St 27. V Gorici, 4. julija 1890 XX „So«a" iakaja mk patek in velja popoltiprejewM"1* *U * Gorici na flom pojiljana: Vteleto ..... f. 4. Pol leti tetvrt leu ....,,! Pri ozunnilih iu tako tudi pri j-jx* i'anicah" ae plafiujc a* nftT»di»o trisiop an vrsto: $ kr. Le se ti«kn l ki&> Zsrefie crke po prottoru SOCA ^hjggfte se dobivajo po :cah na Stftrom trgu si. DopTsi naj bo poSiljajo vrodaiStvu, nftro&niiiH pa opravaiku „BoLe', 8. gj And««ju Tabaj-u Via Canonioa N. 8 v St. Roku v Qorici. Rokopisi se no vracajo; dopiai n*j so blogovoljno frankujojo. ~ Dolavceio in drugijn i)eprpi»o*njin so uarofriiiia eniia, ako «e oglRno pri oprarnifetvn. Vatrilo na narodbo. Ker se bliia kouec prvcga poluletja, vabimo §g. narocnike, katerim sedaj na-rofcba potefe, naj bla^ovolijo koj ponoviti narocbo, tin ne nastanejo neredi pri odpo-Siljanju list a; oni narotniki pa, kt nam na narofcnini kaj dolfcujejo, naj blagovole svoj dolg poravnati. Piijatelje naiega liftt tudi proximo, naj del a jo in si prizadevajo, da nam pri-dobije tudt novili naroC-nikov. Opravnistvo „Sofie" pi c. te Uradni jezik jc dvojtn: zunanji in notranji. Zunanji jezik je odlocen za javne obravnane vsake vrste in pa za tiste spise, kateri so na-mcnjeni strankani, kakor so n. p. vabila, razglasi razsodbe in raznovrstni odioki. Ker so navedeni spisi ljudstvu namcnjeni jo umevno in tudi na-ravno, da morajo all da bi vsaj morali biti pi-sani v narodnem jeziku, da dolicniki izvedo, kaj obsegajo, kaj naznanjajo, kaj terjajo. Dosedanje zahteve slovenskega naroda po enakopravnosti slovenskega jezika pri c. kr. u-radih tikale so se le zunanjcga uradnegajezikaj in niso segale dalje t. j. kak da bi moral biti tudi notranji uradni jezik. Notranji uradni jezik ni namenjen za itran-ke, ampak le za notranje tajne obravnavo in za dopisovanja c. k. uradov mod seboj in za po-roeila nizjili do vifiih uradov. Poglejrao v kaki meri vlivajo narodi v Avstriji jezikovno eimkopravnost glede uradnega jezika in sieer v kronovinah in dezelah, ki so v driavnem zboru zastopane, toraj v Avstriji v ozjem pomenu. Za^ntmo z Ncmci; ti uiivajo v vseh c, kr. uradih polno onakopravnost glede uraduega jezika zunanjega in notranjega, in njihov jezik nadvlada ce!6 v dr&avnein zboru in v avstrijski delcgaeiji. Menil bi elovejs, da so oni s tim za* dovoljni in da ne segajo dalje in da vee ne terjajo; all to ni tako, marvec oni hoeejo vsiliti svoj jezik kot uradni jezik vsem druglm naro-dom, kar jasno dokazuje, da so poslanee baron Scharschmid in tovarifii ie prod ieti v ddavne-mu zboru predlozlli pastavni \w\tv\, naj bi se nemiki jezik proglasil kot driavni jezik. Za Nemci pridejo na vrsto Labi; tudi ti vit-vajo, ceravno jib je v primeri z drugimi narodi sedaj le poScica v Avstriji, in so zraven ie po raztiih de^elah razfcro§eni, polno onakopravnost in njih jezik je uradni jezik pri vseh c. k. u-radih. Za Labi sledijo Poljaki v Galiciji; tam jc zunanji in notranji uradni jezik, posebno pri c. k. sodnijah le poljski, ker Rusini — ako smo dobro podufieni — iaiajo svoj jezik le kot zunanji uradni je6ik. Sedaj smo pa s popoino jezikovno cdnako-pravnostjo pri koncu, ker noben drugi avstrijski aarod nima svojega jezika za notranji uradui jezik pri c. k. uradih. LISTEK (rtice o popotovanji v sv. dezele. (Dalje). Blagi ainovi sv. Fran6t«kft so res strokovnjaki r tej zacievi. Muhamedanct po sfoji veri imajo to-liko