Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava  5 | 2005 Procesnopravna jamstva Ustavnopravne meje referendumske demokracije Constitutional Limits of Referendum Democracy Andraž Teršek Electronic version URL: http://journals.openedition.org/revus/1791 DOI: 10.4000/revus.1791 ISSN: 1855-7112 Publisher Klub Revus Printed version Date of publication: 1 novembre 2005 Number of pages: 77-90 ISSN: 1581-7652 Electronic reference Andraž Teršek, « Ustavnopravne meje referendumske demokracije », Revus [Spletna izdaja], 5 | 2005, Datum spletne objave: 12 février 2013, ogled: 15 septembre 2020. URL : http:// journals.openedition.org/revus/1791 All rights reserved U s t a v n o p r a v n e m e j e r e f e r e n d u m s k e d e m o k r a c i j e O b o d l o č b i U S R S š t . U - I - 1 1 1 / 0 4 - 2 1 i n » P r i m e r u d ž a m i j a « An draž Ter šek1 1. O pred me tu Ustav no so di šče RS (v na da lje va nju: US in So di šče) se je v od loč bi št. U-I- 111/04-21 so o či lo z zah te vo za ustav no sod no pre so jo Skle pa o raz pi su nak nad - ne ga re fe ren du ma o uve lja vit vi Od lo ka o spre mem bah in do pol nit vah Od lo ka o spre je mu pro stor skih ure dit ve nih po go jev za plan sko ce lo to Trno vo, Tr žaš ka ces ta, za ob moč je ure ja nja VR 2/6, ob Ces ti dveh ce sar jev, št. 095-62/2003-163, in Skle pa o spre mem bah skle pa o raz pi su nak nad ne ga re fe ren du ma o uve lja - vit vi Od lo ka o spre mem bah in do pol nit vah Od lo ka o spre je mu pro stor skih ure - dit ve nih po go jev za plan sko ce lo to V » – Trno vo, Tr žaš ka ces ta, za ob moč je ure - ja nja VR 2/6, ob Ces ti dveh ce sar jev, št. 095-62/2003-164, z dne 19. 4. 2004. S 77U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 1 Kot av tor štu di je o ustav nos ti re fe ren dum ske ga pred lo ga o grad nji dža mi je v Ljub lja ni, ki jo je žu pa nja MOL pod pi sa la kot zah te vo za ustav no sod no pre so jo re fe ren dum ske ga pred lo ga, sem se od lo čil to ana li tič no de - lo na da lje va ti v ob li ki ko men tar ja in ana li ze od loč be US št. U-I-111/04-21. Pre ce denč ni, te o re tič ni in pe da - goš ki po men te od lo čit ve slo ven ske ga ustav ne ga so di šča se mi zdi to lik šen, da za slu ži po se ben znan stve - ni od ziv in do ku men ti ra nje. V pri ču jo čem be se di lu ana li zi ram sa mo dva de la od loč be: del, ki go vo ri o ustav - no sod ni pre so ji skle pa o raz pi su re fe ren du ma in re fe ren dum ske ga pred lo ga »po vse bi ni« pre ko ustav no sod - ne pre so je ob jav lje ne ga skle pa o raz pi su re fe ren du ma, in osred nji del, kjer US po jas nju je svo je vi de nje prob - le ma – vse bin ske – ustav nos ti re fe ren du ma. revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 77 Andraž TERŠEK, 2005: Ustavnopravne meje referendumske demokracije. Ob odločbi US RS št. U-I-111/04-21 in "primeru Džamija". Revus – Revija za evropsko ustavnost (2005) 5. 