v druge jezike ali pravopisno ali z obrazili pokvarjena, in končno tudi s plemenitaškimi naslovi, glede katerih se ugotovijo enake okolščine. Priimki se spremenijo s prefektovim odlokom. «Zvesti sebi in pokorni zakonom > je naše geslo, kakor znano. Zato se ne bomo puntali niti proti tema dvema. Ne moremo si pa kaj, da bi ne poudarili, da sta ta dva zakona nekaj čudno novega. Kar se tiče odloka o preklicu državljanstva, je namreč jasno, da bo njega izvajanje ustvarjalo nekako kategorijo brezdržavcev. One osebe ki so optirale za Italijo, ostanejo, ako se jim prekliče državljanstvo, sploh brez državljanstva, zakaj po več letih, od konca vojne se vprašanje državljanstva ne bo dalo več urediti na drug način. Poleg tega pa bo težil ta odlok na vseh takih državljanih kot prava mora, ker nihče ne more imeti pravega pojma o tem, kar naj bi bila «poli-tična vrednost ali nevrednost». Politična ocena takih oseb je prepuščena v vsem prefektom in njihovim organom, t. j. policiji itd. Presenetljiv je brez vsakega dvoma tudi zakon o priimkih, ker na podlagi njegovih določb družine ne bodo več lastnice svojih priimkov, kajti prefekt jim jih lahko spremeni v vseh onih slučajih, kjer bo kak priimek kazal kakršnokoli podobnost z italijanskimi priimki. In vendar je priimek nekako sestaven del osebe kot taka, tako da je bil vedno običaj, da so se izvrševale tozadevne spremembe le po želji nosilcev priimkov. Novi zakon o tej stvari pa določa visoke globe (500—1000 lir) za tiste, ki bi po prefektovfcm odloku še nadalje rabile spremenjene priimke. Ta odlok velja za sedaj le za tridentin-sko pokrajino in — če prav razumemo intencijo zakonodajalca — gre v prvi vrsti; za tem, da se vzpostavi italijanski značaj takoimenovanih Ladincev, ki se že davno čutijo za Nemce. Vendar pa se niti s tega vidika ne bi moglo veljavno izpodbijati načelo, da bi moralo ime nedotakljiva zasebna pravica oseb, ki ga nosijo. Ali bo ta odlok raztegnjen tudi na našo deželo? CJ. 3. nravi, da se lahko raztegne v celoti ali deloma tudi na druge pokrajine. Odgovor na to vprašanje nam bc- torej dala «Gazzetta Ufficiale;>. t ŠTEFAN šlšSOVie. Včeraj je umrl v tukajšnji mestni bolnici g. Štefan šiskovič, dolgoleten naduči-telj v Herpeljah. Pokojnik je bil blaga du-in veselega značaja ter steber naše stvari v svojem domačem kraju. Njegova smrt je tem tragičnejša, ker mu je pred niti mesecem dni umrl brat Karel Šiško-vič, znani trgovec v črnemkalu. Pogreb se bo vršil jutri ob 10. uri iz mrtvašnice mestne bolnice na pokopališče v Herpeljah. Naj nokojnik mirno sniva svoj večni 6en v domači grudi. Preostalim naše sožalje! t COM. L. V. BERTARELLI. Iz Milana je došla vest o smrti com. L. V. Bertarellija, znanega predsednika Tou-ring cluba italijanskega. Bil je to mož, znan širom sveta po svoji podjetnosti in vztrajnosti v pospeševanju turistike in sporta v Italiji. Tudi v naše kraje je Često prihajal, kjer se je s svojim ugledom in z izkušeno spretnostjo uveljavljal. Mi ga poznamo tudi po tem, da se je jptf svojem širokem obzorju in s plemenitostjo srca: posebno izkazoval med svojimi rojaki, i Znano nam je, kako se je svoječasno, o' priliki znanih žalostnih krnskih dogodkov zastopal stališče pravičnosti da se ne smejo obdolževati in preganjati oni, katerih krivda ili dokazana. Dalje smo čuli da se je com. Bertarelli v svoji pravicoljubnosti toplo zavzemal za to, da bodo v postojnski jami in drugje na znamenitostih po naših krajih tudi slovenski napisi. In povodom velike nesreče pri raziskovanju globokega brezdna pri Rašporu v Istri, ko sta trupli obeh ponesrečenih Božičev izginili v globino se je com. Bertarelli ponovno in osebno udeležil rešilne akcije, da pomaga dvigniti vsaj trupli pokojnikov. Žal pa, da se to Se doslej ni posrečilo. Čast spominu takega plemenitega moža! ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO JU-GOSLOVENSKE KOLONIJE V TRSTU priredi v sredo 27. t. m. na dan sv. Save ob 10. uri zvečer v veliki dvorani «Hotel Savoiaa veliki ples. Vstopnice se dobivajo pri rečenem društvu v ulici Bell in i št. 7, II. od 18. do 19. ure. - DruStvene vesti — Akad. dr. «Balkan». Danes ob 11. -uri ima odbor sejo v društvenih prostorih. Zvečer ob navadni uri sestanek. —M- Đ. «itocoI» bo imelo 24. t. m. II. redni občni zbor v dvorani konsumnega društva v Hocolu. Začetek ob 10. uri predpol-dne. Tem potom Vabimo tudi vsa bratska društva, da posetijo to zborovanje. — Odbor. — M. Đ. Sparta — Skedenj. Danes ob 19.30 sestanek s predavanjem. K obilni udeležbi vabi — Odbor. — D. K. N. Tommaseo. V soboto reden sestanek. Kraj in čas bo javljen v sobotni «Edinosti». — Odbor. — M. D. P. Opčine. Danes zvečer točno ob 7.30 skupni sestanek. Vsled važnosti dnevnega reda se prosi, da pridejo vsi. Ob tej priliki se ustanovi godbeni odsek. Tisti kateri bi se radi vpisali v ta odsek, so na-prošeni, da pridejo na sestanek. — Nogometaši se naprošajo, da izroče vse društvene majce, belo-črne in črno-rdeče, danes na skupnem sestanku. — Kdor hoče dvigniti društveno izkaznico za I. 1926, jo dobi pri blagajničarki proti majhni odškodnini. — Jutri, v petek, ob 20 dramatične vaje, prve skupine. Odbor. SPORT SPOHTNO UDRUŽENJE Tehnično Vodstvo Nogometa Uradno poročilo Seja dne 19. januarja 1926. Odobrene tekme: Prosveta-Zarja 4-0, Go-rica-Sparta 2-0 (forf&it Sparta), Tomma-seo-Magdalena 0-0 (forf&it Magdalena) Zarja-Adria 2-2, Jadran-Primorje 5-3. Odložena odobritev: Prosek-Grad, ker ni došlo poročilo sodnika. Prifiv Zarje radi tekma s Piosvelo: se odbije, pojasnila pismeno. Prekinjena tekma: Volga-Adria se prenese na nedeljo 31. januarja 1926, ob 14. uri. UKORI igralcem: navadni* Golob, Cimo lin o in Novak vsi iz «Zarje» radi ne-sportnega vedenja. Četam navadni: Magdaleni ker ni javila pravočasno forfaita. Odpusti se ji za ta krat globa. Nedeljske tekme: I. Divizija. Igrišče Adria ob 15: Zarja-Sparta, igrišče Obzor ob 14: Obzor-Gorica, igrišče Volga ob 14: Volga-Prosveta. Tekme II. Divizij« se bodo vršile v sledečem redu: Isrišče Adria ob 9: Zarja-Jadran, igrišče Adria ob 11: Adria-Prosek, igrišče Adria ob 13: Tommaseo-Rocol, igrišče Primorje ob 14: Primorje-Gn*ad. Uradno redovan je: I. Divizija isto kot objavljeno v torek. IL divizija; Ja - «Primorje» 5:3 (2:1). Novak - 3, Resinovič I - 1, Majerovič - X Miani - 3. Na zelo zasneženem igrišču « Jadrana se je odigrala v nedeljo prvenstvena tekma gori omenjenih klubov. «Leader» druge divizije je zopet pokazal, da zasluži mesto, katero zavzema v klasifikaciji. Stri je trd oreh, menda enega najtrših v drugi diviziji. Takoj v početku igre se pokaže premoč «Jadrana», ki izvojuje tudi prvi goal po Novaku. Kmalu nato ga izravna Miani s krasno fugo. Nato napravi zopet z lepo kombinacijo Novak drugi goal za «Jadra-na». Tako konča prvi polčas. Drugi polčas prične z majhno premočjo «Primorja». Igra postaja vedno utrudlji-vejša vsled slabega terena. «Primorje», fizično močnejše, izravna zopet po Mianovu in izgledalo je že, da ostane pri tem rezultatu. Kmalu nato strelja Resinovič I s krila v notranjo stran stebra, vratar ulovi žogo, toda prepozno, bila je že Čez črto, in sodnik zažvižga 3. goal za «Jadrana». Igra se dalje največ pred vrati «Primorja». Ma-jerovič strelja iz