nazoroih, pa tadi tdfovnih, destokrat groznih seg, da se morejo v^akenm vsmiliti njih Dervifii, bi rekel ajih duhovni, ali ramhi, ki morajo po ostrih pravilih saraotarno iiveti in vso, kar ti reveii rabijo, bodist za iivei, obleko ali karkoli sami napravljati, Popi-sati, kaj se ? mohamedanskcm bogoSistju vganja ni m^j namen, tudi predolgo bi bilo. Samo to opazim, da merzi dloveka pri vzgiedu kako ?e tisod im tisofi ljudi samo tnoskoga apola, vede i njih cerkvah ali moSejah. Bbv^ da morajo tudi oo. Fraadiskaoi ozir je-mati na te Se^e in jih obdiiati, kolikor se vjeoanjo a katoliSko veto. T Nazarotu se kala 1/4 ure od ceikve oznanje-nja M. D. tudi cerk?ica na tiatem m9ssuv kjec jo sv. Jolef imel arojo tesarnico. Na potu tja vidis sina-gogo (sedaj grsko-kat. cerkeir), t kterej je Kristus nekdaj uSil, in se k.-.ze velik Se precej lictn kamen, na kterem je Jezus z svojimi ufienci obedoval (raenaa Ghristi), zanimalo to bod© yedeti, da v obSirni ceikvi Matere Boije je prelep stranaki altar iz inarmeljna, dnr preljubljeuega avstrijakega ceaarja z napisom: BFranc JoJef I., cesar Avstrije in kralj Jeruzalcmski 1. 1880. JUL-----^I.U!J^Ji^JiLL>V III........, [jlIi, !«,ff.»,l?J!J,im„ 0 Slovencih nocemo danes dalje govoriti, ker smo njih razmere v tej zadevi dovolj po-jasnili v presnjih dlankih pod nasluvom ; „NaSo pravosodstvo.w Kako jc pa s fieskim narodom, ki steje bllzo 6 milijonov duS in kotnpaktuo biva na Pemskem, Moravskem in v Sleziji? Znano je, da so spa-dale te tri kronovine pred osodepolno bitko na Bcligori leta 1G21 k pemski kroni in da so i-mele posebno dr^avno pravo, katero prav sedaj MladoCehi tako odlocno nngloiajo, ko gro za nemsko-ceSko poravnavo na Pemskem. No v ti-sti dobi je v celcm pemskem kraljcvstvu nadvlada! ccski jezik, in umevno jo na sebi, da jo bil pri vseh uradih tudi zunanji in notranji jezik. Od tistega leta pa poteklo jo dosti, dosti vode po Moldavl; naselilo so jo na Pomsko to-tiko Nemeev, da AteJRJo sedaj nad 2 milijona diis, in on! so znali pridobiti nadvlado svoj emu jcziku nad ccskim. Zginil je bil S6asoma ceski jezik iz uradov, in 8e le, od kar jo nastopila ustavna doba v Avstriji, so trudi Coski narod zopct priboriti si zgubljcno pravice. Da bi dosogli jezikovno cnakopravno&t, se borijo do/, in driavni poslanci deski U v 30. lcto z obcudovanja vrcdno ustrajnostjo in z vzglednim pogumom; doscgli so v tern boji mar-sikaj, n. p. Cesko univerzo; a prav sedaj gre za to da bi se zakonito zabilje2ile in potrdile njihove pravice, zadevajoce narodno ednakoprav-nost, in da bi se s tim dognala poravuava na Pemskem. Zunanji uradni jezik so Cehi na Pemskem dosegli, in sedaj se potezajo za uradni jezik notranji, in tudi to bodo pri poravnavi brez dvombc dosegli. Cehi hofiojo, da bi bil njihov jezik tudi Nazaret je prav prijetno mesto. Loga kraena, obilne ktie in vile ao rnzprostirajo v bli^nem krogu okoli in okoli goratega sveta. Mir ti vlada tam, kj«»r je Kristus neliaj let livel in rastel v starosti, modro-sti in milosti. Kotnej se tihota tega sv. i:raja pretrg^ z 2vonenjem Angelovega cesSeaja. In tudi *akrat ko-maj da se zvon vdari na eno samo sfcran ; in sicer trikrat zaporedoraa, Stirikrat in petkrat. To pristoja vedeti na§im evropejskim in nekaterim goriSkim cer-kveoikom in §e posebuo cerkveniku sv. Antona. Oa zvom in zvon trpi gotovo vee" en poldan, kakor v Nazaretu cell raesec. Z zvonom