77–90. www.revus.eu to zah te vo je bi lo US po zva no k ustav no sod ni pre so ji skle pa o raz pi su t. i. re - fe ren du ma o grad nji dža mi je2 in k pre so ji ustav nos ti raz pi sa ne ga re fe ren du ma »po vse bi ni« pre ko ustav no sod ne pre so je ob jav lje ne ga od lo ka o nje go vem raz - pi su. 2. Oce na ustav nos ti raz pi sa ne ga re fe ren du ma »po vse bi ni« pre ko ustav no sod ne pre so je ob jav lje ne ga skle pa o raz pi su re fe ren du ma Gle de vpra ša nja, ali je mo go če pre ko ustav no sod ne pre so je skle pa o raz pi su re fe ren du ma pre so ja ti tu di ustav nost re fe ren du ma v »vse bin skem« smi slu, je US v skle pu št. U-I-257/03-8 za pi sa lo, da »je eno iz med spor nih vpra šanj prav vpra ša nje, ali je mo go če pre ko skle pa o raz pi su re fe ren du ma pre so ja ti tu di »vse - bin sko« ustav nost re fe ren du ma«. Po u da ri lo je, da o tem vpra ša nju v do se da nji ustav no sod ni prak si še ni spre je lo sta li šča. V za de vi U-I-29/91 je US npr. od - lo či lo, da je bi la zah te va za ustav no sod no pre so jo po tem, ko je vo lil na ko mi - si ja že ugo to vi la rez ul ta te re fe ren du ma in je bil spre jet pred log, ki je ures ni čil in te res pred la ga te lja, brez pred met na. S pre so jo ak tov o raz pi su re fe ren du ma v lo kal nih skup nos tih se je US so o či lo tu di v za de vah U-I-25/91 in U-I-114/91. V za de vi U-I-29/93 je US do lo či lo, da ni pris toj no za pre so jo pra vil nos ti pos top - ka iz pe lja ve re fe ren du ma. V zna me ni ti za de vi U-I-144/94, ki je vklju če va la MO Ko per, je šlo za pre so jo ak ta o raz pi su re fe ren du ma in za zadr ža nje iz vr šit ve re fe ren du ma, spre je ta pa je bi la za čas na od loč ba US. V tej za de vi se je US še naj bolj pri bli ža lo vse bin ski pre so ji re fe ren du ma. V za de vi U-I-201/96 je So di - šče zadr ža lo iz vr še va nje od lo ka o raz pi su re fe ren du ma za vo lit ve v Dr žav ni zbor (DZ) v za de vi U-I-304/96 pa je pre so ja lo od lok o raz pi su za ko no daj ne ga re fe ren du ma za vo lit ve v DZ po raz pi su re fe ren du ma s stra ni DZ. V 11. to čki skle pa U-I-257/03-14 pa je So di šče s tem v zve zi za pi sa lo: »…To ne po me ni, da od lo ka, s ka te rim se raz pi še za ko no daj ni re fe ren dum, ne bi bi - lo mo go če iz pod bi ja ti. Ven dar se Ustav ne mu so di šču v tem pri me ru ni bi lo tre - ba spu šča ti v vpra ša nje, kdo in pod kak šni mi po go ji bi lah ko za čel pos to pek ozi ro ma vlo žil po bu do za za če tek pos top ka ustav no sod ne pre so je.« V ča su re fe - ren dum ske kam pa nje sem jav no za vzel sta li šče, da bi bi lo mo go če pre so ja ti »vse bin sko« ustav nost re fe ren du ma tu di pre ko ustav no sod ne pre so je skle pa o U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 78 2 S takš no be sed no ozna čit vi jo re fe ren dum ske ga pred lo ga ne bo do so gla ša li tis ti prav ni ki, ki še ved no me - ni jo, da je šlo zgolj za re fe ren dum ski pred log o do lo če nem teh nič nem ak tu mest nih ob las ti, in ne za re fe - ren dum o grad nji is lam ske ga ver ske ga cen tra. Kot bo ra zvid no iz ana li ze, takš ne mu ustav no prav ne mu sta - li šču od loč no na spro tu jem. revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 78 www.revus.eu nje go vem raz pi su. Pri tem bi bi lo med dru gim ustav no prav no mož no upo ra bi - ti kri te rij »iz jem nos ti« pri me ra, tu di v po ve za vi s kri te ri ji »hu de pro ti us tav nos - ti«, »očit ne in hu de pro ti us tav nos ti« ali v po ve za vi z ustav no prav no lo gi ko »pre - ven tiv ne ga na me na«.3 »Iz jem nost« te ga pri me ra je bi lo mo go če po ve za ti z dej stvom, da ustav no - sod ne pre so je re fe ren dum ske po bu de za iz ved bo re fe ren du ma na lo kal ni rav - ni, v tem pri me ru v mest ni ob či ni, ni mo go če do se či dru ga če kot z ustav no - sod no pre so jo re fe