razdalje 8 metrov, vratar hoče parirati, toda prepozno, žoga mu uide v levi ogel. Igra vedno težavnejša, «Ja-dran» oniaguje, vidi se veliko utrujenost igralcev. Toda publika podžiga. Miani ima zopet žogo, pretekel je obrambo «Jadr&na» in zabil 3. in zadnji goal za svojo Četo. Igra se približuje koncu, obe četi se borita za toliko dragoceni točki. «Jadran» nekoliko oživi in strelja neprenehoma na vrata in tu napravi Novak 6' pred koncem 5. ~oal. Novak je bil ta dan nadvse izvrsten. «Primorje» skuša izravnati, toda prepozno. Sodnik podaljša čas za 4', nakar zažvižga konec. «Jadran» ima sicer lepo kombinacijo v prvi vrsti, toda manjka mu desna zveza. Halfska vrsta ne pojmi Še dobro svoje naloge. Obramba je bila že večkrat boljša, tako tudi zadnjič z «Gradom». Pogrešali smo par dobrih igralcev. «Primorje», ki je igralo z 9 igralci, ne pozna preveč kombinacij. Njegova prva in halfska vrsta se nanaša edino le na centra Miani-ja, ki je izvrsten, toda preveč individualen. Sodnik g. Plesničar je imel sicer zelo težko nalogo radi snega, toda bil je dober in nepristranski. Četa zmagovalka: Benčič II, Benčič IV, Race II, Gerželj, Resinovič II, Benčič III, Resinovič I, MajeroviČ, Novak, Cergonja II, Benčič V. —br— J. 3. K. Orient, Sušak — Š. K. Oiymp, Opatija 4 : 3 2 : 9. U nedelju dne 10. t. mj. odigrana je na Sušaku revanehe utaknica izmedju gore navedena dva kluba, koja je svršila sa malom pobjedom Orienta. Orient nastupio je u kompletnoj postavi, te o jakosti ne treba da se piše, jer je to dokazao u ne malo utakmica odigranim sa jakim klubovima. 01ymp nastupio je u posve izmje-njenoj postavi, opet sa starijim igračima. Taj je pokušaj uspio, te smo mogli biti sa predvedenom igrom zadovoljni. Ono što nismo očekivali znaka je ta momčad svojom tehničkom igrom, da prisili Orientaše kroz punih 20 minuta drugog poluvremena posve na obranu. Jedino nemoć u pucanju i izvrsna defenzivna igra Orienta nije dala 01ympijašima, da to brojčano izraze. Sama igra vodjena je u vrlo živom tempu od početka do kraja, no ipak fair. Tečno u 3 p. p. daje sudac g. Kauzlarić znak početku. Orient imade početni udarac, te odmah dolazi pred vrata 01ympa, no obrana OIympa čisti. Prvih 10 minuta mala nadmoć Orieta, kasnije postaje igra posve otvorena, te se ispoljevala tehnička nadmoć 01ympijaša, koji su krasnim kon-binacijama dolazili neprestano pred vrata svog protivnika. U 20 minuti prvi korner proti Orientu brani vratar u lepoj maniri. 01ymp nato ripostira te lijevo krilo Orienta dolazi do vrati ju 01ymp^.g0je krasnim voley šutom zabije prfTgoal. OIymp se -tim prvim uspijehom sušačana neda smesti, te uzorno konbinira i neprestano ugrožava vrata Orienta, dok u 25 minuti ne uspije desnoj spojci da izravna. Do poluvremena igra se ne m jenja. Drugo poluvreme za poč im a sa velikom premoći 01ympijaša, kojima uspije, da pritisnu Orient posve na obranu. Kroz to vrijeme pokazala se obrana Orienta na potpunoj visini. Nato malo popušta 01ymp, te postaje igra opet. otvorena. Redaju se izmjenične navale, dok u 30 minuti ne uspije krilu Orienta, da zabija drugi goal. Slijedi melće pred vratima 01ympijaša koieg iskoristi Orient i zabije 3 goal. 01ympijaši rade sada na izjednačenju, te opet počnu da pritištu dok ne uspije cen-l teru nakon Krasnog solo bijega da zabije 2 goal. Igra postoje sva Življa i življa te u -40 minuti vidimo pasti najljepši goal dana po krilu 01ympa. koji time igru izravna. Cini se, da će igra neodlučno svršiti, kad najednom skrivi halfeentar 01ympa hands u kaznenom prostoru; dosudjeni penalty pretvara Orient o goal, koji mu donaša pobjedu. Do 2 minute konac ove interesantne igre. Kod Orienta najbolja backovska linija a izvrsnim Stipčićem te dobrim vratarom. Navala dosta rastrgana. Kod 01ympa dobra obrana i vratar, posebno se istakao neumorni halfeentar Tomašić, koji je bio i najbolji igrač na polju. Navala pokazala nam vrlo lijepu tehničku igru no u pogledu pucanja ostala nam mnogo toga dužna. Sudac g. Kauzlarić od Orienta dobar. Ez tržaškega iiviienia Samomor mlađe ženske v gozdiču pri Loven. — Pes odkril truplo. Krasen solnčni dan je zvabil babico Marijo Ferluga, stanujočo v Rocolu št. 1003, da se jc včeraj popoldne odpravila s svojim 7- letnim sinčkom in neko njeno prijateljico na daljši izprehod. Trojica je krenila k Lovcu, kjer se je ustavila skoro do mraka, nakar se je napotila po cesti, ki vodi k Sv. Alojziju, proti domu. Približno sredi pota je lovski pes, ki ga je imela Fer-lugova s seboj, nenadoma izginil v gozdič ob cesti in pričel močno lajati. Ferlugova ga je ponovno poklicala, a uvidevši, da se pes ne zmeni za njene klice, je radovedna stopila s prijateljico za njim v grmovje, da dožene, zakaj iako močno laja. Ženski sta prišli komaj kakih 100 korakov globoko v gozdič, ko sta v svoje veliko pre-1 senečenje zapazili, da pes skaklja in voha okoli trupla mlade ženske, ki je bila ožgana okoli ust in ni kazala nikakega znamenja življenja, po čemer pač ni bilo težko uganiti, da se je nesrečnica zastrupila. Žalostni prizor v gozdni samoti je seveda ženski zelo presunil. Vse prevzeti strahu sta pohiteli nazaj k Lovcu in iz tamošnje j restavracije «Ferdinandeo» obvestili po j telefonu rešilno postajo o žalostnem od-j kritju. Nato sta se po dobljenem nalogu podali v spremstvu dveh mož na cesto blizu mesta, kjer je ležala neznanka, in počakali sanitarce, ki so dospeli kmalu potem. Medtem pa je bila nastopila tema. radi katere ženski nista bili v stanu najti mesta, kjer je ležalo truplo. Zato so morali končno izpustiti psa in umna žival je takoj pokazala pravo pot. Dospevši na lice mesta, je zdravnik na prvi pogled spoznal, da je neznanka mrtva, truplo je bilo že mrzlo in otrplo — znamenje, da je smrt nastopila pred več urami, mogoče že zjutraj ali prejšnji večer. Neznanka se je zastrupila z oetovo kislino. Na prvi pogled se je zdelo, da ne gre za navaden samomor, zakaj nesrečnica je ležala vznak z upognjenimi koleni in je imela obleko zagrnjeno čez obraz. Toda člani sodne komisije, ki so pozneje dospeli na lice mesta, so prišli do sklepa, da si je nesrečna ženska najbrž sama potegnila obleko čez obraz, ko se je zvijala v smrtnem boju. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo prepeliano v mrtvažuico mestne bolnišnice. Samomorilka je približno 24-Ietna žen- ska; je srednje postave, nekoliko temne polti, kostanjevih las in ima dva zlata zor ba. Oblečena je v obleko modre barve, ob« robljeno s svetlomodrimi našivi. Vrhu oIk leke je imela temnorujav plašč z ovratnic kom iz kožuliovine na nogah je nosila sve-tlosive nogavice in rujave čevlje. Klobuktg ni imela. Pri njej niso našli nikakega pia> ma ne listine, zato ni bilo mogoče ugotoviti njene istovetnosti. Žalosten konec starega težaka. Včeraj zjutraj je neki kmet, idoč čez griC S. Pantaleone v Zavijah, našel obešenega na drevo, nedaleč od steze, po delavsko oblečenega starca, ki je bil — kar je kmefc kmulu uvidel — že mrtev. Mož je pohitel prestrašen na bližnjo orožnisko postajo in tam prijavil žalostno odkritje. Na lice mesta ^rihiteli orožniki so sneli obcšenca s vrvi in obvestili sodno komisijo. Po predpisanem izvidu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice Tam jo bil samomorilec pozneje spoznan za 74-letnega težaka Pavla Berger, stanujočoga pri Sv. Mariji Magdaleni sp. št. 203. Ni znano, ka je gnalo starca v žalostno smrt. Tragičen epilog nesreče. Sinoči ob iy. uri je umrl v mestni bol-« nišnici 34-letni premogar T van Jursola, o katerem smo poročali te dni, da je nevarno ponesrečil v ladjedelnici S. Mart o. Kakor znano, je pri delu prišel med odbijače dveh železniških vozov in pri tem zadobil hude notranje poškodbe. Sprva se njegovo stanje ni zdelo posebno nevarno, toda pozneje so nastopile nevarne komplikacije, katerim je nesrečni delavec naposled pod-, legel. ______ Iz tržaške pokrajine ZGONIH. Pevsko in bralno društvo «Zgonik» v Zgoniku sklicuje za v nedeljo dne 2i. t. m. ob 10. uri predpoldne letni občni zbor; Dnevni red: I. Pozdrav predsednika. L F. Poročilo tainika. III. Poročilo blagajnika. IV. Volitev novega odbora. V. Slučajnosti. Ve sSi i z istre KOPER. Odhod očetov frančiškanov Iz Kopra. Dne 19. t. m. so zapustili tukajšnji samo« stan oo. frančiškani ter se odpeljali v Dalmacijo. Na njihovo mesto so deloma že prišli, a deloma pridejo italijanski redovniki. Frančiškani slovanske narodnosti so morali zapustiti samostan vsled odloka rimske kurije, ki je bil izdan že lansKo leto in ki vsebuje ukaz, da morajo frančiškani zapustiti samostan v teku enega leta. Z žalostnimi srci in s solznimi očmi so zapuščali našo Istro. Pa tudi naši ljudje so z žalostjo prisostvovali njihovemu odhodu. Saj niso imeli sovražnika med nami temveč so uživali splošno spoštovanje kol duhovniki, ki so nas učili v našem rodnem jeziku. Sedaj tega ne bo več, ker pridejo na niihovo mesto, kakor rečeno, sami italijanski redovniki, ki ne poznajo jezika našega ljudstva. Redovniki slovanske narodnosti so prebivali med zidovi koprskega samostana na ' let. llazne države so gospodovale v Istri, odkar so dvigajo tisti zidovi olj v<* vzhodni strani koprskega griča Vrstili so se Habsburgovei, benečk/ doži, Napoleon, potem zopet Avstrija in sr* daj Italija. Nobena izmed prejšnjih spre« memb ni imela za posledico izselitve frančiškanov, temveč so jih vse države puščale na njihovem mestu. Upali smo, da bo tudi sedaj tako, a naše nade so Šle žal po vodi, ker je, kakor smo rekli, zadela tudi našo frančiškane ista usoda kot prej očete pa-zinskega samostana, kapucinarje v Gorici, frančiškane na Kostanjevici in na Sv. Gori. Vesti z G -— - «ŽENA - VRAG* Dramatično društvo v Gorici je med redkimi letošnjimi predstavami uprizorilo Schonheirovo dramo v petih dejanjih «Žena-vrag». (Ne vem, čemu bi ne prestavili Weibs-teufel v «Vražjo žensko»; z miseln o bi bilo ravno toliko vredno, poleg tega pa bolj slovensko). Drama, ki si je priborila pot v svet, stavi težke naloge na režiserja in igralce. Dejanje je zgoščeno, besede so skope, prizorišče se ne spremeni, od prvega do zadnjega dejanja se sučejo samo tri osebe na odru. To za dramatika težko nalogo je Schonherr dobro izvršil, tehnično je drama na višku, ne čutiš, da je vedno ista slika pred teboj, ■zdi se ti, da nastopajo množice ljudi, dejanje vleče gledalca s sugestivno silo za seboj, psihološki prehodi so nagli, obrati tako čudoviti, da obstaneS pred njimi in moraš priznati, da je prav tako. Če si lajik, se čudiš drami, če te zanima delo s tehnične strani, se čudiš pisatelju. — Ker si je upalo uprizoriti Dramatično društvo to delo, si je dalo odlično izpričevalo. Ne radi tega, da se upajjprizoriti tako delo, zakaj «upa» se po deželi mrcvariti — na pr. «Vele-jo» — marsikdo, ampak glavno je, da je bilo delo tudi spodobno uprizorjeno. Kadar grem gledat take predstave, mi je za »merilo vselej vtis neke iizične muke, ki jo človek občuti, kadar vidi slabo igrati. Tega vtisa v soboto nisem imel, dasi pravijo, da se je pri nedeljski predstavi igralo mnogo boljše. Še več; bilo je v igri mnogo prizorov, ki so bili podani tako, da so zgrabili z vso silo. Priznati moram, da so prišle pri predstavi te drame do izraza tri krepke igralske moči, da imenujemo pohvalno najtežjo vlogo gdč. Marsičeve, g. Mal-naršiča in g. Košute, kateremu se pozna več oderske sigurnosti kot prvima dvema. Posebej moramo priznati g. Košuti, da je imel kot režišer zelo srečno roko in dokaj zmisla. Res je tudi, da je v igri njih moč — in tu brez izjeme — tu pa tam popustila v napetosti. Taka igra utrudi in drama skozi in skozi nima oddiha, zato je šlo par mesf medlo mimo nas, ali pa so bila peršibko podčrtana. Vendar teh mest močno opaziti ni bilo. To pa ne za grajo, ampak samo v registracijo. Predstavo samo lahko računa Dramatično društvo, režiser in igralci kot plus svojega prizadevanja. Pa tudi občinstvo, ki se je bajć v nedeljo precej nespodobno vedlo. Franc Bevk. VABILA NA PLESNI VENCEK pevskega zbora Pevskega in gla-sbenega društva yo razposlana. Kdor bi pomotoma ne bil prejel vabila, naj nemudoma sporoči svoj naslov odboru pevskega zbora (Via Pltrarca št. 1), da se mu vabilo pripravi; dobi ga na dan prireditve pri blagajni. — Opozarja se, da se po polnoči no dovoli več vstop. Dvorana bo čim lep^e okrašena, tako da bodo posetniki najpri- I jetneje presenečeni. Bufet bo izvrstno za-j ložen z najboljšimi stvarmi. Kot posebno privlačnost za plesalce omenjamo cvetlični valček. Cvetlice in kotiljoni bodo na razpolago. Obe dvorani bosta dobro zakurjeni. RAZDELITEV SADNIH DREVESC. Kot smo že svoječasno ponovno poročali, je imel na razpolago goriški poljedelski j urad 10.000 sadnih drevesc po znižani ceni. Javilo se je toliko ljudi, da j«1 povpraševanje po drevescih daleko prekosilo število razpoložljivih drevesc. Zato bodo imeli prednost, kot je bilo rečeno v razglasu predvsem oni, ki goje sadovnike v industrijske svrhe. Že takrat smo omenili da se pri vseh takih podobnih ugodnostih mali kmet, katerega je ogromna večina preveč potiska vstran. Isto se je uničilo pri razdeljevanju semen in drugega. Sadovnjake zasajene v velikem stilu v industrijske svrhe si morejc privoščiti le premožni, veliki posestniki. Koiiko jih je takih v naši deželi, jili prav lahko na prste seštejemo. In da bi si ti ne mogli nabaviti i po navadnih cenah potrebnih jim drevesc, se nam zdi pri sredstvih s katerimi razpon lagaio malo čudno. Kaj naj pa izmisli nas j mali kmet s slabo vinsko letino s še ne-vnovčenim pridelkom. Ali bi ne bilo rav-. no za vsakega kmeta potrebna taka ugodnost pri ceni. Onega, katerega jo izbral pol jedelsk ' urad, bo dobil drevesa koncem februarja na kmetijskem uradu na tržaški cesti. V Trstu, dne 21. januarja 1926. « EDINOST* TJrad jih bo že obvestil ali osebno ali potom dopisnice kedaj naj pridejo po drevesca. GORICA Obvestilo našemu uredništvu Danes je prišel v naše uredništvo zelo lep fant s sporočilom, da mnogi drugi e-nako, brhki fantje priredijo 30. januarja zvečer fantovski ples v Trgovskem domu. Bo to sami znanci iz bajnih pustnih noči let 1922 in 1923,. ki so kapitulirali pred zakonskim življenjem in so kot pravijo oni, pripravljeni sprejeti nase kakršen si že bodi jarem. Iščejo si predsednika in pa TJršo. Dobiček večera poklonijo v dobrodelne namene, saj polovico pa za prepo-trebno Dijaško kuhinjo v Gorici. Izpite za uradnika pri davčnih lztirjeval-nicah so napravili poleg mnogih drugih tudi štirje Slovenci. Izpiti so se