ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA f Trat«« t soboto. 10. nore« 192a, - Loto VI, P—»ema številke M cent. Letnik Lili List izhaja r«aki 1 mesece L L 6.50 vei- v lir ok osti i w niče, tahval^,*^ tu ponedeljka. NaroČnbuu s* 1 —, celo leto L 75.—, ▼ t • 30 st. — 0 planine za 1 orske m obrtne oglase L 1 1.50, oglase denarnih u prvi strani L 2.— EDINOST Uredni!tro in npramiiHoi Trat (3), ulica S. Franceaeo d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se potikajo isključno orednijtrn, oglasi, reklamacij« In denar pa upramUtro. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisna te ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost*. Podurednittro v G o r I e 11 ofiea Giosu4 Carducci JL7, L a - Telef. it. 321 Glavni fcs odgovorni urednik: prof. Flfip Peric. Zunnn]9 trsoulna JugosMe Zagreb, 7. marca 1928. Nekdanji ostri plemenski boji-so v Jugoslaviji deloma potihnili. Država se je pravno-admi-nistrativno kolikor toliko uredila. Za prvo pa sledi druga stopnja ureditve: gospodarska konsolidacija države. Današnja politika Jugoslavije, kakor je razvidno, je povsem krenila v to smer. Jasno dokazilo je bilo delo za najetje posojila V inozemstvu. . Do L 19£4. je bila zunanja trgovina Jugoslavije pasivna. Leto 1924. znači v razvoju zunanje trgovine popoln preobrat. Mlada, je prva leta komaj zadostila lastnim potrebam. Splošna evropska- povojna gospodarska kriza je vplivala še s tem večjo silo na že od vojne vihre priza-dejane kraje. Ni čuda, da je v takem stanju bila bilanca trgovine vseskoz pasivna. Leta 1923. se vrednost izvoza prvikrat približuje vrednosti uvoza: 8048 milijonov izvoza proti 8305 milijonom uvoza. Leta 1924. pa se že hitro pokaže velika aktiva: 9538 milijonov izvoza proti 8221 milijonom uvoza. V letu 1925. je izvoz prekašal uvoz za 152 milijonov dinarjev. Trgovsko področje Jugoslavije se razteza v prvi vrsti na sledeče države: Italijo, Avstrijo, Cehoslovaško, Nemčijo, Grško, Madžarsko, Anglijo, Romunijo in Švico. — Vpliv in višina uvoza v Jugoslavijo sta se od leta 1920. nadalje zelo izpremenila. Do leta 1920. je stala glede uvoza na prvem mestu Italija, ki je zavzemala letno 36% vsega jugoslovenskega uvoza. V šestih letih je število odstotkov padlo na 18%. Medtem ko Italija prejema danes M jugoslovenskega izvoza. V Avstrijo je leta 1920. izvozila Jugoslavija 42% vsega izvoza. Leta 1925. je padlo na 18% izvoza. Najbolj se pozna danes v jugoslovenski uvozni trgovini naraščajoči vpliv Ce-hoslovaške. Jugoslavija je začela vedno v večji meri nabavljati industrijske izdelke (kmetijske stroje, razne tovarniške izdelke, n. pr. izdelke tekstilne industrije, električne itd.) v Ce-hoslovaški, tako da bi danes lahko rekli, da zavzema Ceho-slovaška tretje mesto v jugoslovenski uvozni trgovini. Od leta 1920. se je vzdignil v dobi petih let vpliv Čehoslovaške v uvozni trgovini od 9.3% na 17.8%. Četrto mesto zavzema Nemčija in peto Angiija. Celotno trgovinsko področje Jugoslavije pa se razteza na kakih 20 držav. Kakih deset držav njenega trgovinskega področja so dale Jugoslaviji aktivno bilanco, t. j. da so več izvozile kot uvozile. Na prvo mesto pride Italija s 605 milijoni aktive, Grška z 3S7 milijoni, Švica z 280 milijoni aktive. Za temi pridejo Egipt, Turška, Bolgarska itd. Največja pasiva je pri trgovinskih odnošajih s Cehoslovaško. Leta 1925. je bilo za 724.8 milijona razlike. Anglija je uvozila v Jugoslavijo za 627 milijonov več kot je izvozila iz nje. Zedi-njene države so ustvarile s svojim precejšnjim uvozom 265 milijonov razlike. Iz Nemčije je Jugoslavija uvozila za 229 milijonov več kot izvozila. Iz Francije je uvozila za 323 milijonov, izvozila pa samo za 180 milijonov; pasiva je okrog 143 milijonov. Najvažnejši izvozni predmeti Jugoslavije so poljedelski pridelki. Med temi stojijo na prvem mestu žito, les in živina. Najboljši kupec za te stvari je Italija. Italija pa na drugi strani izvaža v Jugoslavijo bombažne tkanine (za okrog 560 milijonov dinarjev), volnene tkanine (za 139 milijonov), nadalje za 99.7 milijona riža ter za 173 milijonov raznih testenin. Glavni uvozni predmeti iz Čehoslovaške so bombažne tkanina, katerih uvozi Jugoslavija za okrog pol milijarde dinarjev, nadalje za 213.7 milijona volnenih tkrnin, za 64.4 milijonov že-leznine, za 35 milijonov stekla ter za celih 49 milijonov obutve. Izvozi pa v Cehoslovaško za 286 milijonov koruze, za 117 milijonov hmelja ter za 69 milijonov dinarjev moke. Zelo važen izvozni predmet Jugoslavije v Ce- hoslovaško so suhe slive, katerih izvozi nič manj kot za 24.4 milijone. Iz Nemčije se v glavnem uvažajo isti predmeti, kot so se že izvažali pred vojno. Na prvem mestu so stroji (za 112 milijonov) ter železnine (za 91 milijonov). Jugoslavija pa uvaža v Nemčijo naslednje predmete: za 131 milijonov jajc, za 38 milijonov mesa, za 88 3 milijona hmelja, za 122 milijonov bakra in za 70.4 milijona suhih. sliv. Vsi navedeni statistični podatki so iz 1925. leta, ko se je Jugoslavija prvič dvignila na visoko aktivno stopnjo. V letu 1926. je bil uvoz za 1121 milijonov dinarjev manjši kot oni v 1925. letu. Sledeča razpredelnica nam kaže jasno razlike glede uvoza (v milijonih): 1. 1925. L 1926. Avstrija 1604 1532 CehoslovaSka 1558 1427 Italija 1644 1054 Nemčija 866 918 Nekako paralelno 2 znižanjem uvoza se je tudi vrednost izvoza v letu 1926. znatno znižala: od 8904 milijonov na 7818 milijonov, ali za 1086 milijonov. V preteklem letu sta suša in slaJ>a letina sploh povzročila precej znatno pasivo. Uvozilo se je za 7286 milijonov; izvčza pa je bilo samo za 6400 milijonov. Deficit torej znaša okrog* 886 milijonov. Skupna vrednost u-voza in izvoza je znašala v letu 1927. 