ren du ma »po vse bi ni« pre ko ustav no sod ne pre so je skle pa o nje go vem raz pi su. Za kon o lo kal ni sa mo u pra vi (ZLS) te mož nos ti, ki jo po dru - gi stra ni Za kon o re fe ren du mu in ljud ski ini ci a ti vi (ZR LI) iz rec no omo go ča Dr - žav ne mu zbo ru, ne pred vi de va. Edi na pot ob čin skih ob las ti na US je da na z upo ra bo 33. čle na ZLS. O tem, ali je takš na prav na praz ni na v ZLS pro ti us tav - na, US še ni od lo či lo (sklep št. U-II-2/04 in U-I-76/04, to čka 21). V tem pri me - ru to rej ni šlo sa mo za na čel no vpra ša nje, ali bi bi lo z vi di ka Usta ve tre ba upra - vi če ne mu pred la ga te lju omo go či ti pot na US za pre so jo ustav nos ti re fe ren du - ma po vse bi ni pre ko ustav no sod ne pre so je skle pa o nje go vem raz pi su, pač pa za vpra ša nje, ali je tre ba z vi di ka Usta ve za go to vi ti mož nost, da se sploh do - se že ustav no sod na pre so ja pred la ga ne ga in te daj že raz pi sa ne ga re fe ren du ma. Po dob no kot za ko no da ja omo go ča DZ, da kot no si lec in iz va ja lec jav ne ob las - ti ter s tem tu di skrb nik ustav nos ti in za ko ni to sti na »pr vi rav ni« zah te va ustav - no sod no pre so jo re fe ren dum ske po bu de, bi mo ra lo bi ti tu di ob čin skim ob las - tem omo go če no, da do se že jo ustav no sod no pre so jo re fe ren dum ske po bu de na lo kal ni rav ni.4 In US je te mu prit rdi lo. ZLS od pi ra pot na US sa mo žu pa nu ozi - ro ma žu pa nji (33. člen ZLS). Na vse zad nje tu di ZLS funk ci jo žu pa na na čel no opre de lju je kot va ru ha ustav nos ti in za ko ni to sti. Ob rav na va ni pri mer s te ga vi di ka ni bil pri mer ljiv z za de vo U-I-257/03-14, v ka te ri je US za vr glo zah te vo sku pi ne po slan cev za ustav no sod no pre so jo skle - pa o raz pi su re fe ren du ma (o »iz bri sa nih«). So di šče je od lo či lo, da je ZR LI lex spe ci a lis, kar za de va mož nost DZ, da zah te va ustav no sod no pre so jo re fe ren - dum ske po bu de, in da za to sku pi na po slan cev ne mo re zah te va ti od lo ča nja o is ti za de vi (to čka 10 iz ob raz lo žit ve). V pri me ru, ki je bil se daj pred US, sploh ni do ločb v za ko no da ji, ki bi omo go ča le pred hod no ustav no sod no pre so jo re - fe ren du ma na lo kal ni rav ni. O npr. mo re bit ni »zlo ra bi pra va« ali »zlo ra bi prav - 79Ustav no prav ne me je re fe ren dum ske de mo kra c i je R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 3 Gle de »na me na« ali »ci lja« glej sklep US št. U-II-3/03-15. Po drob no o tem v ko men tar ju in ana li zi te ga skle - pa: Ter šek, A., (Re fe ren dum ske) me je in pas ti ustav ne de mo kra ci je. Ana li za in ko men tar skle pa Ustav ne ga so di šča RS, št. U-II-3-03/15, Prav na prak sa, št. 1/2004, pri lo ga. 4 V to čki Ad I od go vo ra na zah te vo sku pi ne svet nic in svet ni kov MOL po bud ni ki re fe ren du ma za pi še jo po mo jem pre pri ča nju ma ja vo tr di tev, da ana lo gi je s 16. čle nom ZR LI ni mo go če pri zna ti, ker je »za ko no da ja - lec za vest no iz klju čil mož nost ustav no sod ne pre so je nak nad ne ga re fe ren du ma na lo kal ni rav ni«. revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 79 www.revus.eu ne for ma« bi lah ko go vo ri li v pri me ru, če bi nek sub jekt lah ko do se gel ustav - no sod no pre so jo re fe ren dum ske po bu de pre ko skle pa o nje go vem raz pi su po tem, ko mu je že bi la da na mož