vršili na goriškem tribunalu. Izpiti so prav lahki in ni potreba nobeno posebne predizobrazbe. Tudi v znanju italijanščine se ne zahteva nas nemogočih stvari, ampak le praktičnega znanja v govorjenju in pisavi. —-Pri sedanji brezposelnosti med našimi ljudmi ,bi bilo dobro in koristno, da bi se mnogi izmed nas posvetili v tej službi. IZVLEČEK IZ «FCGLIO ANNUNZI« VIDEM3KE PREFEKTURE z dne 6. januarja 1926: umetnica bojda ne je, ne spi, ne hodi na ško obližeta črni gobček, Samo, mali de- izprehod, nima niti najmanjših telesnih potreb, venomer sedi pred klavirjem in brenkljA. Na svojem umetniškem programu ima kot prvo točko — škale. Zdi se mi, ko da nekdo hiti v lesenih čeveljčkih iz kletišča pa visoko gor do podstrešja — in ta cfc-pe-te, cč-pe-te traja dobro uro. Ako se kje na klavirskih stopnicah izpo-drsnć, pa hiti za eno nadstropje nazaj, pa zopet ce-pe-te, c^-pe-te gor do podstrešja, potem pa nizdol, pri Čemer se ji nežni, drobni prstki večkrat zapletejo, pa zopet beluhar, pa ne doseže tako visoko... Star, oziroma «ne še prav star» lovec sem, a kaj takega Se nisem videl in tudi ne bi verjel, da nisem tega zanimivega prizora gledal na svoje oči. Miško in Šetko sta videti hudi živali, v resnici ne bi pustila neznanega človeka v hišo, opravljala bi tudi službo, ki nikakor ni v soglasju s pasjim plemenom. Tam spomladi, ko sem bil povabljen, naj pridem gledat, ali so pete-linčki že godni za v ponev, sem pri odhodu videl, kako sta gonila in podila ko- in njen cd-pe-te, ce-pe-te neha Šele nizko v globokem kletišču. Strašno! Na vrsto pridejo oktave. To Vam je, ko da skačejo zelene kobilice po suhi otavi, samo s to razliko, da one živalice hopsajo skoroda brez šuma in hrupa, še lepo jih je gledati, a njen «hdp-sa, hop-sa» mi gre do želodca, da se mi začne — kolcatL «Aha, zdaj neha!» se razveselim. ^Nahopsala se je!» Ja, figo! Druge note je poiskala, pa igra neko vajo, pri čemer se mi zbujajo občutki, ko da mi nekdo čreva stiska in žmika. Joj, prejoj! Ta nesrečna vaja konča z akordom, ki ga umetnica precej časa lovi in nabira med svoje nežne prstke. Ko ga srečno ujame, pa ga mlati in tolče ko kuharica telečji izrezek in mile strune pokajo, pedali Škripljejo, s stropa se melji omet na mojo plešo, v ušesih mi brni prej-(šnji ce-pe-te, ce-pe-te, hdp-sa-sa!... Povejte 3.februarja bo dražba za nakup trafike j mi, ljudje božji, ali se Vam kaj smilim št. 9 v občini Anhovo. Dražba se bo vršila!ali ne? — Na vrsto pride nova vaja, ki je skoči liki mlada srnica nazaj v podstrešje koši in ostalo mlajšo perutnino na gredo v prostorih videmske intondance ob 10. liri zjutraj. Izvieček iz F. A. L. vid. pref. od 13. januarja 192G.: Ker se ima plačati tvrdki Perini Angel zadnji obrok za zgradbo dveh mostov v spodnjem Logu pri Bovcu, se opoaarjajo .upniki, da imajo Čas prijaviti svoje morebitne terjatve napram omenjenemu podjetju do januarja pri videmski prefekturi. Izvleček iz F. A. L. vid. preiekture od 16. januarja 192«i: Dražba 35 delov (italijanski lotti) lesa S z trnovskih gozdov. Dražba se bo vršila dne 29. januarja ob 10. uri v prostorih državne gozdne uprave na solkanski cesti Št. 5 v Gorici. Pogoji in načini dražbe se izvejo pri kr. gozdni upravi na Lokvah. Dražbeni oglas ima na vpogled tudi naše uredništvo v Gorici. Občina Trenta pri izviru Soče pa daje na dražbo dne 30. januarja sledeče: Še precej podobna melodiji. Ne morem, pa ne morem več poslušati, pa zakričim v svojem obupu: «Rajši grem na izprehod!« A kaj je to,! Umetnica je kar tako naenkrat uglazbila: «Rd-aj-ši grč-em na izpre-hod, izprehod!» Godi se mi ko Mark Twainu, ki je slišal v vozu cestne železnice veselega sprevodnika, ki je ŠČipal vozne listke in zraven melodramatično prepeval: «Punch brothenr — puneh well A fine hole — in the ticket..v». Mi bi rekli približno: «Čuj, prijatelj, ljubi moj, Zdaj preščipnem listek Tvoj: belega le enkrat, sivega pa dvakrat« In tako je pri vsakem zapel in ves natlačen voz je z Mark Twainom oponašal kretnjo ščipanja ki pomagal: «Cuj, prijatelj, ljubi moj, —.zdaj preščipnem listek Tvoj.» Mark T\vainu se je napev z besedilom vred zajedel v možgane, v ušesa in v grlo, pa se ga ni mogel iznebiti. Na cesti ga pozdravi prijatelj, M. Twain pa mu — spat. Pri tem delu se odlikuje volčji Setko: vse kote in skrivališča prevolia in preišče, ali se ni morda ta ali oni pete-linček kam skril, da bi kar tako na svojoj roko na vse zgodaj s hreščečim glasom mladim jarčicam kiki rika 1 jutra jo podoknico. Iz kuhinje prijetno zadiši po klobasah in pečenki. V lepi družbi se razpredejo živahni liter-arni pogovori in jaz. nemar-než zanikarni, nimam s sabo ne svinčnika ne papirja, da bi napisal načrt o zgodovinskih in drugih znamenitostih kanalskih. A ne bi se spodobilo, da bi prijatelja prosil na posodo takih reči, ki jih mora vsak ki se tičejo oddaje 10.000 sadnih dreves in razpisa daril za napravo sadovnjakov. Naročila so za mnogo prekoračila število rar* položijivih dreves, radi česar se bo moral« dati pri nakazovanju dieves prednost t«x-niovalcem za industrijske nasade, kako? je bilo razglašeno v dotičnem razpisu. Naprošeni smo tudi, naj sporočimo naročnikom, da bo znašala cena breskaV L 1.80, hrušk L 3.20, marelic in jabolk I, S časnikar imeti s seboj, ako je količkaj'in to po odbitku prispevka 1 lire za dre-prida. Pa prihodnjič o tem! Pa mi ni prav vesce. Rastline so zajamčeno Čistih vrst, nič žal za to, ker sem preživel nekoliko zlatih uric pri dobrih ljudeh, kjer mi je odlegla ta težka mora: «Cu-uj, prija-a-telj, ljubi moj, ljubi moj, zda-aj prešči-ip-nem listek GOSPODARSTVO TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TR- pridejo, ali le tedaj, če je upanje pre-STU sklicuje važno odborovo sejo, ki bo veliko. Kakor nam ena sama njiva na-v četrtek dne 21. t. m. ob 4. uri popoldne ▼ Vadno ne zadostuje za preživljanje skozi celo leto, tako nam tudi ena or- običajnih prostorih. TOMAŽEVA ŽLINDRA TriaSka kmetijska družba naznanja, da popolnoma zdrave in prvovrstne. Kazdelitev se bo vršila zadnje dni februarja meseca pri kmetijskem uradu t Gorici in se bo naročnikom sporočil z do-tvoj, listek i pisnico dan oddaje. (tvoj...» Prihranki italijanskih izseljencev. —. —i— Leta 1924. so znašali prihranki italijanskih izseljencev 555 milijonov, a leta 1925. — 787 milijonov lir. Brezposelnost. — bledeče številke nam kažejo število brezposelnih v ItRliji dne 30. novembra vsakega leta: 1921. - 512.289) 1922. - 354.238; 1923. - 225.093; 1924. -135.785; 1925. - 112.059. Število brezposelnih stalno pada. ganizacija ne more zadostovati, da se rešimo vsega gorja. Če nas pa ne bo je dospela druga potlljatev Tomaževe Hln- rešila, nam bo pa dobro organizirana dre, ter vabi naročnike, da jo P*gf tzadruga gotovo mnogo olajšala naše dvignejo. Rlago se nahaja ▼ naUh skladi-* d k breme Sčife t ulici Torre bianca 19 In v ulici Raf-,e S^T ^ Zemlja je prekopana, zraiiljajmo jo. Ne dopustimo, da se nam sosedovo drevje zakoreniči v naši zemlji in nam jo izsesa. Imamo skušnje, izberimo dobro seme, zrahljaj mo polje in sejmo. Mogoče bo vreme za letino ugodno! Ustanovimo si novo zadrugo! Zadrugar. lineria Št. 7. Cena I* 58.