13.688 milijonov 15.449.9 milijona dinarjev ▼ letu. 1926. To predstavlja za 1783 milijonov razlike. Od tega padca trgovine odpade 345 milijonov na uvoz ter 1418 milijonov na izvoz. ' Kaj je pravzaprav povzročilo nenadoma tak velik padec trgovine? Suša in slaba letina sta odvzeli v preteklem letu jugo-slovenskemu izvozu glavni izvozni predmet, žito. Da bi se ob-čuftni primanjkljaj na žitnem trgu popravil, se je skudalo nadomestiti žito z večjim izvoeom lesa, živine in raznih rudarskih proizvodov. Vendar ves napor ni mogel izpolniti primankljaja, kajti izvoz pšenice in koruze je skoraj popolnoma izostaL Skupna letna trgovinska bilanca se ni mogla izenačiti niti s tem, da je v nekaterih mesecih v letu izvanredno padla tudi višina uvoza, kot je n. pr. v decembru padla vrednost uvoza za 16-7 milijona. — Industrija je v Jugoslaviji takorekoč šele v povojih. Gospodarstvo države sloni pred vsem na poljedelstvu. Banat je ena izmed žitnic Evrope. Radi tega torej, ker je bil po suši udarjen glavni predmet izvoza, žito, se seveda ni dalo od pomoč i deficitu. Toda kot v vseh agrarnih državah, tako se pač tudi v Jugoslaviji z eno dobro letino in z ugodnimi pogoji trga položaj lahko popravi. dnem Kobile pripravUen Poročilo pravosodnega ministra o zakonodajni politiki fašistovske vlade Sela poslanske zbornice RIM, 9. Na svoji današnji seji je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva za pravosodje. Pred prehodom na dnevni red je državni podtajnik Bodrero odgovoril na interpelacijo poslanca Ciarlantinija, ki je predlagal, naj bi nekatere občine nakazovale svojim upokojnim učiteljem toliko pokojnino, kot jo nakazuje pokojninski zavod za ljudsko-šolske učitelje svojim članom, ter da bi te občine vračunale v službeno dobo fašistov-skih učiteljev-bojevnikov tudi ona leta, ki so jih prebili na fronti, kot je to storil učiteljski pokojninski zavod. Državni podtajnik Bodrero je odgovoril in>-terpelantu, da spada to vprašanje izključno v delokrog sameznih občin, v katerega se vlada ne more vmešavati. Poslanska zbornica je prešla nato k nadaljevanju proračunske razprave. Kot poslednji govornik, ki se je priglasil k debati o proračunu ministrstva za pravosodje, je nastopil poslanec De Marsico, ki je povdarjal z zadoščenjem, da se je po zaslugi fašizma skrčilo število umorov. Tekom poslednjih pet let namreč je padlo število teh zločinov pod ono število, ki se je zabeležilo leta 1910. Govornik je priporočal, naj se dajo znanstveni policiji, ki je italijanskega izvora, na razpolago vsa potrebna sredstva, da bo lahko vedno bolj uspešno razvijala svoje delovanje. Ker je bil s tem seznam priglašenih govornikov izčrpan, je predsednik Casertano proglasil, da je generalna razprava zaključena, ter podelil besedo pravosodnemu ministru Roccu. «PoroČilo o mojem proračunu,« je pričel minister, «ki vam je bilo v kopijah razdeljeno, je tako izčrpno in temeljito, da se mi ne zdi potrebno, podrobno razpravljati o delovanju pravosodnega ministrstva. Spričo tega se bom omejil na nekatere splošne opazke o smernicah zakonodajne politike fašistovske vlade ter na odgovore nekaterim predgovornikom, ki so razpravljali o mojem proračunu.« Po tem kratkem uvodu je pojasnil potrebo reforme kazenskega zakonika in kazenskega pravnega reda ter je povdarjal, da je bilo treba iztrebiti iz njit^ poslednje ostanke onega pojmovanja države, ki ne odgovarja več današnjim časom. Fašistov-ska država je močna država, toda s tem še ni rečeno, da je oligarhična ali policijska država. Fašistovska država je močna država, a je obenem ljudska drŽava, ker je vkoreninjena v ljudskih množicah, a katerimi živi v neprestanih stikih ter čuti in pozna vse njihove potrebe. Za te neprestane stike skrbijo tri velike organizacije fašistovske države, in sicer fašistovska stranka, nacionalna milica in sindikati Minister je za tem govoril o zaslužnem delu, ki ga vršijo razne športne in socialne organizacije, ki so podrejene stranki in ki tvorijo fašistovsko državo le deloma, temelj korporativne države pa tvorijo sinda-kati. To končno še ne pomeni, da je država v oblasti korpora-cij, ampak se nahajajo korporacije v oblasti države, ki vodi nad njimi pazljivo, neprestano in strogo nadzorstvo. * - «Fašistovska država,* je nadaljeval, «ni samo močna, amr pak tudi pravna država, ki črpa svojo moč iz zakonov. Vsak državljan, ki se čuti prizadetega v svojih pravicah, se lahko o-brne na četrto sekcijo državnega sveta, katero je pustil fašizem nedotaknjeno. Država sicer odreka pravico stavke in za-pretja tovarn, zato pa je uvedla delovna sodišča.« Nato je govoril minister o sodnikih, o katerih je dejal, da prodira tudi v njihove vrste vedno bolj novi duh. O kaznilnicah in zaporih je rekel, da so njihovi prostori nezadostni. V 35.000 celicah se trenutno nahaja 3&000 kaznjencev. Radi tega so posebno ponekod zapori prenapol-njenL O poboljševalnih zavodih za mladoletne zločince, je izjavil, da se nahajajo v boljšem stanju, nego se splošno misli, in da so se na splošno zelo dobro obnesli. Naposled je govoril Se o verskem skladu, ki daja na leto samo 18 milijonov dohodkov, 9 katerimi bi se mogel kriti le majhen del izdatkov, če bi vlada v obilni meri ne pripomogla, da se krijejo v celoti. S to svojo pomočjo je država javno in brez strahu izpovedala, da jo verska in katoliška. ((Spoštovani tovariši! Razložiti sem vam hotel skrtri in težave režima pri njegovem u-stvarjanju močne in pravične države. Toda vse to so samo sredstva za dosego končnega cilja, katerega je postavil fašizem, italijanske ekspanzijo v svetu.