naj se Ijud-stvo lo opozori, da je caa moliti. Tako naj bi vsak cerkvenik med zvonenjom mold, potern bi kraj-Se zvonil in gotovo vel ljudi k srCnemu pozdravlje-njn Marijfc zvabil in pridobil, kakor 6e akoraj po V* ure zvonove mlati in prevtaca, Treba bi bilo, da bi se naSi cerkveniki tudi v zvone.iju kaj iz&olali in naj bi se pri podelitvi take sluSbc na to gledalo, so-Ii v zvononju cerkvenpm zvedoni. Pri orglanju ae Vender alrogo na to gleda, da organist ne zaorgla kako drajno, ki ni le usSesum neprijetna ampak tudi v pobo^nosti moti in sv. bogoljubne 6ule kali. Ni-li zvonenje tudi zunaj cerkve za obCino in okolico to, kar so orgle v cerkvi pri sv, "opravilu ? Zvonovi apremljajo molitev poboZncga, jo bolj in bolj povzdi-gajo z vbranim in pristojnira zvoaenjem. Da ti §e to povem, kako hvale vtedno je zvonenje ali kratko drg-njenje zvona, kadar maSnik pri av. ma5i privabi na zemljo (altar) Njega, ki je Gospod nebea in'zomlje. O aloveani hip I Cloveka pre§iuejo najsvetejSi cuti. Kar maSaik z bp^jo mogodoostjo v cerkvi o^ravlja, to zvon na Siroko po njivab, holmcih in hribih, po hisah in dolinah naznani in zdrami vcrnih arte, k Doboiaoati. Kea, aveto, zdatno je v raznih trenutkih glaano vabljenjo v to posve&enih evonov. Prijateljl zopet a cm zaraudil na potu. Vidis nasi cerkveniki so to zakrivili. Pa ne sodi jih preostro, posebno ako pomislis, da ^estokrat ne more svoje doliSaosti cerkvenik OBeboo opravljati, da ga kak otrok ali eelo Btara mati pri zvonenji nadome&tuje. Dragi prij itel! pustimo zdaj skrb za poravni-nje takih pomatijkljivosti v nasem ^ivljenju ia biva-nju v krajih kjer ae ne vjema vso po kridanakem duhu in po ua§om revnem sreu 1 — Ozrimo se okoli! Glej tam goro rea lepo, kako vljudno Clcveka vabi, kakor bi hotela reLi: tu se je bil tvoj Krislus v 870ji slavi prikazal. Peter, Janez in Jakop so z Njim bili, pride njegovega spremenjenja. — Ta Se precej visoka gora jo tabor, meoda kaj vi§i kot naSa sv. Valentina. Na taboru je da!a sv. Helena cerkev in pa sa-mo8tan napraviti. So 4 celice in pa velika aobu, ka-mor se za siio popotuiki v sv. krajih, kolikor se da pred slabim vremenom zatekajo. Dva meniha sta tu varba in oskrbnika za siio tistim, ki tja dojdojo, de-stokrat 2, 3 —¦ 500 romarjem. Sv. Helena je sama, 81 let stara pe^ na tabor priromala. Prav je P, Al-fooz Dombrovsky, ki je v2o mnogo let varh onega svetistia, rekel: „Ako se vam v te sv. krajo pot pre-teSka zdi, mialite si, da je po tej poti earn Jezus Kristus hodtl ia da rsi aposteljni in mudeniki so po tezavni poti do nebes prisli," (D*Jjd Qtih.) notranji nradni jezik; ta njib zahteva je tadi popolnoma opravieena. Ta naj le navedemo ra-zloge, zarad katerih sepemski Neraci tej terjatvi | Cehov s toliko trdovratnostjo vstavijsjo. V dosego narodoe enakopravnosti m Se za-dosti, da se razsodbe, odloki in dnigi spisi vro-fajejo strankam v njihovem jcziku, ampak treba je, da so doticni uradniki narodcega jezika tndi popolnoma veSSi t govoru in pisavi, da ae po-sluzajejo pri obravnavah si strankami jezika, katerega te omejo in da spisujejo tndi zapisni-1 ke v jeziku straak, ker dragace bi uradniki pi- i salt lehko v nemikem jezikn in poiiljali atrun-kam le prevode, Neroci pa ae branijo nauciti se drugega jezika (ua Pemskem ccakega) doklcr je notranji rTadni jezik le neraSki; Nemci po-temtakem, ie tndi niso zmozni ceskega je*ika, Uhko done 3lu*be