nost, da zah te va takš no ustav no sod no pre so - jo, pa te ga iz do lo če nih raz lo gov ni sto ril. US je pred stav lje nim ar gu men tom prit rdi lo in pri tem po u da ri lo, da »je že do slej vse bin sko pre so ja lo vse skle pe, s ka te ri mi so bi li raz pi sa ni re fe ren du mi za uved bo kra jev nih sa mo pri spev kov, če so bi li iz pol nje ni pro ces ni po go ji za nji - ho vo ob rav na vo (op. št. 6)«. Pri tem je po se bej po u da ri lo, da je po do loč bi 47/1/a čle na ZLS »se sta vi na ak ta o raz pi su re fe ren du ma tu di vse bi na re fe ren - dum ske ga vpra ša nja, za to je v pri me ru, če se za sta vi vpra ša nje ustav nos ti te vse bi ne, ta akt pod vržen ustav no sod ni pre so ji« (tč. 18). 3. Ute me lji tev »vse bin ske« pro ti us tav nos ti re fe ren du ma a. De jan ski na men ali cilj po bud ni kov re fe ren du ma Pod pi si, ki so jih po bud ni ki re fe ren du ma v za ko ni tem ro ku zbra li v pod po ro re fe ren dum ski po bu di, so bi li »oku že ni s pro ti us tav nost jo«. V me di jih, na ces - ti, na pa no jih pred uprav ni mi eno ta mi in na pis nih ape lih za pod po ro re fe ren - dum ski po bu di so po bud ni ki re fe ren du ma in nji ho vi po moč ni ki pri zbi ra nju pod pi sov jas no in ne dvo u mno iz ra zi li, da gre za »re fe ren dum pro ti dža mi ji« ozi ro ma za »re fe ren dum pro ti mo še ji«.5 Te le vi zij ske re por ta že so hkra ti od ra - ža le ne dvo u mno pre pri ča nje ob ča nov, da pod pi su je jo po bu do za re fe ren dum zo per grad njo dža mi je v Ljub lja ni, ce lo na slo ven skih tleh. Jav na raz pra va je bi la osre do to če na na vpra ša nje »ali dža mi ja in mus li ma ni so di jo v naš (kul tur - ni) pro stor«. Na ta na čin so po bud ni ki re fe ren du ma pri vab lja li pod pis ni ke tu - di pre ko in ter net nih stra ni. Pr vo pod pi sa ni med po bud ni ki je v iz ja vi za TV ce - lo de jal, da so se od lo či li za tak šen na čin zbi ra nja pod pi sov, ker si cer za go to - vo ne bi do bi li ni ti 100 pod pi sov, če bi zbi ra li pod pi se zo per do lo čen ob čin ski sklep kot teh nič ni akt.6 Pri šlo je do iz po sta vit ve prob le ma te ro riz ma, Osa me Bin Lad na, Tur kov, zgo do vi ne na slo ven skih tleh, na či na ži vlje nja, mus li man - skih ver skih ob re dov kot mo te če ga fak tor ja, kon zer va tiv nos ti oko lja, ste re o ti - pov, ne na va je nos ti na takš na po slo pja pri nas, sploš ne ga ne zau pa nja in stra hu lju di ipd. So de lu jo či raz prav ljal ci na jav nih okro glih mi zah, ki so s po bud ni ki so gla ša li, so ute me lje va li svo ja pre pri ča nja na po do ben na čin. Na to, da naj bi U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 80 5 To je bi lo ra zvid no tu di iz so di šču pred lo že ne ga pis ne ga in sli kov ne ga gra di va kot pri lo ge po bu de. 6 POP TV, 24 ur, 20. 2. 2004, tu di POP TV, 24 ur, 4. 3. 2004. revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 80 www.revus.eu šlo pri re fe ren du mu tu di za prob lem lo ka ci je, so po bud ni ki po stran sko ozi ro - ma se kun dar no na ved li v re fe ren dum ski po bu di, v jav nos ti pa so za če li res ne - je iz po stav lja ti ta ar gu ment še le v zad nji fa zi ce lot ne ga pro ce sa. Pri ob rav na va ni re fe ren dum ski zah te vi de jan ske ga na me na po bud ni kov ni bi lo tre ba (špe ku la tiv no) ugo tav lja ti, ker je bil sled nji ne dvo u mno ra zvi den že iz ob raz lo žit ve re