— za 100 kg. Tržaika kmetijska družba v Trstu. KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU Naš kmetič v bližnji okolici Trsta se Naravnost prestraši in skoroda jeza ga spreleti, ko čita ali sliši to besedo. Ne gre pa mu fte gre iz spomina ona doba — sicer komaj pred par leti .—, ko je vse govorilo in pisalo o razpadu »Kmetijske zadruge«. Kako pa naj bi ne bil ogorčen nad tem, saj je vendar bil njen fclan, saj je bila to njegova ustanova, veTikf sejem od' 15? do G00 m* bukovine iz gozda, 300 m3 smre- odzdravi: «Cuj prijatelj, ljubi moj, — zdaj : Okrenica; 200 m3 bukovine, 200ma preščipnem listek Tvoj!»... V hiši žalosti; kovine smrekov ine iz gozda za Klinom. Pogoji dražbe v občinski pisarni. »BRALNO DRUŠTVO« — &OZANA zanimanju nas vseh za Velikega pomena za nase družabno menoj me je spomnila onega Mark Twai-življenje je bil občni zbor na dan Sv. novega besedila, a naučila me je obenem treli kraljev. Zanimanje je bilo veliko, napeva, ki mi je bil doslej neznan. V uše-zato so se tudi takoj napolnili društveni sih mi zvoni, grmi in piska, kurja očesa 'prostori s člani. Zborovanje je otvoril i«« solzijo, suho grlo pa poje: «Zd6.j-aj pa društveni vodja s primernim pozdra- grć-em na izprehod, izprehod!« A glej vra-V i -v * i > \ „i Sa> tudi ona Twamova gre na moj napev: voin ter v glavnih potezah očrtal rezul- e ' & j * tate društvenega delovanja tekom petih let. Kljub težkim oviram je društvo priredilo v petih letih 6 prireditev, katerih je večina dobro uspela, petkrat je pevski zbor sodeloval v bližnjih vaseh, vršila sta se dve prosti zabavi, en izlet in €r predavanj. Štirikrat so nam bile prireditve prepovedane, pri katerih je seveda društvena blagajna trpela občutno škodo. Četudi rezultat javnih nastopov ni zadovoljiv, kakor bi si mi želeli, je pa zato notranje delovanje tem pomembnejše. Diušto naše je vedno posvečalo svojo skrb v prvi vrsti svojim domačinom, a javni nastopi so bili zgolj manifestacija naše .kulture. Pri dram-itičnih prireditvah po naši deželi sploh se ne more govoriti o umetniškem užitku in snobisti so "oni, kateri mislijo, da se samo na grobih deskah pokazuje vrednost društva. .Treba je soditi celotno ter se ozirati na vse neprilike, častno sta vršili svojo nalogo društvena knjižnica in Čitalnica. Poročila odbornikov in revizorja za leto 1925. so bila enoglasno in z zadovoljstvom sprejeta. V letu 1925. je štelo društvo 83 udov; od teh je 45 članov. Tekom leta je pristopilo v naš krog X!7 oseb, 4 so izstopil*, 1 je umrla. 12 najboljših članov in članic je v tujini, kateri so pa po veČini jako radi spominjajo društva. Dobivali smo 8 časopisov in revij, od teh 2 iz inozemstva. Dohodkov je bilo 1371 lir, stroškov 833 lir. Samo knjižnica je imela 81 lir. Izdanih je bilo torej okoli 610 knjig, a lansko loto samo 400. Knjižnica je narasla za 38 novih komadov, tako da nekega odličnega prijatelja je imel pošlo- j'?*--- _ vilni govor, pa je že zopet začel: «Čuj, pri-i jatelj, ljubi moj, — zdaj preščipnem listek;, Pogrešek je bil storjen, posledica ni Tvoj!» Moral je nehati... Umetnica nad;izostala. Pa saj je ostala še puška v rokah, čeprav je šel strel slabo. Pri pri Pomladanski zagrebški sejem. Upravni odbor Zagrebškega Zbora je sklenil, da se bo zagrebški mednarodni sejem vršil mesto spomladi, jeseni vsakega leta. Tako je določeno, da se bo vršil peti - , . . . . , . . .. ,T .veliki sejem od 15. do 23. VIII. 1926., t. j. od katere si je obetal vse najboljše. Na-i za Casa tradicionalnega «Kraljevskega vsezadnje so mu pa rekli, da je bil celo se*ma». Obenem se je sklenilo, da se bodo osleparjen, ker drugače ne bi bilo mo- vršili vsako leto, spomladi, specijelni sej-goČe mesto dobička dobiti pozivnico nit, — za one predmete, za katere je naj-*za plačilo. Da, in plačati je moral za bolj primerna spomladanska sezona. Po-bocreb te ustanove i g oživelega rednega sejma avtomobi- F .,*. - llov» se nvede sejem vina kot stalna prire- Mnogo so govorili, mnogo so pisali o'ditev, katera se bo vršila v bodoče vsako vzrokih razpada one zadruge. Naj tudi spomlad. Letošnjo spomlad se bodo vršili jaz povem enega: «Krivda je bila na od nedelje 21. do vključno 28. III. sledeči 'nepoznavanju razmer, krivda je bila na vzorčni sejmi: Šteje sedaj 512 knjig. Novi odboj- je, kakor se zdi, jako dobro sestavljen. Odborniki so samo narodni, trezni možje. Predsedništvo je spet sprejel na željo zborovalcev Jožef «Ču-uj, prija-a-telj, ljubi moj, — zda-aj prešči-ipnem listek Tvoj, listek Tvoj!» — Tristo namalanih petelinov, ta bo lepa! Žvižganje granat, o katerem sem Vam onikrat pravil, bi rajši poslušal. Oj, da bi se moji umetnici zaredila na vsakem nohtu vsaj po ena zanohtnica, da bi vse mile strune popokale, pedali polomili! Oj, da bi se ji baš tam. kjer sedi, zaredilo pet kurjih očes, da bi le nekoliko dni bilo miru! — Kličejo me h kosilu, jaz pokušam juho, pa zagodem: «Da-anes ju-uha slana ni, slana ni!» — Da jjji odleže, si v naglici izposodim deset lir «i-in hiti-im na kolodvor, kolodvor«. Prijaznemu blagajni-čarju zapojem: «Pro-o-sim li-i-istek za Kanal, ka-ar za tja-a in še nazaj, še nazaj!» — še vlak se je navzel onega s&la-menskega ritma, pa godrnja: «Dru-um, dru-uin, drumdrumdrum, drum - drurn-drum!».... Še naša bistra hči planin začne: naj mi kdo izračuna, kolikokrat sem moral slišati: «Dru-um, dru-um, drum-drum, drum!»... Se naši bistra hči planin začne: «So-o-Ča vo-o-da mi šumlja, mi šumlja!»... «Da-a bi bi-il v Kanalu že, v Kanalu 2e!» zahropem iz globine pljuč. Tam biva moj ljubi mladi prijatelj, gospod V. Antonov, znan književnik, duhovit kritik in pesnik. Vrhtega je glavni urednik nekega književnega podjetja in njegova dobra beseda mi spravi tu pa tam moje Članke v javnost, pa mi tako pomaga do — neumr-Ijivosti. Bog ve, ali mi ne postavijo nekdaj hodnjem strelu izberimo boljše strelivo. Mari bo kmetič opustil svojo zemljo, katero je na novo prekopal, če mu »rvo leto ni obrodila? Ali ni bilo mogoče temu krivo slabo vreme, mogoče slabo izbrano seme? — Gotovo bo zrahljal še drugo leto svojo zemljo, pazil bo pri izberi semena in sej al bo. Saj je obrodila zemlja njegovega soseda, zakaj bi no cerodlla tudi njegova, de je pravilno obdelana? Tudi s Tvojo organizacijo, dragi kmetič, je tako kakor s Tvojo zemljo. Preorati, preštudirati moraš svojo organizacijo! Pa tudi to še ni dovolj. Ko si ustanovil svojo organizacijo, jo moraš tudi nadzorovati, zanimati se zanjo. Kakor si čistil svojo zemljo od plevela, kakor si jo okopaval poleti, tako moraš paziti tudi pri svoji organizaciji, da se tja ne vrinejo škodljive ali pa nesposobne osebe. Kakor okopi ješ svojo poleglo, utrdelo zemljo, tako je treba večkrat dobro pretresti in prerešetati delovanje Tvoje organizacije. Poslal si na polje delavce in živino, ali če si dober gospodar, ž njimi greš najraje tudi sam. Izvolil si vodstvo, vplačal si delež svoji zadrugi. To ni dovolj, pogledati moraš tudi, Če vse to pravilno deluje. Pomisliti moraš, da danes, ko si sam gospodar, ne velja za zadrugo, kar je veljalo pri starih Slovanih: «Eden za vse, vsi za enega.» Za današnje zadruge velja geslo: «Vsi Sejem vina, sejem motornih vozil in gospodarskih strojev ter radijskih aparatov. Poleg tega še mednarodna izložba plakatov, zlasti takozvane trgovske reklamo Razdeljevanje sadnih dreves. Goriški kmetijski urad nas obvešča, da so imele pri naših kmetovalcih popoten uspeh akcije, ki jih je započel odbor /a pospeševanje sadjarstva na Goriškem in TRTE, cepljene, murve, sadno drevje, prodaja Rudolf Tavčar,. Ivanjigrad, p. Komen. Na željo se pošlje cenik. 