* Tako je zaključil minister, ki ga je poslanska zbornica dolgo odobravala. Predsednik Casertano je ob 18.30 zaključil sejo. Prihodnja se bo vršila v torek. v krajo RIM, 9. Kr. geografsko društvo sporoča, da je Nobilejeva ekspedicija že popolnoma pripravljena. Ekspedicija se bo izvršila v zrakoplovu «Italija», ki bo potom brezžičnega brzojava stalno v stikih z ladjo «Citta di Milano*, katero odpošlje kr. mornarica na Spitzberge, kjer bo opirali šče ekspedicije. Ekspedicije se bo.udeležilo 15 oseb. Prva skupina bo v kratkem odpotovala na Spitzberge, da pripravi hangar v King's bajr-u za zrakoplov «Italija*. Motati letnika 1908 bodo pozvani pod orožje 23-aprila t- L RIM, 9. Vojno ministrstvo je odredilo, da se letnik 1908. pozove pod orožje 23. aprila. «Giornale Militare* je v svoji današnji številki priobčil ukaz, s katerim se odreja predčasni odpust vojakov letnika 1907., ki 90 dovršili službeno dobo 15 meeecev in ki so se prej udeleževali predvojaških tečajev. Novi ukazi objavljeni v uradnem lista RIM, 9. Včerajšnja «Gaazetta Ufficiale*, ki je izšla šele danes o poki ne, prinaša med, drugim naslednja dva ukaza: 1. kr. u-kaz z dne 26. februarja 1928., s katerim se odobruje pravilnik za izvajanje zakona z dne 16. junija 1927. o preureditvi občinskih užitkov; 2. kr. ukaz z dne 15. januarja 1928., s katerim se ustanavlja konsorcij za pogozdovanje goriške pokrajine. Današnja «Gazzetta Ufficiale* pa prinaša naslednje: ministrsko odredbo z dne 9. januarja 1928., ki vsebuje predpise o reviziji cen pri pogodbah, ki so bile sklenjene z vojnim ministrstvom; v svoji prilogi pa seznam obligacij posojil tržaškega mesta iz leta 1916., ki so bile izžrebane na 22. žrebanju 1. marca 1928. RIM, 9. Na podlagi dosedanjih računov predvidevajo, da bodo tekom leta 1928 inkasirane pristojbine za izboljšanje le skupno 50 milijonov: Ur. Pot Cestnikov v Tiipotisu čano pokopanih TRIPOLIS, 9. Danes ob 10. uri je bilo svečano pokopanih 5 častnikov, ki so padli v poslednjih bojih, z vstaši pri Tegriftu. Papež v bari liki sv. Petra RIM, 9. Včeraj popoldne se je podal papež v strogo privatni obliki v baziliko sv. Petra, kjer si je ogledal razna obnovitvena dela, ki so sedaj v teku. Poslanih De Martino pri drž. tajnika Kellogu WASHINiGTON, 8. Drž. tajnik in zunanji minister Kellog je včeraj sprejel italijanskega poslanika De Martina. Razgovarjala sta se o arbitražni pogodbi med Italijo in Združenimi državami. Kmalu po tem razgovoru je neki višji uradnik zunanjega ministrstva nesel na italijansko poslaništvo načrt pogodbe, ki «bo takoj odposlan v Rim. V dobro poučenih washingtonskih krogih pričakujejo, da bo pogodba, ki bo nalikovala ameriško-francoski, ki jo je pretekli torek ratificiral senat Združenih držav, sklenjena bržkone še tekom tega meseca. Venezueli U Humani Vstala v Žrtev pri enem spodi j a&tvom ta potteijo BOGOTA, 8. V mestu Caracas, prestolnici Venezuele, je proglasilo dijaštvo splošno vstajo proti vladi, ki ji načeljuje general Go-mez. 2e takoj po pričetku demonstracij je prišlo do spopada s policijo. 6 stražnikov in mnogo dijakov je pri tem izgubilo Življenje. Na posameznih točkah mesta so bile postavljene strojne puške. Med ranjenci je baje tudi chilski poslanik in tajnik kolumbijskega poslaništva v Caracas u. BOGOTA, 9. Po poslednjih vesteh iz Caracasa, vstaja, ki so jo organizirali in proglasili dijaki v poslednjih dneh. Se m zadušena. Pri zadnjem velkem spopadu je padlo poleg šeet policijskih stražnikov 36 drugih ljudi. Oblasti so dale prijeti mnogo dijakov. Hotele so jih spustiti pod gotovimi pogoji začasno na svobodo, a dijaki pogojev niso hoteli sprejeti. pred porotnim sodiščem radi poskušenih atentatov obsojena na smrt. Obsojenca bosta jutri zjutraj ustreljena. Solunska policija je pripravila vse potrebno, da se preprečijo morebitni ko-mitski atentati. Po mnogih letih se bo jutri prvič spet izvršila na Grškem smrtna kazen. Markovićeve izjave o italij ansko - j ugoslovenskih odnošajih PARIZ, 8. Poročevalcu tukajšnjega lista «Excelsior» je dovolil jugoslovenski delegat pri zasedanju sveta Družbe narodo Lazar Markovie interview, v katerem je podal več izjav o ita-lijansko-jugoslovenskih odnošajih. Spočetka je sicer povdarjal potrebo, da se sklenejo sporazumi med posameznimi državami na Balkanu, nato pa je dodal: »Politika beograjske vlade bo stremela vedno po zbližan j u z Bolgarsko, to tudi kljub revolucionarnemu delovanju sofijskih komitov, ki ga skušajo z atentati onemogočiti. Naši odnošaji z Italijo so se pričeli razvijati znova v prijateljskem duhu. Dvomi, ki so se porajali v Italiji glede naše politike na Balkanu, se morajo razbliniti. Če se mi borimo za balkanski sporazum, je pri tem naš namen edinole, da se ustvari na Balka-nu mir, kar je vendar tudi v interesu Italije. Italija je največja sila, ki je obenem najbližja Balkanu. Zato ji bo tem lažje voditi svojo svetovno politiko, Če bo na Balkanu vladal popoln mir. «Na drugi strani pa sodim, da mora biti za našo politiko najboljši porok naše prijateljstvo s Francijo, sai ga menda ni poštenega človeka, ki bi mogel obtožiti Francijo, češ da je njena politika agresivna. Sporazuma med Francijo in Anglijo ter med Francijo in Italijo, to sta dva nujna pogoja za mir. Italija je velika država in njen delokrog ni Balkan.