fe ren dum ske po bu de. Po bud ni ki re fe ren du ma so me ni li, da za grad njo dža mi je ni po tre be in da lah ko mus li ma ni svo je ver ske po tre be za - do vo lju je jo na pre pro stej ši na čin: »Vses ko zi smo opo zar ja li, da za grad njo ve - li ke ga ver ske ga cen tra na tej lo ka ci ji ni po tre be, saj bi več mo lil nic v Ljub lja ni pri pad ni kom is lam ske ga na či na ži vlje nja omo go ča lo ce lot nej šo ver sko os kr bo … Is lam ski ver ski kul tur ni cen ter v kon tu rah, spre je tih z od lo kom na mest nem sve - tu, ni ka kr šen ko li ob jekt. Je ver sko-kul tur ni hram sko raj de set ti soč gla ve mno - ži ce oseb … ve li ke ve či ne s slo ven skim dr žav ljan stvom, boš njaš ke na rod nos ti, pri pad ni kov is lam ske ga na či na ži vlje nja …« b. Ustav no prav ni po men »de jan ske ga na me na« ali »ci lja« V ustav no prav ni te o ri ji je vpra ša nje de jan ske ga na me na (tu di ci lja), ka dar gre za za ko no daj ne ak tiv nos ti, po memb no vpra ša nje. Ame riš ka ustav no prav na te - o ri ja se s tem vpra ša njem so o ča pred vsem na dva te melj na na či na. Ka dar Vr - hov no so di šče ZDA7, ki ima tu di na tem po droč ju naj bolj raz vi to dok tri no, pri ustav no sod ni pre so ji upo ra bi ome nje ni ustav ni »test raz um nos ti« (an gl. ra ti o - na li ty test), ugo tav lja zgolj ar ti ku li ra ni ozi ro ma za tr je va ni na men ali smo ter. Ka dar pa to so di šče upo ra bi »test stro ge pre so je« (an gl. strict scru ti ny), oce - nju je jo tu di de jan ski ali pri kri ti na men ozi ro ma mož ne po sle di ce ukre pa (npr. za ko na), ki se pre so ja.8 Z ustav no prav ne ga vi di ka je to rej v pri me rih upo ra be tes ta raz um nos ti (an gl. tu di con ci e va ble, ra ti o nal ba sis) ire le vant no, če je raz - log, s ka te rim za ko no da ja lec ute me lju je za kon sko kla si fi ka ci jo, tu di v res ni ci raz log, ki je za ko no da jal ca mo ti vi ral za spre jem takš ne za kon ske kla si fi ka ci - je.9 Upo ra ba tes ta raz um nos ti to rej do pu šča, da je de jan ski na men za ko no da - jal ca dru ga čen od za tr je va ne ga na me na. Pri upo ra bi tes ta raz um nos ti za ko no - da jal cu ni tre ba raz kri ti de jan ske ga na me na in tu di ni tre ba, da bi bil tak šen de jan ski na men za ko no da jal ca v ustav no prav nem smi slu ne spo ren. Na tis tih, 81Ustav no prav ne me je re fe ren dum ske de mo kra c i je R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 7 Ne us tav ni na men je to so di šče ugo to vi lo npr. že v pri me ru jav nih šol Grif fin v. Coun ty Scho ol Bo ard, 377 U.S. 218 (1964). 8 Glej No wak N. E., Ro tun da R. D., Con sti tu ti o nal Law, 5th Ed., West Pu blis hing, 1995, str. 600–606. 9 Gre za dok tri no, ki jo je po tr di lo Vr hov no so di šče ZDA v pri me ru FCC v. Be ach Com mu ni ca ti ons Inc. (508 U.S.307, 315 (1993)). revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 81 www.revus.eu ki za tr ju je jo ne us tav nost za ko na ob upo ra bi tes ta raz um nos ti, le ži bre me do - ka zo va nja ne ob sto ja raz um ne pod la ge za ukrep dr ža ve.10 Za ustav no sod ni test raz um nos ti to rej za do šča ta pre so ja za tr je va ne ga na me na za ko no da jal ca in raz - um na po ve za va med ci ljem za ko no da jal ca in pre so ja nim ukre pom. Pre so ja za - ko no da jal če ve ga de jan ske ga na me na, ki je lah ko dru ga čen od za tr je va ne ga, pri - de v