in zasedajo aradn&ke, stole kcr obravnavajo med seboj vse ? nemSkera jezika in ixrocujejo strankam lehko le ceake pre?ode. Gehi hocejo to zabraniti in zahtevajo, da se imajo pri ceskih nradib, posebco pri sodnijah vvsiti tndi obravnave in posvetovanja med uradniki in spisavati se tndi doticni sapisniki in porccila, ie tndi so le za notranjo rabo namenjena, v ce-skem jezikn, ker le tako se da doseSi polna je* zikovna euakopravnost. Da ni Bog ve kako po-treben v diiavnem interna nemski kot notranji uradni jezik kazejo in se sklieojejo Cehi na Pri-morsko, jnzne Tirole, Dalmacijo in Galicijo, ker je v prvih treb dezelah laski, v zadnji pa po-Ijski kot notranji uradni jezik, kar ni na kvar drzavnim interesom; zato zahtcvajo, da mora biti, to kar je pravo za Lake in Poljake, tudi praTo za Cebe; in prav imajo in nobeden jim toga ne sme zameriti. Ako se tcdaj vpeljc ce- | Ski kot notranji nradni jezik, ne bode Skodilo j Ci&to nic drzavi, ampak le takim Nemcem, ka-teri bi ne hoteli naneiti se tudi ceskega jezika. Mimo grede naj povemo, da zahtevajo tudi Dalmatinci, to je Srbohrvati, prav odlocno od i vlade, da se ima v Dalmaciji popustiti laski kot notranji uradni jezik in da se vpeljc mesto njega srbskohrvaSki kot notranji uradni jezik, kateri je, kakor oni trdijo, edini dezelni jezik v Dal- I maciji. I Ali prav ta terjatev Cehov na Pemskem, da se ima pri cisto ceskih c. kr. uradih, v ce- I skem oddelku dez. solskega sveta in v ceskem [ senatu pri nadsotfuiji wests ceski kot notranji I uradni jezik, dela najvecje zapreke in tezave pri I poravuivi ceski, ker se do sedaj Nemci terau I branijo. J To vprasanje prillo je tadi v razgovor pri I sprejemu delegatov od presv. cesarja po dvor- j nem obedn v Budi due 24. junija. Pri tej pri- I liki se je vr§il med presv. cesarjem in Rieger- j jem sledeSi pogovor: Cesar 0Ime)t ste letos do- I sti dela, najprej drzavni zbor, potem dezelni I zbor, sedaj delegacije". R. „2eleti bi biio, da I bi mogli vsaj poletne potitnice v miru viivati, I to pa bo komaj mogoce pri sedanjem gibanju I na Pemskem.* Ges. „Da ljudstvo je vsled golo I praznih fraz nepotrebno razburjeno". R, „Treba I je, da stori vlada vse, kar le mogoce, da du- I hove pomiri, posebno pa v ozira notranjega u- I radnega jezika.* Ces: „V tem vprasaujn mora I se pred vsem imeti pred ocmi interes drzavnega I slnzbcvanjs." R. nInteresi drzavnega slozbovanja I bi komaj trpeli, ako bi se razmere na Pemskem I tako v po§tev jemale, kakor je to vTiroin, Ga-liciji in ^ Dalmaciji." Ges.: „Tako dalee ne sme I priti, da bi uradniki ne bili nemskega jezika | zmo2ni.a R.: aTo biio M v resnici obzalovati, j temn pa bi se dalo v okom priti s primerno j nredbo srednjesolskega pooka, posebno pa, ce so I sprejme in izvrSi predlog Olam-ov (grof R. Clam I je stovil pred leti doticen predlog v pemskem I de^. zborn. op. ured,) kateri meri na to — ne j da bi bil nasproten fclenu 19. teraeljnega prava I — da se morajo dijaki uSiti drugi dezelni jezik I ako jih tega izrecno starisi ne oproste." Ces.: To bi biio zeleti, da je le po ustavi dovoljeno." Ta zanimiv razgovor po edni strani doka- I zuje, oako zelo vaino da je ako se narodnt je- I zikt vvedejo v c. kr. urade kot notranji nradni jeziki, po drogi pa tadi prifo, da zasMni vo-dja naroda teskega nikdar in nikjer ne zamndi prilike potezati se za interese svojega naroda. Mi zelimo odkritosrcno, da