* Delo ju$ttlwenske vlade Ekspaze poljedelskega ministra Stankovima BEOGRAD, 9. Danes popoldne je narodna skupščina nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva za poljedelstvo. Uvodoma je podal minister Stanko-vič daljši ekspoze, v katerem je zavrnil trditve, da bi bil letošnji proračun manjši od lanskega. To je navidezno sicer res, vendar pa je treba k proračunu prišteti 78 milijonov dinarjev, ki jih dobijo poedine gospodarske ustanove, in 95 milijonov dinarjev, ki so bili po prenosu poslov razdeljeni med posamezne oblastne samouprave. V podrobnosti proračuna se minister ni spuščal, ker je, kot je izjavil, o teh govoril v svojem ekspozeju pred finančnim odborom. Orisal je politiko svojega ministrstva ter poudarjal, da se tudi pri njegovem proračunu kaže finančna kriza in da se radi tega ne morejo izvesti razne obnovitvene akcije. Iz istega razloga je ostalo nerešeno vprašanje poljedelske banke in kreditov poljedelskim zavodom. Izrazil pa je upanje, da bodo vsa dveh n bolgarskih koso bo izvršila ATENE, 9. Predsednik grške republike Je odklonil pomilostitev dveh bolgarskih komitov, Narava in Kulevića, ki sta bila ta vprašanja povoljno rešena po najetju inozemskega posojila. V svojih nadaljnjih izvajanjih je podčrtal potrebo racionalnejšega obdelovanja zemlje. Navedel je celo vrsto ukrepov, ki jih namerava podvzeti vlada za povzdig poljedelske produkcije. Govoril je nadalje o poljedelskem pouku. Trenutno je v državi 22 kmetijskih šol. Največjo pažnjo posveča ministrstvo izboljšanju nerodovitne zemlje. Po ministrovih računih se bo s časom pridobilo 1 milijon 150 tisoč ha novega rodovitnega polja. Za izvedbo teh del je izdelan že točen načrt. Iz novega inozemskega posojila bo ministrstvo dobilo potrebne kredite za dobo prvih pet let. K debati se je prvi oglasil zemljoradnik Lazic, ki se je obširno bavil s kmetijskim Šolstvom. Za njim so govorili še nekateri drugi poslanci. Vladna večina je nato sprejela proračun ministrstva za poljedelstvo. Novi učni načrt za srednje šole v Jugoslaviji BEOGRAD, 9. Glavni prosvetni svet se je pričel danes baviti z načrtom enotnega učnega programa za srednje šole, ki ga je izdelala posebna komisija. Sedanji učni načrt urejuje pouk do petega razreda srednjih šol, z novim pa bodo izenačeni načrti za vse razrede srednjih šol. Iz jngoslovenske diploinatične službe BEOGRAD, 9. Dosedanji generalni konzul v Moiiakovem Milanković je imenovann za jugoslovenskega poslanika v Varšavi. DUNAJ, 9. Novi jugoslovenski poslanik Jeftić je prispel danes s svojo soprogo na Dunaj in prevzel posianiške posle. Morilec generala Kovačevića pred sodiščem BEOGRAD, 9. Pred štipskim sodiščem se je pričela kazenska obravnava proti Blagoju Krelevu, e-nemu izmed zločincev, ki so, kot znano, lani izvedli na generala Ko-vačevića atentat. Poleg njega je obtoženih še 19 komitov, ki so baje pri zločinu sodelovali in podpirali atentatorje. Stanovanje v zemlji. MILAN, 9. Nekateri fašisti so izsledili v bližini tvornic aAlfa Romeo« pol drugi meter globoko jamo, ki je imela na dnu stransko odprtino. Ker je bila že noč in je jama prav tajinstveno izgledala, so Šli po svetiljke in orožje, da se zagotovijo proti slehernemu presenečenju. Previdno so stopili v jamo in ugotovili, da votli stranska odprtina v en meter visoko in tri metre dolgo jamo, v kateri so našli Čudno leŽi&Če, nekaj sveč in steklenico z vodo. V jami ni bilo žive duše. Zato so sklenili, da počakajo. In niso dolgo čakali: kmalu je priskakljal in prižvižgal mlad fant pred jamo. Tedaj je po-Čli strel in vsi so planili nanj. Kaj je, kaj ni? Tajnost je bila kmalu pojasnjena: 19-letni Julij Gallesich iz Tržiča, uslužben kot strupar v tovarni W>nder, ni niogel plačevati sobe. Premalo plače je imel. Originalna misel mu je šinila v glavo: šel je in si po treh mesecih dela izkopal v zemlji brlog, kjer je prenočeval. Fašisti so se ga usmilili in vzeli s seboj. DNEVNE VESTI Dokumenti manjšinske politike Pod tem naslovom piše včerajšnji »Giornale d'Italia» o novih pojavih metodične protiitalijanske raznarodovalne politike vlade otoka Malte, ki se nahaja južno od Sicilije v Sredozemskem morju in pripada Angliji. Raznarodovalno politiko vidi rimski list v dejstvu, da so se odpravili prejnji predpisi, po katerih se je zahtevalo od učiteljev, da morajo imeti dve leti prakse v Angliji in eno Jeto v Italiji. Brez take prakse mso bili imenovani. Po novem zadostuje le dvoletna praksa v Angliji in ta odredba pomeni — po mnenju rimskega lista —, da namerava sedanja vlada doseči z njo, da se bodo lahko imenovali učitelji za malteške ljudske šole kar iz Anglije. Drugo dejstvo je načrt novega zakona o uradnem jeziku na notarskih aktih. Po sedanjem zakonu — pravi tfGiornale d*Italia» — ima italijanski jezik - absolutno prednost. Samo na zahtevo ene izmed prizadetih strank, in če ni odpora s strani druge stranke, se lahko rabi samo angleSki jezik, medtem ko je malteško narečje dopustno le za razlago, če jo potrebna in če se zahteva. Novi zakon pa predvideva enakopravnost vseh treh jezikov in stranke imajo pravico izbirati. Angleščina je obvezna v onih slučajih, kjer nastopa kot stranka krona. Na ta način — pripominja rimski list — prvenstvo italijanskega jezika preneha in u-vede se malteški jezik tudi kot uraden jezik in ne samo kot jezik za prevode in razlage. Ta poslednji jezik pa je le nekaka mešanica iz arabskih in severnoafriških narečij, v kateri se nahajajo tudi italijanske besede v več ali manj pokvarjeni obliki. Nameravana preuredba — poudarja poročilo v rimskem listu — je nov dokaz, da ima ustavna «britanstvujušča» vlada na Malti