po štev pri tes tu stro ge ustav no sod ne pre so je in ko so v sre di šču pre so je te melj ne pra vi ce ali sus pekt na kla si fi ka ci ja. Na men, tu di »ani mus«, igra po seb - no vlo go v pri me rih, ko je v sre di šču ustav no sod ne pre so je do lo če na sku pi na, ki jo je mo go če opre de li ti npr. kot »po li tič no ne pri ljub lje no sku pi no«. V teh pri me rih se po gos to upo rab lja zgolj test raz um nos ti (raz um na po ve za va ukre - pa v pri mer ja vi z le gi tim nim ci ljem), ki pa kljub te mu obi čaj no pri ve de do ugo - to vi tve pro ti us tav nos ti.11 Po dok tri ni VS ZDA je mo go če dis kri mi na tor ni na men iz ka za ti tu di zgolj s po moč jo po sred nih do ka zov. Dis kri mi na ci ja ozi ro ma dis kri mi na tor ni na men to rej lah ko ob sta ja de fac to in de iu re.12 So di šča se ver no a me riš kih zvez nih dr - žav ni so spre gle da la de jan ske ga na me na po bud ni kov re fe ren dum ske ga od lo - ča nja ozi ro ma de jan ske mo ti va ci je vo liv cev, ki so se ude le ži li re fe ren dum ske - ga gla so va nja, ko so v ne ka te rih pri me rih z vi di ka po bud ni kov po zi ti ven rez - ul tat re fe ren du ma raz gla si la za ne us tav ne ga, ker so ugo to vi la, da je bi la ras - na dis kri mi na ci ja po mem ben fak tor uspeš nos ti re fe ren du ma z vi di ka po bud - ni kov.13 Na men ali cilj je to rej po gos to osred nji kri te rij ustav no sod ne ga od lo ča nja v pri me rih, ko dr ža va res trik tiv no po se ga v ustav ne pra vi ce in svo bo šči ne.14 To ve lja ta ko za na ci o nal na ustav na so di šča kot tu di za Ev rop sko so di šče za U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 82 10 Ozi ro ma v ori gi nal nem be se di lu: »It is of no con se quen ce that the ac tu al pur po se that has mo ti va ted the pro po sed bill may be dif fe rent from that just ar ti cu la ted. See Pru den ti al Ins. Co. v. Com mis si o ner of Re - ve nue, 429 Mass. 560, 568 (1999), ci ting FCC v. Be ach Com mu ni ca ti ons, Inc., 508 U.S. 307, 315 (1993). The cri ti cism that my ar ti cu la ted ra ti o na le ‘is but a post hoc, ima gi na ti ve the o ry cre a ted ... to jus tify dif - fe rent tre at ment,’ and not the ac tu al ra ti o na le of the bill’s pro po nents, an te at, is ther e fo re be si de the po - int. The ra ti o nal ba sis test asks whet her the re is any con ce i va ble ba sis for the dis tin cti on at is sue. The test do es not re qui re that the Le gis la tu re disc lo se its ac tu al mo ti ves or that tho se mo ti ves be pu re. Nor do es the test even pla ce the bur den on the Com mon we alth to de mon stra te the exis ten ce of a ra ti o nal ba - sis-rat her, it is on tho se se e king to cha l len ge the le gis la ti on to de mon stra te the ab sen ce of any con ce i va - ble ba sis.« 11 Glej npr. ti pič na pri me ra Lo ving v. Vir gi nia, 388 U.S. 1 (1967), in Ro mer v. Evans, 517 U.S. 620 (1996). O tem po drob no v član ku Ter šek, A., Ame riš ka ustav no sod na prak sa v zve zi z »dru žin ski mi« in »za kon ski - mi« vpra ša nji ter mas sa chu set ski pri mer Go od ridge: pro kre a ci ja in he te ro sek su al nost nis ta nuj na ele men ta za kon ske zve ze, REV US, št. 2, maj 2004. 12 Ro gers v. Lod ge, 458 U.S. 613 (1982). 13 Cro nin, Tho mas E., Di rect De moc ra cy. The Po li tics of Ini ti a ti ve, re fe ren dum, and Re ca ll, Har vard Uni ver si - ty Press, 1989, str. 93–94. 