8(1 ŠIVALNI STROJ «Singer» zajamčen 20 let, prodam na rate. Kupujem stare. Acguedotto <30.______81 DVA pletilna stroja, s popolno opravo, v dobrem stanju, predvojna stroja se radi bolezni prodata. Naslov pri upravništvu. ■ __82 TRGOVSKA pomočnica z večletno prakso, vešča nemškega in italijanskega jezika, knjigovodstva in korespondence, išče mesta takoj ali pozneje. Prevzame ludi podružnico. Ponudbe na «Poste restan-te» Bovec 13. 82 SIRUP GLICEROFOSFAT, splošno ojnče-valno sredstvo proti vsaki Živčni bolezni, steklenica po L 7.— se dobiva v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani A9. f« ŽIVINOZBRAVNIŠKA SREDSTVA proti vsaki živalski bolezni se dobijo v lekarni Castellanovicb, Trst, Via Giuliani 60 FCSNEMAL-NIKE ZA MLEKO, znamki Lanz in Vega, jako dobre, majhne za posestnike in velike za mlekarne prodaja po konkurenčnih cenah Just Ušaj, Gorica Via Favetti 6. 73 BABICA, diplomirana, sprejme na dom noseče. Madonnina 10/11 65 Podpisani se toplo zahvaljujemo vsem. Iti so na katerikoli način Jzkazail zadnjo čas1 naši nepozabni, nenadomesilj vi hčeri, sestri in teti Luciji ¥umtm Posebno se zahvaljujemo tvrdki Singer in njenemu osobju, preč. gosp. dekanu Cinku, pevskemu društvu Zvon' , Mladinskemu društvu Prosvcta- ter njihovima prcdseduikcina za poslo ilna yovor?, pros ški godbi ter sploh vsem. ki so poklonili cvetje ali spremili po-kojnlco na zadnji poti. Bog pl čaj vsem ! OPČIVE. 20. januarja 19 6. Žal jjod ostali. ■ V' S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni ŠTEFAN ŠIŠKOVIĆ naručitelj dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu spominske vizitke pred zrcalom v gorenji i za vse in — v&ak zase». Ako pa hoče sobi «Pri Maksu» z duhovitim napisom: I uspevati zadruga pod tem geslom, te-«Tukaj je naš - i- tarokiral in Vitez ga *daj je na vsak način treba dobro lo_ je obirala.... Toda, kaj sem že hotel povedati? Da, že vem. Ne mislite, ljubi moji, da iz Gorice edinole «lakota slave blaga — vleče pisarja drugam." Nikakor ne! Prvi moj namen je, da se regim onega vražjega napeva in ritma «zda-aj pa gre-em na iz-prehod», drugi, da posetim ljubega prijatelja, ki ima poleg naštetih lastnosti tudi posodo izvrstne kapljice v obokani kleti. Razen tega sem slišal iz popolnoma zanesljivega vira, da je g. Antonov pred 14 dnevi slavil veseli «domači praznik«, pa sem spričo tega razveseljivega poročila sklepal, da so mesene klobase že dovolj prekajene — nekoliko pozneje so nekam je čiti prvi smisel gesla od drugega smisla. Če bo meja delovanja za to geslo ,dobrD in pravilno začrtana med obema smisloma, tedaj bo taka zadruga gotovo uspevala. Sicer razočaranja tudi PODLISTEK v starosti 61. let, včeraj, po zaspal. Zemski ostajgjti blagega pokojnika se bodo prepeljali v pelek, 22. januarja ob 10. uri iz mrtvašnice mestne bolnice v Herpelje. kjer se bo vršil pogreb isti dan ob 3. uri pop. na domače pokopališče. TRST-HERPELJE, dne 21. januarja 1926. Harijas soproga. Stana por. BeRči?, StečanSja in Družay hčere. Anton Bančić« zel. heia, vnukinja, nečaki, nečakinje, barija, svakinja in ostali sorodniki. Vel|a kot direktno obvestilo Odlikovano pogrebno podjetje Nuova Impresa, Corso V. H. III, 47. m Dcbenjak :)s., število v letu 1924. napovedanih) konkurzov je mnogo manjše kakor pa i leta 1914. V letu 1914. je bilo namreč j 7.739 konkurzov, v letu 1918 samo 807, nastopnega leta (1919) je porastlo na 1.324, leta 1920. na 2.975. Leta 1921. oz. 1923. je padlo na 99G oz. 253. V letu 1924. so našteli 5.710 konkurzov, a v preteklem letu so dosegli konkurzi svoj višek. Bilo jih je namreč — 10Si3. — Angleška konkurzna statistika nam kaže sledečo sliko: L. 1920. 2.280; leta 1921. - 5.640; leta 1922. - 7636; leta 1923. - 8146; leta 1924. - 7984, a leto .1925. - 7916 konkurzov. — V preteklem namreč iz anorganskih snovi sestaviti pravo organsko snov, ki je bila prej poznana samo v živih bitjih, takozvano 'J®|scanino. Z razvijajočo se kemijo se je posrečilo tekom časa iz anorganskih snovi ustvariti dolgo vrsto drugih organskih snovi... Preostaja še vprašanje: Ali zadostujejo kemijska svojstva ogljika in drugih organotvornih prvin (predvsem kisika, vodika in dušika), da si ž njimi razlagamo vse pojave življenja, plojenja, podedovanja, čutenja vseh duševnih in dnšnih pojavov? vprašanju, učeč le, da so se vsa orga-nična bitja razvila iz nekih praorga-nizmov, katere je treba smatrati kot dejstvo (als gegeben), o katerem ne vemo, kako je nastalo. Pristaši Darwina so kajpada začeli takoj učiti, da so ti pi'§Lorganizmi nastali iz mrtve materije in so darvinizem takoj proglasili kot nov svetovni nazor. Z vso odločnostjo je to učil E. Haeckel. Toda to je popolnoma napačen nauk, ki ga je treba odločno zavrniti. Z znanstvenega stališča in s stališča zdravega razuma je treba odločno zavrniti vse poskuse, s katerimi hočejo nekateri dokazati, da je ge-neratio aequivoca dognana reč ali tudi samo verjetna. Naravoslovje naj se niti ne vtika v vprašanje o izvoru in postanku živih bitij kakor tudi ne mrtve substancije, ker je to z naravo-znanskega stališča brezuspešno. S tega stališča je najbolj pravilno, da smatramo živa bitja kot dejstvo prav tako kakor mrtvo substancijo (str. 80). Tudi Kant je učil sedemdeset let pred Pa-.steurjem, da je nespametno trditi, da bi bila organična bitja nastala iz mrtve materije, kajti organizem ni mehanizem, ki ima le gibajočo moč, upodabljajoče pa ne. Ura na pr. je le mehanizem, a ura ne more pokvarjenega kolesca prenoviti ali celo druge nove ure izdelati, kakor vidimo na organizmu, ki se sam sebe prenavlja in popravlja in na koncu še seme obrodi, ki je nov organizem (str. 70). Naravoznanstvo ni v razvojni teoriji do danes prav nič napredovalo: Unser \Vissen ist hier-uber gleich Null (str. 242). Tako piše dr. Wiesner, eden najslavnejših modernih naravoslovcev! Naj bi se teh zdravih naukov držali naši znan stveniki! Koliko zla lahko napravijo v dušah naše mladine taki članki, kakršen je članek, ki ga je priobčil L. Č., in kako se s takimi trditvami izpodko-pavajo temelji moralnosti našega naroda! Prepričani smo, da «Edinost» ni imela tega namena. Upamo, da bo zvesta ostala svojemu programu in da bo tudi po svoji petdesetletnici pogumno in neustrašno nastopala za poštenje političnega in kulturnega delovanja. Dr. A. Pavlica. — Prip. ur. Z ozirom na zaključni odstavek tega Članka izjavljamo, da smo priobčili razpravo g. L. C. le kot korkoli rafiniranimi oljičnimi olji sta dovoljeni, ako niso omenjenim oljem primešane druge snovi, da bi se zboljšala barva ali drugo svojstvo olja. Cl. 25. Prepovedano je prodati, dajati na prodajo ali kakorkoli spremljati v trgovino, v užitne svrhe, olje iz oljičnih ko-ščic (olii di sansa) ali žarka (Žaltava) olja, euako tudi občutno slaba in pokvarjena olja. Maslo in mast. Cl. 26. Ime «maslo» je pridržano tolščni snovi, ki se dobiva mehaničnim potom, edino le iz kravjega mleka. Tolščevina, ki se dobiva iz ovčjega mleka, se sme prodajati ali kakorkoli ž njo trgovati samo pod označbo «ovčje maslo» («burro di pecora»). Cl. 27. Prepovedano je izdelovati, prodajati ali kakorkoli spravljati v trgovino maslo: a) ki vsebuje manj nego 82 od sto teže na tolščevini; b) ki vsebuje shranjevalne primesi, razen navadnes oli ali natrijevega borata, zadnjega pa kvečjemu v razmerju 2 od tisoč; c) ki je barvano z barvili, ki so prepovedana po zdravniških odredbah. Cl. 28. Kdor proizvaja, daje na prodaj, ge. Marc-Živic 20 kg fižola in vrečico krompirja. Med slavitelji 50Ietnice «Edtnosti» na Višavi pri sv. Ivanu se je nabralo 22.30.