trdno voljo se boriti z vsemi silar mi in na vseh poljih proti italijanskemu jeziku v tej- deželi ter da hoče doseči s pomočjo malteškega jezika, ki se bo brez dvoma izkazal za neprikladnega, da se na vsem otoku uveljavi angleščina. CL (EDINOST* tni opravo vizuma med Ćeiiosiovaško In Avstriji Cetioskrvaćka in avstrijska vla-Aa »ta ne dogovorili, da se med o-Jfcema državama odpravi vizum, ki Jj© bil predpisan do sedaj za potovanje v eno in drugo državo. Določeno je bilo, da se it vrši odprava »Izuma že takoj v začetku aprila. Med tem pa so nastale nove težko-2e tehnične narave; radi tega se bo re&itev vprašanja zakasnila za nekoliko tednov; tako da bodo vizumi odpravljeni le koncem a-prila. Promet med obema državama bo s tem seveda mnogo poenostavljen in olajšan. utolo, ki i\m protlltalilanske letake Pod tem naslovom smo poročali včeraj o zagonetnem letalu, ki ao ga videli te dni prebivalci Pu-sthertala visoko nad dolino. Letalci da so metali proiitalijanske proglase. Sedaj se poroča iz Bolza-na. da gornja vest. ki so jo prvi objavili bolcanski listi, ni točna. Potrjuje pa se, da se je 1. februarja pojavilo letalo neznanega izvora 5 do 6 kilometrov od meje nad italijanskim ozemljem. Isti dan so bila tudi najdena tri pisma, pisana lastnoročno po bivšem nein-ftkem poslancu Reut - Nicolussi-ju, ki je pobegnil v Avstrijo. V pismih je bivši nemški poslanec sporočal svoje pozdrave poadiškim Nemcem. Nekateri so sklepali, da so bila omenjena pisma vržena iz onega letala, kar pa se ni moglo ugotoviti, ter tudi ni verjetno. Vsekakor ni res — zaključuje «Corriere della Sera», po katerem posnemljenio ta pojasnila —, da bi se bili našli v onem kraju pro-tiitalijanski letaki. Profesorski izpit Pred nekaj dnevi je napravil na filozofski fakulteti ljubljanske u-uiverze profesorski izpit g. Avgust Čuk iz Solkana. Mlademu profesorju naše častitke! IZSELJEVANJE V ZDRUŽENE DRŽAVE Po ameriškem zakonu o naseljevanju stopijo letos 1. julija v veljavo nova števila, ki označajo, koliko ljudi se lahko naseli v Ameriki iz posameznih držav. Izvajanje teh določb je že bilo odloženo za eno leto in lahko se zgodi, da bo zopet odloženo. O tem pa mora sklepati kongres drugih držav še pred 1. aprila. Evo nova števila, ki veljajo za nekatere države, v primeri z dosedanjimi: do 1. 192« 1927 Novo št. Belgija 512 410 1.328 Francija 3.954 3.837 3.308 Nemčija 51227 23.428 24.918 Anglija 34-077 73.039 85.894 Irska 23.567 13.862 17.427 Italija 3.845 6.691 5.989 Rusija 2.248 4.781 3.540 Švica 2.081 1.198 1.614 OBČNI ZBCR POHABLJENCEV Iz Ilirske Bistrice nam pišejo: »Udruženje vojnih pohabljencev v Bistrici poziva tem potom vse Člane, da se udeleže okrajnega občnega zbora, ki se bo vršil v nedeljo dne 11. t. m. Gb 10. uri dopoldne v društvenih prostorih. Ker se bo razpravljalo o važnih stvareh, naj nihče ne manjka; mimogrede opozarjamo, da se bo udeležil občnega zbora tudi predsednik pokrajinske organizacije.« TRG V SEŽANI Na trgu v Sežani dne 22. febr. t. 1. je bilo 600 glav živine, ki se je po večini vsa razprodala. Bilo je 409 glav volov in krav, 57 telet 33 konj in 101 prašiček. Cene goveji Živini od 280—300 lir stot žive teže; teleta do 500 lir stot, konji po lepoti do 2000 iir glava, prašički 5—10-tedenski 120—180 lir glava. Kupčija dobra. Na prihodnjem trgu se bodo prodajala tudi vsakovrstna sadna drevesca. Trg bo 12. t. m., v pondeljek. čiščenje Sicilije se nadaljnje Zopet prihaja iz Palerma vest da so karabinerji — bilo jih je pet sto in so v sklenjenih vrstah nastopali — prijeli in zaprli 341 zločincev, ki se bodo morali zagovarjati radi dva in šestdesetih umorov, pet in tridesetih nedovršenih umorov, sto in petnajstih ropov, dveh odkupitev, gto in dva in tridesetih isailb, eden in Šestdesetih težkih tatvin in dva in osemdesetih različnih drugih zločinov. Kakor se vidi, ee CiftCenje Sicilije od zloglasne mafije nadaljuje z vso energijo. Rojstva, smrti fln poroke v Trst« dne 8. marca 1988. Rojeni: 18 (2 mrtva); mrtvi: 15; poroke: 3. Iz tržaškega življenja Umrl Je Predpreteklo noč je umrl v mestni bolnišnici odvetnik Lucio Let-tich, stanujoč v ul. Felice Vene-zian št. 1, o katerem smo poročali, da se je predvčerajšnjim popoldne ustrelil v boSketu z revolverjem v usta ter se smrtno nevarno ranil. Žalosten konec otroka Ob res nenavadnih okolščinah je prišla ob življenje komaj 2-let-na Nella Bercich, stanujoča v ulici S. Chiara Št. 1. Predsinočnjim, ko je večerjala doma, se je mali Nelli zaletel požirek juhe s testeninami, ki ji je tako zamašil sapnik, da je začelo revico daviti. Mati ji je skušala pomagati na vse načine, ker dekletcu ni hotelo odle-či, ga je naposled prenesla v mestno bolnišnico. Bil je že skrajni čas, kajti ubogo dekletce je ibilo že napol zadušeno. Zdravnik je otroku nekoliko pomogel, vendar pa mu ni mogel izčistiti sapnika. Mala Nella je morala ostati v bolnišnici, toda kljub zdravniški pomoči se je njeno stanje pozneje zelo poslabšalo in okoli 4. ure zjutraj je revica izdihnila. Posledica stanovanjske bede — Osem brezstrešnikov t podzemski duplini V zadnjem času so se na nekem zemljišču v Rojanu v poznih po-nočnih urah pogostoma šetale sumljive moške postave. Ljudje, stanujoči v bližnjih hišah, so dolgo ugibali, kaj bi neki to pomenilo; naposled so ugotovili, da se sumljivi možakarji zbirajo v neki podzemski duplini, skriti med grmovjem. Kaj neki počenjajo tam? Kdo so ti čudni ljudje? Cigani niso, kajti med njimi ni žensk in ne otrok in tudi jih čez dan ni nikoli videti. Kdo so neki potem? Tatovi, tolovaji, tihotapci