14 Prim. No wak, J. E., Ro tun da R. D., Con sti tu ti o nal Law, 5th Ed., West Pu blis hing Co., 1995, 16. po glav je idr.; Tri be, La u ren ce H., Ame ri can Con sti tu ti o nal Law, 2nd Ed., The Foun da ti on Press, 1988, str. 1502–1514 idr. revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 82 www.revus.eu člo ve ko ve pra vi ce.15 V ustav no prav ni te o ri ji je upo šte va nje na me na kot od lo - čil ne ga ustav no prav ne ga kri te ri ja zna no tu di iz ne ka te rih zna me ni tih od ločb Zvez ne ga Ustav ne ga so di šča Nem či je. Sled nje je npr. po ve za no tu di z nem ško »dok tri no o ne us tav nem ustav nem amand ma ju«, po ka te ri ustav no so di šče lah - ko od lo ča ce lo o ustav nos ti ustav nih amand ma jev.16 Po mne nju nem ške ga ustav ne ga so di šča je tu di spre mem ba usta ve z ustav nim amand ma jem lah ko ne us tav na, če npr. za ko no da ja lec ustav ni amand ma sprej me zgolj z na me nom, da bi se iz ognil spo što va nju po memb ne od lo čit ve ustav ne ga so di šča.17 Slo ven sko ustav no so di šče je v ne ka te rih pred hod nih od loč bah že iz po - sta vi lo na men ozi ro ma »mo ti va ci jo« kot ele ment ustav no sod ne pre so je.18 O na me nu kot kri te ri ju ustav nos ti so v lo če nih mne njih pi sa li tu di ne ka te ri ustav ni sod ni ki.19 V 21. to čki ob raz lo žit ve skle pa U-II-3/03 da je US od go vor na ustav no prav no vpra ša nje na me na: »To ve lja tu di, če bi se iz ka za lo, da je na men re fe ren du ma od la ga nje ozi ro ma za vla če va nje iz vr šit ve od loč be Ustav - ne ga so di šča.« S to od lo čit vi jo je US ne dvo u mno opo zo ri lo, da na men do lo - če ne ga ukre pa ne sme bi ti v na sprot ju z ustav nim re dom. Pri ustav no sod ni pre so ji je tre ba to rej upo šte va ti dej stvo, da je lah ko zah te va za raz pis re fe ren - du ma ne us tav na, če tu di kot takš na, po be sed ni raz la gi, na pr vi po gled in upo - šte va joč zgolj go lo je zi kov no for mu la ci jo re fe ren dum ske ga vpra ša nja vo liv cem mo re bi ti v teh nič nem smi slu po stav lja zgolj vpra ša nje o nji ho vi vo lji, npr. v zve zi z uve lja vit vi jo prav takš ne od lo čit ve (od lo ka), kot jo je spre jel do lo čen or gan. Zgolj for mu la ci ja re fe ren dum ske ga vpra ša nja v smi slu »ali ste za to, da se uve lja vi od lok o …, spre je tem na 7. se ji MS …,« še ne po me ni, da pri re fe - ren dum ski po bu di de jan sko ne mo re iti za pro ti us tav nost, npr. za na pad druž - be ne ve či ne na ustav ne pra vi ce ver sko opre de lji ve druž be ne manj ši ne. Be sed - 83Ustav no prav ne me je re fe ren dum ske de mo kra c i je R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 15 Pre so ja »na me na« je obi čaj no so pot ni ca pre so je »le gi tim nos ti ci lja« in »so raz mer nos ti ukre pa«, ka dar gre za ustav no sod no pre so jo res trik tiv nih ukre pov dr ža ve na po droč je člo ve ko vih pra vic in svo bo ščin. Ome - nje na kri te ri ja pri sod nem od lo ča nju upo rab lja Ev rop sko so di šče za člo ve ko ve pra vi ce. Ob tem to so di - šče pri ome jit vah upo rab lja tu di kri te rij »nuj nos ti v de mo kra tič ni druž bi«, saj so kon ven cij ske pra vi ce kot mi ni mum ev rop ske ga var stva pra vic »te melj ne pra vi ce«. O tem Mac do nald, R. St. J., Mat scher, F., Pet - zold, H. (ur.), The Eu ro pean Sys tem for the Pro tec ti on of Hu man Rights, Mar ti nus Nuj hoff Pu blis hers, 1992; Mow