—« L. Prvi raznaševaiec Edinosti z Vrdelce je to svoto zaokrožil na to.—. F. D. za «Dijaško kuhinjo* v Gorici L 1.50. Denar hrani upravnlštvo. Za božičnico «Sploš. Žen. društva v tio-rici» je uabrala ga. Milica MedveŠčekova v Gorici L 137.— in sicer so darovali: dr. Peter Medvešček L 50, Milica Medvvšče-kova L 50, A. Križman L 25, Adam L 2, Nada Medvešček L 5, Miljena L 5. Gčne. Bon Petrina in Uršič Mar. v Mirnu nabrale L 43: B. Faganelj L 3, Uršifl Peter 3, Hel. Lestan 1, Krist. FrandoliČ 1, Nemec Ivan 5, Butkovič Ciril 1, Silvi j Kogoj 2, B. Marmolja 3, Jos. Marmolja i, Ma-rušič Evgenija 2, Vuk Frančiška 2, N". M. 2, Vuk Jurij 2, Bon Josip 2, Družina l r-Jbančič 5, Mozetič Jožica 5. Prisrčna hvala darovalcem in nablralkam. Maikeradne obleke posojuje 159 L. VALCINI prodaja ali kakorkoli spravlja v trgovino! V{a lrtneo de,Ia Croce 10 RoiS!t,t) kot nadomestek masla tolšče, ki ne izvi-] Ob priliki plesni prireditev odprto celo noč. rajo iz mleka, mora označiti vrsto tolšče, ________ iz katere , je nadomestek sestavljen: n. pr. j kokosovo olje ali maslo, margarin itd. Zmesi navedeni tolšč (tudi ako vsebu-jejo maslo) se morajo označiti z edinim imenom «margarin». Te označbe se morajo rabiti v računih, i zlato kupnje v vsaki množini po naj v tovornih listih, voznih listih in v vsakij Krone plačuje \išje kot vsi dru.^i. JAKOB BEVC urarna in zlatavna Trst, (ampo S. Giacomo 5 našega znanja o ustroju atomov rno- ____ __ goče. Pri tem misli on na atomske mo- letu so se konkurzi številoma zmanjšaliJ dele (!), kakor sta jih izdelala Ruther- A. Stock meni, da je to danes spričo informativen sestavek o problemih, s Pasivnost konkurz napovedujočih pa se je dvignila od 4,780.003 v letu 1924. na 6,432.782 funtov šterlingov v letu 1925, a primanjkljaj od 2,577.310 na 4,260.229 funtov šterlingov. Dansko maslo. Dansko maslo igra na svetovnem trgu izredno važno vlogo. Produkcija obsega približno 7 do 8 odstotkov celokupne svetovne produkcije masla. Delež Danske v mednarodni masleni trgo-vini je zelo velik radi tega, ker ostale države le malo masla izvažajo. Promet danskega masla se je v Zadnjih 5 predvojnih letih gibal okrog 28 odstotkov. Po vojni pa je izvoz danskega masla zelo poskočil. V letu 1924 je dosegel delež Danske 37 odstotkov. To razmerje se-v preteklem letu ni v mnogočem spremenilo. — Danska je v letu 1924. izvozila 123.000 ton surovega masla, a številke izvoza preteklega leta bodo skoro iste kakor prejšnjega. Največji del danskega masla {84.090 ton) gre na Angleško, a majhne množine na Norveško, Švedsko, v Belgijo, Francijo, Cehoslovaško in Avstrijo. — Gospodarsko izkoriščanje maslene produkcije je bilo v začetku preteklega leta zadovoljivo. Rentabilnost pa je biia v zadnjih mesecih zelo omajana. To dejstvo je treba pripisovati prevelikemu porastu vrednosti danske krone, radi česar so cene danskega masla v inozemstvu občutno nazadovale. Obratni stroški pa se kljub temu niso zmanjšali v razmerju padanja cen. — Danska, poljedelstvo more s svojim maslom konkurirati na svetovnem trgu le radi dobre lastnosti svoje produkcije. — Kakšen vpliv je imelo dviganje vrednosti danske krone nam kaže sledeče dejstvo: One danskega masla so v letih 1922, 1923 in 1924 skočile za 44 odstotkov. Dne 10. decembra 1925 je notiralo dansko maslo 342 danskih kron proti 010 istega dne v letu 1924. Naravno je, da tako ogromen padec cen ogrožuje rentabilnost maslene produkcije in v slučaju, da so razmere na svetovnem trgu (kar je pa zaenkrat izključeno) ne izpremene, se more z gotovostjo pričakovati znižanje produkcije danskega masla. ford in Bohr... Pozitivno električno jedro vsakega atoma obkrožuje namreč po Rutherford-Bohrovi teorij! (!) večje" število negativno električnih katerimi se peča on del sodobnih kemikov. Kot dokaz naj služi že dejstvo, da objavljamo tudi gornja izvajanja, s katerimi naš današnji avtor dokazuje brezuspešnost poizkusov za rešitev vprašanja s pomočjo kemije in naravoslovja. Pa tudi našemu .sotrudniku elektronov. V spremembi v medsebojni g. L. Č. ne moremo pripisovati name-legi, v tirnicah in hitrosti teh elektro-|na, da bi bil zasledoval s svojim refe-iskati rešitev na gornje nov imamo vprašanje... Kemičar j u ne bi bilo treba več iskati «kemijskih» preosnov, da si razlaga na pr. vid ali sluh, ker bi se vse bolj enostavno dalo razlagati kot učinek ravnokar omenjenih elektronov. Življenjska sila bi bila elcktričnost elektronov. S kemijskega stališča ne bi bilo potemtakem bistvene razlike med pojavi živih organizmov in pojavi v mrtvi prirodi... Ko je bila naša zemlja (v pradobi) še zelo vroča, se je moral ogljik zadovoljevati z ustvarjanjem navadnih anorganskih spojin... S poje-maiočo temperaturo zemlje so se začele zgrajati bolj komplicirane ogljikove spojine. Prvi življenjski znaki so se pojavili na zemeljskem površju. In razvoj je šel dalje do višjih rastlin, do živali in končno do človeka.« To so gorostasni sklepi! V spisu ni za to nobenih dokazov. To so le umišlja ve na podlagi atomskih modelov, kakor sta jih izdelala Rutherford in Bohr in ne narava! Koga bi taki skoki v sklepanju ne presenetili! Ali se je res Wohlerju posrečilo leta 1828. zadati «smrtni udarec življenjski sili»? To ui res! Nasprotno! Naravoslovje in liaravoziianstvo, ki res zasluži to ime, dokazuje, da je treba ra- ratom kak drug cilj razen čisto znanstven o-in f orm ati vn ega. 8 proizvajanju In prodali tolšč Nedavno v našem listu omenjeni kr. od-iok-zakon od 15. oktobra 1925, št. 2033, objavljen v Uradnem listu (Gazzetta ufficia-ie) od 3. decembra 1925 vsebuje tudi razne odredbe glede proizvajanja in produkcije tolšč. Stopile so v veljavo že s 1. januarja t. 1. Ker so predvidjene kazni razmeroma visoke in ker so odredbe tudi drugače velike važnosti za naše kmetovalce in trgovce, prinašamo v naslednjem poglavji o oljih in o maslu in masti. Olja. Cl. 20. Ime «o!je» ali aoljično olje» je pridržano izdelku, ki se dobiva iz oljke (oiea europea) ne da bi se primešale druge snovi ali drugovrstna . olja. Dovoljeno jo izdelovanje in prodaja rastlinskih užitnih olj, različnih od oljičuega olja, da se le upoštevajo vsi predpisi naslednjih členov. Cl. 21. Kdor namerava proizvajati rastlinska užitna olja, različna od oljičnega, mora to pismeno naznaniti županu one občine, kjer hoče izvrševati to industrijo. V naznanilu morajo biti nakdani ime, priimek. očetovstvo, odnosno pravni naslov producenta, enako tudi prostori, kjer misli proizvajati in hraniti omenjea olja. Cl. 22. Kdor namerava prodajati, ali kakorkoli trgovati z olji, navedenimi v proj- Najtrfšje cene plačujem za v druei listini, ki naj potrjuje prodajo ali j Zaloga raznovrstnih ur in izročitev. Razen tega se morajo vtisniti v i- hlebe, in se morajo navajati na posodah, na ovojih in zabojih. Slični napisi se morajo razobesiti z dobro čitljivimi črkami, zunaj ali znotraj prostorov, kier se omenjene tolšče proizvajajo, obdelujejo in prodajajo. Cl. 29. V zadnjem odstavku omenjene tolšče ne smejo vsebovati manj kot 84 od sto teže 11a tolšeevinah in se smejo spravljati v trgovine le, ako jim je primešanih 5 od sto sezamovega olja ali 0.5 od sto krompirjevega škroba. /Jat en ine. kun, zlatic. lisi«, dihurjav, vid ar, iazbecev.mačH »4. 