ali kaj sličnega? Bogvedi. Tako in drugače so ugibali ljudje, prepričani, da se v podzemskem brlogu dogajajo čudne reči. Za govorico so naposled zvedeli orožniki, ki so sklenili, da pojasnijo skrivnostno zadevo. S tem namenom so predsinočnjim okoli 23. ure iznenada vdrli v skrivnostno duplino. Tedaj se jim je ob svitu električnih svetiljk razkril nenavaden prizor. V duplini je ležalo na slami in posušeni travi osem moških, ki so mirno spali spanje pravičnega. Na poziv orožnikov so možakarji, ki jih je nepričakovani nočni obisk jako iznenadil, vstali ter jim pohlevno sledili na orož-niško postajo v ulici Tor S. Piero. Tam so se izkazali za 42-letnega Marcella Mizzaro, 43-letnega Alojzija Božič, 4€-letnega Josipa Gor jupa, 46-letn, V. Milič, 46-letn. Fr. Jankovima, 55-letn. Alojz. Tiberio, 4(3-letnega Ivana Zivich in 51-let-nega Gabrijela Spadaro, vsi težaki, brez stalnega bivališča. Pri zaslišanju so soglasno izjavili, da so si ustvarili v duplini svoj dom, ker niso imeli denarja, da bi si preskrbeli udobnejše stanovanje. Sicer pa so bili precej zadovoljni s svojim podzemskimi domom) ker jim ni bilo treba plačevati najemnine in ne davkov. Prebivali so tam že delj časa in da ne bi njihova navzočnost vzbudila pozornosti ra^-dovednih ljudi, so se vračali «do-mov» ob poznih urah. Toda orožnikom niso zadostovala ta pojasnila. Ker morajo še ugotoviti, ali ima morda kdo izmed članov Čudne družbe še kak neporavnan račun z oblastmi, so pridržali možakarje začasno v zaporu. Tržaško sodišče Grozil je neznanki z nožem, ker je Ml ljubosumen«. Na zatožni klopi tržaškega kazenskega sodišča v petem oddelku je sedel včeraj slikar Duilio De Rota, star 28 let. Obtožen je bil nevarne grožnje z orožjem na škodo neke gospodične in naposled tudi na škodo mestnega stražnika Antona Montedura. Dogodek, ki je privede! De Roto pred sodnika, ni ravno vsakdanji. Iz obtožnice iz«-vemo. da je dne 6. t. m. zvečer stražnika Montedura nehote objela neka gospodična, ki ga je vsa za8op]jena in prestrašena prosila pomoči, češ, da teče za njo neki moški z velikim nožem. Pri tem mu je tudi naznačila zmer, kamor je tekel neznanec. Stražnik je v resnici videl hiteti po cesti Človeka, ki je imel velik nož v rokah. Seveda je Monteduro koj pohitel za njim, mož pa mu je zbežal v neko vežo. Tako je prišel sam v past. Uvidevši, da je nadaljni beg nemogoč, se je nato z nožem obrnil proti stražniku, kateremu bi morda začela slaba presti, ako bi mu ne prihitel na pomoč miličnik Anton Benzulli. Z njega pomočjo se je nato posrečilo zvezati De Roto. Gospodična pa je izginila... - De Rota pravi, da se ne spominja ničesar, češ da je bil popolnoma pijan. Preiskovalnemu sodniku pa je dejai, da je ravnal tako iz ljubosumnosti. Sedaj pa o vrača tudi to in noče ničesar povedati. Toda izpovedi Antona Montedura in Antona Renzullija pobijajo v vsem obtoženca. Obe priči trdita, da De Rota nikakor ni bil pijan, ker bi se sicer ne bil mogel braniti na način, kakor smo ga opisali. Branil je obtoženca uradno odv. dr. Dionizij Godina. Drž. pravdnik je bil dr. Culot. De Rota je bil obsojen na 4 mesece in 5 dni ječe, toda pogojno. Vesti zjtariškega Goriške mestne vesti Zlata poroka. Dne 27. februarja t. 1. sta praznovala zlato poroko v Trnovem pri Gorici bivši mnogoletni župan g. Franc Peršič in njegova soproga Jožefa Peršič, ki sta še oba pri dobrem zdravju. V sodni siniHM Dr. Pietrucci, ki je bil sodnik v Idriji, je premeščen v Gorico. Blagoslovitev novih zvonov za Opatjeseio Predvčerajšnjim je v Gorici na dvorišču knezoškofijske palače prevzviženi knezonadškotf B. Se-dej blagoslovil nove zvonove, določene za Opatjeseio. Svečanosti je prisostvovalo več vaščanov, pote-štat, tajnik in več botrov. Tajnik sindikata uradnikov Je pedal demisijo. Tajnik tukajšnjega uradniškega sindikata g. Pietro Dorigo je podal te dni svojo demisijo. Kupčija s semenskim krompirjem na Četrtkovem sejmu Tudi pretekli četrtek se je vršila kupčija s semenskim krompirjem na izvoznem trgu precej povoljno in živahno. Krompir ni bil drag, prodajal se je od L 60 do L 80 kvintal. Odjemalci so bili po večini Kraševci in Vipavci, prodajalci pa po večini iz Grgarja, Lo-kovca, Cepovana, iz Banjšice in s Tolminskega. Najživahnejši bo trg s krompirjem na dan sv. Jerneja, to je v petek, 16. t. m. Kako Je z ljudskim gibanjem v goriški pokrajini v letošnjem letu. V letoSnjem letu se je v goriški pokrajini rodilo v mesecu januarju 472 ljudi, umrlo jih je 324. To-rej je prirastka v januarju 148. Porok pa je bilo 62. V meseca februarju se jih ie rodilo 435, umrlo pa 262. Prirastka ie torej 17& Porok je bilo v februarju 250. Zopet ponarejen 100-lirski bankovec Že zadnjič smo pisali o dveh slučajih, ko so v Gorici zasledili ponarejene 100-lirske bankovce. Te dni pa je neki Tel lani, poštni uradnik v Podbrdu, poslal pismonošo Andreja Lapajneta zmenjati 1000 lir. Ko se je ta vrnil in prinesel več bankovcev po 100 lir, je uradnik zapazil, da je eden izmed stota-kov ponarejen. Ker je Lapajne zmenjzal denar pri trgovki Emiliji Simčič, so orožniki slednjo radi ponarejenega 100-lirskega bankovca naznanili sodnijski oblasti. Avtomobil se Je prevrnil Ko se je predsednik O. N. B. (bali ls k e organizacije) Emilio Cassa- PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: Pajčevina Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel L V. 34 Vzgojitelj in grofica Greta sta močno zardela in bi bila padla skoraj v omedlevico; bilo je zabavno, s kakšnim obupnim sovraštvom sta strmela vame. Tedaj jima je prišla na pomoč