bi zadobili Cehi narodni notranji uradni jezik, Iter stem bi bila odstranjena najvecja zapreka, ki se stavi nem-§ko Ceski poravnavi, katera zna postati zgled za narodne poravnave na Hormvskem, Slezkera in pa v tistib kronovinah, v katerih so Slovene* v manjsini in kjer se slovenski jezik niti na zun&j noce priznati kot nradni jezik. Druiba sv. Molioija. V slov. dnftvaikih wn» ditali pred maFo dneti bcHede o druibi hv. Moh<»rj,»t ki f« nam zde tredne da jo puaattiocmo tudi v ttaiem !:»ta; gl»ne ae tako la: „Slovenci •mem>> r«?s poaosni b:ti na »tojo druibo s5T kajti j teiko je verjeti in redko se bode zgodilo, da bi Mo- | horjao, ki bukve tadi ret probira, vohl z naaprotniki I nase narodnosti. Iz tega tdedi, da bi morato tako ! duhovnikom, kakor tudi poavetnim rodoljubow mnogo I na tem biti, da ae drazba povaod razeiri, posebno r takih krajih, kjer S3 poptujfiuvanju izpoatavljVnr. Ve- liko Stevilo ndov naa ne sme mottli, kajti najve6 Mohorjanov je le v takih krajih, ki ao n&rodno 2e probujeni; naaprotno ao pa drugi kraji sGtntertje aeio i zanemarjeni, akorej bi roket, pozabtjeni; lo pomi- ' slimo na beneSke, na oge»ke Slovence, na Zagorj&no r Hrvataki, ki so prav za pra? tadi le bolj Sfuvenei, kakor Hrrati! PiL!o je tuli se zenirom Stevifo Mo- horjanor tik nemSke meje na Stajaiskein in Koro5- kem. Rodoljabi, ki zivijo v takih krajih aii bliza njih, naj bi iz svojega Zrtvorali nekaj goldiuarjev, da bi mogli ljudem bukre iz zaSftka zastonj data; ko se branja pritadijo, bodo potem ze sanii pluierah tisti goldinar. Pretekli teden aem bii ˇ Celovcu in aero iz* vedel, da je druiba kupi!;i neko &iio a preeejinjim pro^torom, za novo zidanje povsem pripravnim, za 24.000 gld., ker je stara druzbina biia pretesna in ni kraja za vse potrebne strojt*. To je prav; morda bode potem raogoCe, neksj hitreje tiskati in razpo-Siljati, kar je eploSnja 2e!ja po Slovenskem. Tdi go&podje odborniki so mi toiiii, da so v nekaki de-narni zadregi, kajti denar od letnikov se za take I reCi ne Bme rabiti, ampak le rezervni fond, ki se j nabtra iz plaeil dosmrtnih udov in pa iz postranskeg* | zasluika tiskarne. Ta zaalazek pa ni preobilen, r prihodnje se zna ie nekoliko skretti, ako bodo nem-Ski konservativci svojo tiskarno napraviti. Tedaj bi se dalo druibi le s tem pomagati, ko bi pristnpilo veliko Stevilo dosmrtnih uiov. Kdor je ie mlad in zdrav, prav pametno stori, ako ptaca jedenkrat za vselej 15 fl. Ce pa vsako leto sprott plafuje, bode pla^al nemara 20, 30, 40 ali Se vec goldiaarjer do | konca svojega iivljenja; vrba tega ima pa jedno 1 skrb manj; dostikrat se kdo kako leto zapisati po-zabi, potem je pa ialosten to nevoljen, ce bakev ne j dobi. Dosmrtni udi ho pa tako ie zapisani, niae jim treba^ vsako leto posebej zapisovati; Ie oglasiti at* jim je potreba in knjige prejmejo brez zadrzka. j Druiba bv. Mohorja ima po Slovenskem mnogo prija- j teljev. Morda ta moj apis pripomore, da jej poma-gajo pri aakupu nove hiae s tem, da se jib mnogo zapifa za doamrtne ude; saj kdor je Se trden, ne bode imel pri tem nikake zgube, ker mu v bodoce ne bode treba nie pladevati. Naj bi pa Bog drnzbi | poslal tudi dobrotntka, kakorsen je bit ™ji»ki pi of. Debelak, ki jej je volil lepo svoto svojega ptemo-ienja. Premoini domoljubi naj bi se sploh prisvojih volilib bolj nogosto sporainjali carodnih zavodoT ter tako koristili ne samo avojemu ozjemu