0 . ~PUCH Trst, Via Cesara 8a ttisl! ši. tO 31. nadstr., ura J 3 15 ,-vj borata, zadnjega k večjemu v razmerju do 2 od tisoč. Cl. 30. Kdor namerava otvoriti tovarno; maslenih nadomestkov, mora to pismenoj naznaniti županu. V naznanilu se morajo navesti ime, priimek in očetovstvo ali pra- Sprejemajo SC pOŠiljatve po poŠti vi naslov producenta., enako tudi kraj, kj?r!_ se bo sezidala tovarna, in snovi, ki se bo lo j" uporabljale. \ Prostori za izdelovanje masla morajo docela biti ločeni od prostorov za proizvajanje nadomestkov. Cl. 31. Ime «mast» je pridržano izključno produktu, ki se izločuje s toploto iz tolšč nih plasti prešiča. Prepovedano je izdelovati, dajati na prodaj ali kakorkoli spravljati v trgovino mast: ki vsebuje a) tolšče, različne od svinjske; b) vode v razmerju nad 1 od sto; c) katerekoli druge snovi, razen kuhinjske soli. Po Čl. 47. se pa vsakdo, ki proda, prodaja ali kakorkoli spravlja v trgovino ali dobavlja navedene snovi, ne do bi se držal navedenih predpisov, kaznuje z denarno globo od L 100 do L 2000. Ako se je opustila samo označba na zavojih ali posodah, znaša globa od L 50 do 1000. Posebnost trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Vel ka zalogj raznih čevljev za spe r Kantu tiskarna zfeaa s Knjigoveznico • GORICA — Via C. Favetti 9. Miia tagima združena s papirnico GORICA — Via G Carducci 7. zen kemii«kili prvin in lastnosti, in ra-.šnjem odstavku, mora to pismeno javiti " - županu dotičnega kraja. V prijavi se mo- TRŽAŠKA KMETIJ. DRUŽBA V TRSTU ulica Toriebianca 19 Telefon 44 39 ima v zalogi: Semena: zgodnjega niikega in polviso-Kega graha iz Nemčije, rdeče okrogle in podolgaste redkvice, cvetočega karfijola, salatne pese, radiča, špinače, salatine, glavate solate, vrzot. ter raznega 3>oljskega in vrtnega semena iz Nemčije. Detelje in trave raznih vrst. Pcsnemalni^e: tvrdke 11 Gebruder Pae-tel, 1016. Knjiga ni v verskem cluhu pisana, a vsebuje kljub temu velike za! resnice!) Za vsakega, ki ima zdrav ra-dognano, da more živo bitje 130 I na uro. |zum, je dognano, cla more Kmetijsko orodje in stroje. Slamorezni- nastati le iz drugega živega bitja m da ce, pluge in razno ročno orodje. 'nismo nikdar še videli, da bi živo bitje Umetna gnojila: Superfosfat, Tomaževo j nastalo iz mrtve materije. Kes je sicer, žlindro, kalijevo sol in amonijev sulfat. t\a so nekateri še v 19. stoletju sanjali, Krme: Orehove tropine mlete in v kosih, koruzo, ptičjo krmo, klajno apno itd Mea. Naravni domaČi med na debelo in na drobno. Cepljene trte In sadna drevesa kraškega Izvora. Naše slamoreznice znamke «Maylfartli imajo v zalogi: V Sežani: v truovim Goljevšček. V Trnovem: Mlekarska zadruga, katera ima tudi v zalogi večjo izbero plugov znane tvrdke cCervinka in Čihak». Tržaška kmetijska družba v Trstu ul. Torrebianca 10. da se golazen, miši in mrčesi porajajo iz nesnage, in gobe iz trhlečili in gnijo-čih tvarin, a to Je sedaj že davno premagano stališče... Pastem je dokazal z neizpodbitnimi dokazi, da imajo vsi organizmi in celo bakterije, ki so najmanjši organizmi, kar jih poznamo, svoje starše in da ga ni organizma* ki i bil nastal iz mrtve materije. Toda .slučajno je bilo, da se je prav ob tistem času, ko je Pasteur to vprašanje konično rešil, pojavil darvinizem (1859 — 1860). Darwin sam se je izognil temu rajo navesti ime, priimek in očetovstvo ali pravni naslov prijavitelja, kakor tudi prostori, kjer namerava hraniti ali prodajati ta olja. bodisi na debelo ali na drobno. Cl. 23. Olja, ki se dobivajo po rezanju oljičnih olj z drugimi rastlinskimi olji, in sicer v razmerju, da zadnja ne prekoračijo 50 od sto, se morajo označiti z imenom «Meša na olja» («01ii miscelati»). Oija, različna od oljičnega, in zmesi, v katerih tvori oljično olje manj nego 50 od sto, se morajo prodajati pod nazivom «semensko oljei> («olio di seme»). V zadnjem odstavku omenjene označbe se morajo delati v računih, v tovornih listih, in v vsaki listini, ki naj potrjuje prodajo ali izročitev, in se morajo pritrditi na vse posode, ki vsebujejo omenjena olja, kejrkoli se nahajajo. Slični napisi se morajo razobesiti v dobro čitljivih črkah, zunaj prostorov, kjer sev rši prodaja na debelo ali drobno. Cl. 24. Prodaja in trgovanje v užitne svrhe z rassvrsnjenimi, razkislinjenimi ali ka- Za tcšolsko društvo« — podruž. sv. Ivan so darovali: Rodoljubi vaščani s Ton Laja iJO kg fižola. Vedno radodarna družina Crne 10 kg fižola in 4 kg ječmena. Pavla Crne, č. g. žup. Kjuder in Ucman po 5 L: Justina Sonc in Nabergoj po 3 L; Jožica Gu-lič in škrlj po 2 L in Karlo Seražin 0.50 L — skupno 25.50 L. Zavedni vaščani Pliskovice potom č. g. vikarja: Vrečo krompirja, vrečo ajde, vrečo fižola in 10.— L. Požrtvovalni vaščani iz Skopega potom Bonsna poročila, DEVIZE: Trst, 20. jan. Amsterdam od 990.— do 1000.— Belgija »d 112.— do 1IH.—; Pari* 92 50 do 93 — London od 120.n j do 120.42 ; Nevir Vork od 2 i.70 do 24.80; Španija oi 343 — do 353.— ; Švica oJ 473.-- do 45!».— ; Ateno od 33.50 do 34 50; Berlin od 5S8.- do 6V3.— ; Bnkarešt od 10.73 do 11.25 Pruga od 75.30 do 73.70: Ogrska od 0.0347 do 0.O.162: Dunaj od —.347 do —.3,»3; Zagreb od 4J*0 do 44.Ju. Henočšjske obveznica G7 -Jo. ANTON Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 14. CEJ slikarja GORICA -- Via Ascoli 5. mimit ist £2K krojaška mojstra GORICA Corso Emanueie III. 37. suuooj srnccs urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19. KERSEVANI JOSIP Dvokoiesa, šivalni stroji, puške GORICA — Piazza Cavour 9. Zohozdrevniski smbulatorij dr. D. Carninckh & dr. Fr. Gruden v Postojni se j© preselil v prostore dr. Frana Gruden (Kutinova hiša) i nasproti lekarne (97) Tehnični vodja I. FrKedmann KRONE po L 2.10 komad Zlato, liriijaiite. platin, ZS-kronske zlate komade kupuje in plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urarna Trst, VI« Mas zini 4« CUK ELIJA šivalni stroji in dvokoiesa GORICA — Piazza Cavcur št. 9. BU&Mm KARL pekama in slaščičarna GORICA — Via Carducci 21 JAKOB BRAT&IŽ pekarna in slaščičarna GORICA — ul. MarneUi 6. (Šolska ul.) MAVBIČ JUIĐ3SJ manufakturna trgovina GORICA — Via Carducci 3. Marti« Poznajelšek odlikovana krojačnica z izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci 36. P redno kal nakupite, obtSčlte u Veliko skladišče pohištva tvrd k o _ ALESSANDRO LEVI MINZI St. 1 — Via Ma kanton IL Ml Spalno sobe« obodne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. Manufakturna trgovina Pri Sfavcu TRST — Via Guardia 26. MOLAR JOSIP Gostilna GORICA — Via Monach® 11» Gostilna PRINČIČ prenočišča GORICA — Via N. Sauro 18.