Repjeva. Tudi ona je bila vsa zasopla od srda in le s težavo se je obvladala in skušala dati pogovoru drugo smer ter povabila vse v veliko dvorano, kjer se je pričel ples. Seveda so se vsi razpršili, toda uspeh je bil dosežen; moj udarec je bil tako izdaten, da je lepa grofica zapustila Petrograd, kakor so mi pravili, ter odšla v inozemstvo z baroneso Kuzemanovo, bivšo cirkuško jahalko, vdovo po upokojenem pomorščaku. Kdo ji ji preskrbel to znanje, ne vem, toda očitno se hoče naša Olimpija ločiti od nje za vsako ceno. V inozemstvu se bosta dami seveda razveseljevali in bosta dali bedastemu Lolu povod za razporoko. Zabavni prizor z Moricem in Greto je general pripovedoval pri mizi in celo generalka in baron z baroneso so se kislo smejali. Naslednjega dne so prišli k obedu gostje: starejši gozdar Varenius in pastor Hakebaju; oba 1 sta živela precej daleč in sta le poredkoma prihajala v «grad*>. Pastor je bil majhen, debelušen, rde Celičen Človek. Ker je bil precej naglega značaja, se je v pogovoru rad razvnel. Po mfiesnju gospodarjev pa bi moral biti zelo previden baš zaradi Jurijeve navzočnosti. Toda Jurij se ni vmešaval v razgovor, ni kazal nobene sovražnosti napram Nemcem in navidezno so ga njih pogovori malo zanimali. , Zgovorni pastor je začel s tem, da je povedal vzrok svojega prihoda. Treba je bilo nastaviti novega kantorja v naselbini, ki je bila blizu Dem-borde. Prejšnji je bil tako nesramen, da jt dal svojo sestro nizkemu ruskemu uradniku za ženo. To je slabo vplivalo na vso rodbino: Rusi so za- nego vračal v avtomobilu iz nekega svojega propagandnega potovanja, se je v bližini Dola pri Gr-garju avtomobilu strlo kolo in avto se je zvrnil v grapo. V avtomobilu sta sedela še neki častnik od milice ter en miličar. Vendar pa ni bilo pri nobenemu hudih poškodb. Imeli so srečo v nesreči. Za Zeleni križ Mesto cvetja na grob pokojnega Ivana Papisa je darovala neka Bianca Bonne za Zel. križ 50 iir. Potolkel se je po slavi Zeleni križ je moral prepeljati v goriško mestno bolnišnico nekega Atosa Andreiolija, stareira <5 let, stanujočega v Solkanski ulici št. 10, ki je zadobil občutno rano na glavi. Rojstva in smrti v Gorici Od .26. februarja do 3. marca t. 1. je bilo v Gorici rojenih 9 moških in 9 ženskih; skupaj 18. Umrli so: Martin Žnidaršič - 31 let, Karel Nanut - 8 mes., Štefan Danev-čič - 51 L, Bruno Tabaj - 6 mes., Josipina Pavlin - 53 let, Henrik Žnidaršič - 1 dan, Marija Nanut, roj. Mašič - 21 let, Marija Ardinal -41 let, Franc Mrak - 78 let, Marija Batič - 66 let, Anton Pavlin - 63 let, Franc Cubej - 33 let. Nakup In oddaja plemenskih bikov V kratkem namerava nakupiti goriška pokrajinska uprava nekoliko čistokrvnih bikov belanske, rjavošvicarske sive in simodolske pasme, ki naj bi služili za ureditev spuščevalnic in za izboljšanje govedoreje na Goriškem. Pokrajinska uprava olajša živinorejcem nabavo plemenjakov s tem, da vzame nase del nakupne cene in poleg tega še vse druge z nakupom spojene stroške. Prevzemniki pa se bodo morali obvezati napram pokrajinski u-pravi, da bodo držali prevzete bike vsaj tri leta za plemensko rejo. V slučaju, da bi prevzemnik ne mogel držati bika iz kateregakoli vzroka celo navedeno dobo, ne sme brez posebnega dovoljenja pokrajinske uprave prodati, zaklati ali rezati prevzete živali. Kdor si Želi nabaviti enega ali več bikov, naj se Čim prej prijavi za prevzem plemenjakov pri pokrajinskem živinorejskem nadzorniku v Gorici, Via Trieste 43, kjer dobi tudi vsa druga tozadevna pojasnila. Naročniki morajo položiti za vsakega naročenega bika primerno varščino, ki se obračuna o priliki oddaje bikov. IZPRED SODIŠČA Bfvftft potefitat lz Godo-viča pred sodniki Včeraj dopoldne se je moral zagovarjati pred goriško okrožno sodnijo bivši poteštat iz Godoviča g. Ivan Terčič, rojen leta 1868. Bil je obtožen, da je v oklicnih knjigah ob priliki neke poroke dveh mladoletnih novoporočencev pozabil vpisati privoljenje staršev za poroko, kar bi bil moral po zakonih storiti. Obtoženec se je zagovarjal, da je to pozabil napisati občinski tajnik. Sodišče pa ga je obsodilo na 140 lir globe, toda le pogo}no, ter dovolilo, da se kazen ne vpiše v kazenski list. Dva, ki sta Sla črez mejo. M. Rossi in Teodor Mano sta bila obsojena vsak na 6 mesecev in 10 dni zapora na podlagi obtožbe, da sta šla preko meje v As tri jo brez potnega lista. Oba sta doma iz Milana. CERKNO Zopet Imamo živinozdrarnika Povrnil se je zopet med nse dr. Stemberger. živinozdravnik, ki več mesecev radi bolezni ni mogel odpravljati svoje službe. OSEK Izseljevanje v Južno Ameriko se pri nas vedno nadaljuje. Dane« gre spet v tujino osemnajstletni mladenič Ciril Ličen, kateremu bosta sledili dve mladenki. Z našimi domačini, ki so že onkraj velike luže, bodo novi priseljenci lahko tvorili že majhno občine «Novi Osek». Pri tem si ne moremo kaj, da bi ne prerešetali v glavnem vzrokov, ki ženejo naše ljudi po svetu. V mnogih slučajih lahko beležimo kot vzroke tudi potratnost in mržnjo do kmetske-ga stanu, kar sta seveda dve nič kaj lepi čednosti. Vsem pa, ki si iščejo sreče in zadovoljnesti v dru S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubljeni oče In tast Anton Zorztit nenadoma umrl v soboto ob 10. uri zjutraj dne 3. marca v 70. letu svoje starosti. — Pogreb dragega pokojnika se je višil v pondeljek, 5. marca. Vedrinjan, 6. marca 1928. Anton, Franc, Josip, sinovi. Francka, snih«. gem svetu, želimo, da bi srečo tudi v istini našli. DOL . O TLI CA Kam poj demo letos drvarit in ce-starit? Bliža se Čas, ko bi imeli