sorodstvu, j ampak tadi celerau naroda, ki je tudi nt k&ko daljno sorodstvo. Med prve in najkoriatnejSe narodne zav>de pa je gotovo v prvi vrsti steti naSo slavno druibo sv. Mohorja." ________ Dopisi. IZ GoTice, 2. julija. (Raznoterosti.) Mest-ni 2upan goriSki dr. Maurovich je padel v ncmilost. Kje pa in zakaj, bodo vpraSaii radovedni bravci. No, pn sC!orricrevciba in pa zarad ,Pro Patria* je od-govor. DmStro „Pro Patria" je biio sklenilo, da bode imelo letoSnji obCoi zbor v Tridentu na ju2nem Tirolakem; zato je biio povabilo tudi stareSinstva onib meat in krajev, kjer Labi bivajo io imajo ve-eino t mrstcih /astopib, da bi se I udi |meeta po avo-jih odposlarcib vdeleiila tega zbora. Tako povabilo je biio doSIo tudi goriskemu mestu, in v seji mest-nega zastopa 19. junija je me«tni zupao zbraniai o-cetom tudi naznanil, da je prejel tako povabilo, ni pa priporoeal, da naj bi se kedo izvolil, ki bi mesto zattopal, to o tej stvari ni biio vec govora v seji. .Corrjerc-jeva* gtranka ipa je hc.tela, da mesto Go* rica mora bitf zastopano; zato so pa tndi medtni stareiine, katerih gla^ito je „Corriere* in ki imajo io vedno sicer Ie majhno vecino v mestnem zaitopu, I po privatnem pntu skieuili, da naj blagovoli dr. Ve-' nuti biti zastopnik goriskega mesta pri recenrm zbo-ru. Dr. Veimti je |to ponudbo r ado vol j no spr^jel in v resnici tudi bil zastopnik pri zboru, ki se je vriil na praznik av. Petra in Pavla. Kakega doba da so gospodi udjo toga druStva, apoznali bodo fttatelji iz tega: V Tridentu so hotel! aranzerji tega shoda zunanje vdele2ence slovesno »pre-jett, zato so hoteli tudi po poti, ki pelje od koto* dvora pa do hiae, v kateri je imel biti zbor, rasobe-& ti aastave; a ko je redarstvo zahtevalo, da te ima razobesiti zraven tudi crno-rumena a v a t r i j-ska zastava, BTrideutinski patrijoti* rajse tiiso nobene zastave razobesili. Tomu nimamo nicesar do-dati, ter samo recemo, da je druitvo pokazalo svojo pravo barvo. — N:/Si raestoi oeetje so tudi zaceli ffstrajkatiu. V seji 1. julija je stareSina Marzini pred-lagal, da naj se tebniCni odsek pomno2i za dva uda; predlog je bil po kratki razpravi gprcjet z vecino ie celo kot nujeo, ali ko je imelo priti na konci seje do volitve, so jo ne kateri „!evicftrji" pipihali iz dvo-rane in zbor ni bil veL sklep6en. — Med mestom in grofom A'f. Coronini-jom venderle pride do prav-do zarad Kronberske voile, ker so se pogajanja po mirnom potu razbila. Grof Coronini je namr^c tali* ti'val, da metito na svojo Irodke napruYi vodovou, njemu prepunti 180, hiSarn blizo cerkve v KromHer-gu 150, se drugima dveina biSama po 20 in 30 nek-tolitrov vode ua dao, graven bi moralo pa mrsto plaSati kot odikodnino za vodo se 21.600 gld, 0(1 katerih bi prejel le grof 14.000 gld. Mestni zaatop teh pogojev ni tprejd, ter hofie na podlagi v2eskle> njene pogodbe pravdo nadaljevati. -*- Solako leto se bliza tokaj v rocstu srojema koncu; realke koneajo 5. in giraaazij 12. t. m. Na ienskeai u6iteljiScu so bili te dneve zrelostni izpiti pod predaedniStvom c. kr. dp4elnega Solskega nadzornika A. vit. Klodic-a. Solski mladini ielimo vesele poCitnice, med katerimi naj bi se po desetmeaeCaem trudapolnem delu okrep-Cala za piihodoje lolsko leto I Folitidni razgled. Delegacije so svoje delo koncale in se raz-sle; letoSnje zasedanfe je biio nenavadno kratko, posvetovanja so bila mirna, razpravc stvarne