oditi naši moški delavci v tujino po delu in zaslužku, kakor hodijo od pam-tiveka. Doma ostajajo do velike nači, potem pa takoj. Če je le izginil zadnji sneg — lastovke v deželo, možje pa iz dežele. Sestavijo se cele delavske družbe po 20—30 delavcev s svojimi domaČimi delovodji in jo udarijo, ta družba na Gorenje Avstrijsko, druga na Gorenje Štajersko v Murzzusciilag, tretja v Griinau, četrta na. Tirolsko in peta bogvekam, navadno pa vse v nemške dežele. Tam prevzamejo gozdna, cestna in vodna dela, v katerih so posebno izvežbani, tako da so kljub veliki nezaposlenosti domačinov v Avstriji vendarle vsako leto dobili delo vsaj v manjših delavskih partijah. Letos teh zaslužkov ne bo. Gozdne in cestne uprave sporočajo namreč prizadetim, da je avstrijsko zvezno ministrstvo odbilo dotične prošnje za prihod in bivanje z o-pombo, da ne manjka v Avstriji domačih delavcev in da bi bila brezuspešna vsaka nadaljna prošnja. Po dolgi zimi nam grozi torej poletna brezposelnost, če ne bo v deželi cestnih in vodnih del. Nič ne vemo, kod bomo letos cestari li in drvarili. Doslej nismo poznali takih skrbi, ker smo bili na svojih delili skoraj stalni. IDRIJA Urad |avne varnosti tudi za idrijsko okolico Urad javne varnosti za Idrijo, ki je bil dosedaj pristojen samo /a mesto Idrijo, je zadnje čase dobil v svoje območje ves idrijski sodni okraj-. Požar v Zgornji Tribuši Pred dnevi je popolnoma zgorela hiša posestnika Jakoba Makuca v bližini Zgornje Tribuše. Hiša se je nahajala popolnoma na samem sredi gozda in se zato požar ni mogel takoj zapaziti. Požar je povzročil Makucu 8000 lir Škode, ki pa je krita z zavarovanjem. Ogenj je najbrže nastal po naključju. Nesreča rudniškega VGznika. - V pondeljek, 6. t. m., popoldne se je pri svojem opravilu težko ponesrečil rudniški voznik Fr. Štravs. Ko je peljal iz rudniške kovačnice, ki se nahaja v rudniški zbiralnici, težke škatlje za vozičke, s katerimi se prevaža ruda v rudniku, je sedel vrh voza, ki je bil precej vi-naložen. Ko je sel voz čez železniške tračnice, ki služijo električni železnici za prevažanje rude iz zbiralnice v žgalnico, ie zaneslo zadnji konec voza in se je nekaj teh škatelj zvrnilo z voza. Vsled nastalega ropota so se konji spla-šil in naglo potegnili voz preko tračnic; pri tem sunku pa je padel z voza tudi omenjeni voznik, nanj pa še ena omenjenih škatelj. Dobil je precej težke poškodbe po nogah in po životu ter bil takoj prepeljan v tukajšnjo bolnišnico. Upanje je, da bo ozdravel in da ne bo imela zanj ta poškodba hujših posledic. — V mesecu januarju je bilo v našem mestu rojenih 10, umrle so 4 osebe, poroke 3. - V mesecu februarju pa je bilo rojenlh.4, umrli sta 2 osebi, porok 8. V Trstu, dne 10. marca 1928. cjr4^*3^ '''■"iS®*'>: ^ - * •- i.jfr ^ .t-.»'- • ' Sr-e. * .-'!(§- mm z®mfasTi Smrt slovenskega glasbenika in skladatelja Znani jugoslovenski glasbenik in skladatelj Franc Serafin Vil-har, sin slovenskega pesnika Miroslava Vilharja, je umrl v Zagrebu v starosti pet in sedemdesetih ZAHVALO ob težki, nenadni Izgubi nafeg« očeta in tasta Antona 2orzuta izrekamo vsem onim našim znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so z nami sočustvovali v težkf boli, nas tolažili in spremili dragega pokojnika na njegovo zadnje počivališče — na domače pokopališče. Žalujoča družina Zorzntova. let. Mnoge njegove skladbe so bile stalno na vzpoi\>dih prireditev naših pevskih zborov. BORZNO POROČILO Trst, 9. marca 1928. Amsterdam 758-7t>i, Belgija 201-2f?5, Francija 74-30-74.00, London 92.20-92.40, New Yc *k 18.85X -18.91 M, Španija 315-321, ftviea 3H2.50-3ti-i.50, Atene 24.85-25.35, Berlin 449-155, Bukarešt 11.40-11.80, Prapa 55.95-56.25, Ogrska 328-334, Dunaj 203.50-209.50, Zegreb 33.10-33.40. Uradna cena zlata (8. 3.) 365.01; vojnodoškodn. obveznice 78.15. HALI OGLAS« PRILIKA! Predsoba, steklena omara orehova. salonček bambusa. Opčine, vila Forti 17. 259 KROMPIR, ogrski, po L 38 q. Žerjal, Campo Belvedere 3. 260 ŠOLA za krojenje. Šivanje, vezenie. Otl-pretje 15. marca. Via Lavafoio 5, Donda, Trst. 263 KLETKE za ptičke, velika partija, od L 5 naprej. Via Roma 21. 264 LJŠDŠKA BAKRA V PDSTOli registr. zadruga z omejenim poroštvom vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v soboto, dne 24. marca 1928, ob 14. url. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika .zadnjega obč. zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3 Poročilo ravnateljstva. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Odobritev računskega zaključka za L 1927. 6. Razdelitev Čistega dobička. 7. Volitev ravnateljstva. 8 Voli+ev nad7orništva. 9. Siučajnosti. NB. Ako bi občni zbor ne sklepčen ob določeni uri, se vrši uro pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki sme sklepati, ne oziraje se na število navzočnih zadružnikov. (283) ODBOR. SLATA&ftiA Pdvh Tr»t, Via M67.il*! kupuje krone po Poprav'ja in prodaja zlateni.io. ZOnOZBBAVNIK 'fT7rVf»T' TTTTTT ▼ ▼ » ▼ mi V3A S. I Ali Ali® 23,11. ZDRAVNIK Mm ordinira V TRSTU VIA IA7MR® 23, II n. (zraven k*?arn«' Roma) od 10. in pol predp. do 13 V NABREŽ1NI ordinira samo popoldne od 14 je med poslušalci sovražnik, je umolknil, n pooMu se je odstranil. Na veliko začudenje generala in MatiMe Ferdinandovne ni Jurij napravil nobene opazke in molčal, toda ni ostavil »obe, dokler ni od Sel zadnji gost. Deset dni po tem dogodku je Julijev sluga Maksim zvečer pri slačenju rekel gospodarju: — Dovolite, da vam nekaj povem, gospod. Tu se godi nekaj sumljivega in zdi se mi, de. hi ne bilo slabo, Če bi stvar raziskovali-