in miuistr! so dobili privoljeno, kar so zahtevali in zeleii; nekaj cez tri milijone so ministri letos vet terjali, kakor lansko leto, in skoraj vsa ta svota se bode porabila le v vojaSke namene: Ker proradun vojnega ministerstva raste leto za letom, zato ni cuda, da so delegati z ozirom na financni polozaj le s tezkim sreem vecjo denarno svoto dovolili in to se le potem, ko sta se grof Kalnoky in vojni minister odlo^no izrekla, da je ona vecja svota neobhodno potrebna. K terau, kar smo v zadnjih listih prinesli iz razprav v raznih odsekih in potem v polnib javnih sejah, danes nimamo drugega §e dodatt, kakor da je v zadnji polni seji avstrijske vojni minister, v seji ogrske delegacije pa skopni financni mini* ster izrekel delegatom priznanje it: zahvalo p r e-svitiega cesarja za pozrt\uvalnost in pa-trijotieno sodelovanje pri izvr§bi te2ke naloge. Kakor smo v zadnjem listit porocali, je sto-pil baron Widmann, cesarski namestnik na Ti-rolskem v stalni pokoj; kakor objavlja „Wiener Zeitung", imenovan mu je naslednikoin dosedanji namestnik gorenje-avstrijski grof Merveldt; dosedanji dvorni svetovalec pri namestniStvn V Inomostu baron Puthon pa je imenovan na-mestnikom gorenje-avstrijskim. Postavni nacrtf *o"*Yaz d*e1 i t vi p e m-skegade2elnega solskegasvetav dva oddelka in o § o 1 s k e m nadzorstvu, gledfe katerega so se bili zaupni mozje in vlada pri dunajskih konferencah sporazumeli in katerega je *udi sprejel pemski dezclni zbor, je do-bil najvise cesarsko potrjenje. Zaduje dni preteklega in prve dni sedanje-ga tedna so se ze vrSile po nekaterih kronovi-nab dezclnozborske volitve. Na L t a j e r s k e m so zmagaii Slovenci v vseh okrajih s tistimi kati-didati, katere je biio v imenu zaupnih moi po-stavilo „ sloven sko dru§tvo", samo v Slov. Gr&dcu je mesto dosedanjega in po drustvu priporoca* nega dr. Suca izvoijen zupnik dr. J. Lipoid; ali ta izvolitev za Slovence tii nob^na zguba, ker je tadi novovoljeni poslanec iskren dorooljub aa-rodnjak od nog do glave in sin nekdanjega dez. in drzavnega poslanca Lipolda. Konserva-tivni Nemci so vkme5kili skupiuah zmagaii v vseh okrajih, katere so dc sedaj zastopali mozje njihove barve, a zraven so si se priborili okraj Brack; po mestih in trgih stajersfcih pa so zmagaii povsod kandidati, katcrc je priporofiala liberalna stranka. Na Moravskem so Cehi ohranili v kmeCkih obcinah vse dosedanje man-date le s tern razloekom, da je mesto po zaupnih mozeh priporocanih kandidatov voljenih 5 drugih ki so steer tndi Cehi all ki pripadajo k tako zviini kmetski ali, morda bolje reeeno, k niladofie&ki stranki; v meitih in trgih pa so Cehi zgubili bri:kone vsled razkola, ki je nastal med njimi, dva raandata. V Sleziji so Cehi in Poljaki v zvezi s konservativnimi Ncmci priborili v kmeCkih obSinah tri mandate, kar kale, da sc se zaeele tudi v Sleziji redi na bolje obraCati. Do kompromisa med liberalnimi in konser-v:\tiviiimi velcposcstniki na Stajerskcm ni prill© in pogajanja, ki to se med strankama visila, go o:stala bre/, vspeha in brzkone zato, ker so li-bcralcf zahtcvali, da bi morala dva konserva* tivtia poslanca, ako bi Jill volilo veleposestvo, tudi v narodnih vpraianjih z ncmskimi libe-ralci proti Slovencem glasovati; da je res tako, povz&memo iz „0razer Volksblatt", ki pile, da 80 morali konservativni veleposestniki odkloniti neki stavljeni pogoj, ako niso hotelt zapustiti svojega nadeta kr§danskega postopanja z drugorodnimi. Angleska vlada je odstopila NT erne em otok Helgoland v Severnem morji za to, ker je Nem -eija prepustila Anglezem nekatere pravice do ne-kih dezel v Afriki, ali prebivaiccni tega otok* to ni po volji, pa tudi juzni Ncmci uiso s to kupeijo zadovoljni, zato napravljajo in podpisu-jejo peticijo do ncmskega drzavnega zbora, da uaj ne odobri te nem§ko-angle§ke pogodbe. — Nemski drz. zbor je nicer sprejel z vcliko ve-cino novo vojno postavo, katera bode ljudstva se vecjit bremena nalagah, ali vojui minister Verdy de Vernois bode venderlc odstopil, ker neki ni zadosti odiocno zagovarjal vojnc predloge; da je po&tava bila sprejeta, ima neki naj vecje zastuge novi kancelar Caprivi. Srbski trgovci so se menda spa met o-vali, ker so neki vvideli, da oni venderle vteg-nejo Avstrije boij potrebovati, kakor pa narobc; oni sicer se nekoliko ropotajo in prepira ni se koncc, ali prva razburjenost se je mocno po-legla. — Kralj Milan se je pri nekem banketu ostro izrazil proti sedaj rladajoSi stranki radi-kalni in izjavil, da je njena politika za Srbijo pogubonosna; a srbska vlada ni tega prepricanja, ker je rektorja Belegrajske visoke Sole Nik&la-jevifca, ki se je vdelezil tistega banketa, vpokojila. Obsodbo majorja Panic a na smrt je princ Ferdinand, kakor se za^rjuje, najboij le na prigovarjanje ministerskega predsednika Stambu-lova potrdil, ce tudi je se celo sodiSce pripo-rocalo pomilosteoje; 28 t, m. se je nad Prani-cem izvr&la smrtna kazen, a predno so vojaki vstrelili, je &e enkrat z mofinim glasom zavpil: sNaj zivi Bolgarija". Domafie in razne vesti. Ceaarski namestnik za Pnmorje, vitez R'naldini je pretekli tcden prvikrat, od kar je ime-novan, uiadao obiska) T«i5i6, C«Mvinjao in nekatere diuge krajo v Iask«»m uddelfau pokneiene grofije \ ' kakor je vitati v ii&tih, sprejelo gL jo ljudBtvo povsod I slovesoo, piedstavila se mu je duhovsoma in poklo nili ao bo mu c. kv. umdniki in obcinaka zastopstva, Oblikovanie. Nj. Veleoanstvo jo podelilo c. kr. vifierau postnoma kootrolorju in preitstiynika te-lografiie glavne poataje v Trstu Ferdinandu I Coffou naslov oeaarBkega Bvotovalca, Visoki dar. ^resvitli ceaar jo podaril zdravMeu akroputoznili ottok v Gtadu 300 gld. Presvitli cesar uo potrdili po drLavnem zbo-ru spnji'ti poatavui naLrt o dolenjttki 2o!exnioi. Nj. o. in kr. Viaokost nadvojvoda Karol I Ludovik pokrovitelj c. kr. kmetijfkemu druitvu ca Goriiko. Kakor srao o svojemu oaau porodali, je bil obeni zbor, katerega je imelo c. kr. kmetijsko drui-tro 4. junija, narofil predsednififcvu, da naj ae ono obrue s pooiliio profinjo do Nj. Visokosti nndvojvode 1 KaroU Ludnvika, da bi blagovolil sprojoti pokrovi- j teljrftvo redonega drufitva. Kakor povamemo is j „A 11 i n M o m o r i ou, je viaoki gospod predloleno I mu proinjo radovoljno usliial in pokrovitoljstvo j •prejel I Iz bltenjih hribov ie nam piio: Neki hri-bovHki uditelj je prilel na dan iv. Ivona v Oepovan ; rijegofo vodonjo in obnaSanjo ta dan je bifo tako i malo spodbudno, da jo Ijudstvo, ki ga jo opaaovalo, j Bploh miililo, da ni piijel So av. kruta. Zato ao ga ; iickuttni Oepovnnci po m&i kar dvakrat v potoku kratili In mu tnko meoda tudi pamot v glavo vlili. V Logu nod Predilom podajo ae jako i na-' aadom planink (Kdelweiaa) na polju. TamUjfiui tr-goveo Jakolj, kateri vzgojujo vih vetf lot pianinka da* a