bray A., Ca ses and Ma te ri als on the Eu ro pean Con ven ti on on Hu man Rights, But terw orths, 2001, str. 518 idr. 16 O tem v slo ven ski prav ni zna nos ti Ja klič, K., Apel za le gi tim no prav no dr ža vo, No va re vi ja, št. 221–222, Ljub lja na 2000, str. 240 in nasl. Tu di Ja klič, K., Jam brek, P., Pri spe vek k mne nju Be neš ke ko mi si je, No va re vi ja, št. 221-222, str. 263 in nasl. Glej tu di Kom mers, D. P., The Con sti tu ti o nal Ju ris pru den ce of the Fe de - ral Re pub lic of Ger ma ny, Du ke Uni ver si ty Press, 1997, str. 48–49. 17 Glej od loč be nem ške ga zvez ne ga ustav ne ga so di šča 1 Bverf GE 14, 1951; 5 Bverf GE 85, 1956; 56 Bverf GE 247, 1981 (tu di ne ka te re dru ge). 18 Glej od loč be US št. U-I-30/95, U-I-167/96, U-I-153/94, U-I-77/93. 19 Npr. sod nik mag. Kri vic v lo če nem mne nju k od loč bi US št. U-I-77/96 ali sod nik dr. Zu pan čič, ki sta se mu pri dru ži la sod ni ka dr. Šturm in dr. Šin ko vec, v lo če nem mne nju k od loč bi št. Up-40/94. revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 83 www.revus.eu ni for ma li zem, ki sam po se bi, iz vzet iz kon tek sta kon kret ne za de ve, vse bin - sko mor da ni pro ti us ta ven, je lah ko očit na in pre prič lji vo ugo tov lji va pre tve - za nje go ve si cerš nje vse bin ske ne us tav nos ti. US mo ra upo šte va ti tu di ta ele - ment to vrst nih ustav no prav nih kon tro verz, pri ustav no sod ni pre so ji pa tu di »na men« sub jek tov ozi ro ma de jan ski na men (tu di cilj) pred la ga te ljev re fe ren - du ma. In ko ob ča ni prev za me jo vlo go re fe ren dum ske ga za ko no da jal ca, za nje ve lja jo ena ke ustav ne ome jit ve ka kor si cer za red ne ga za ko no da jal ca. To ne - dvo u mno iz ha ja tu di iz skle pa US št. U-II-3/03-15 (to čka 21): »Če bi se po pre - so ji iz ka za lo, da bi z za vr ni tvi jo za ko na nas ta le pro ti us tav ne po sle di ce, bi bi - la zah te va za raz pis nak nad ne ga za ko no daj ne ga re fe ren du ma v ne sklad ju z Usta vo in Dr žav ni zbor ne bi smel raz pi sa ti takš ne ga re fe ren du ma … Usta va in od loč be Ustav ne ga so di šča ne za ve zu je jo sa mo Dr žav ne ga zbo ra kot za ko - no da jal ca, tem več tu di dr žav lja ne, ka dar ob last iz vr šu je jo ne po sred no (dru gi od sta vek 3. čle na) z od lo ča njem o po sa mez nem za ko nu na re fe ren du mu (90. člen Usta ve).« V zve zi z na me nom ozi ro ma mo ti vom, ki sprem lja re fe ren dum - sko po bu do in re fe ren dum sko gla so va nje, je po tem tre ba ugo to vi ti, s kak šnim na me nom ali ci ljem so pred la ga te lji zah te va li raz pis re fe ren du ma in s kak - šnim na me nom se bo do vo liv ci de jan sko ude le ži li do lo če ne ga re fe ren du ma: za ra di nji ho ve ga ne so gla ša nja ali prit rje va nja spre je ti in nev tral ni za kon ski ure dit vi ali z na me nom res trik tiv no po se či v ures ni če va nje ustav nih pra vic do - lo če ne sku pi ne lju di. Na če la de mo kra tič nos ti, ki ga so do lo ča tu di pra vi ca dr - žav lja nov do ne po sred ne ga, re fe ren dum ske ga od lo ča nja, ni do pust no upo ra - bi ti kot orož ja zo per na če lo prav ne dr ža ve, ki ga vred nost no opre de lju je jo pred vsem člo ve ko ve pra vi ce in svo bo šči ne. In »svo bo da de lo va nja ver skih skup nos ti se na ve zu je tu di na sploš no ustav no na če lo de mo kra tič nos ti dr ža ve (1. člen Usta ve).«20 Ne kda nja pred sed ni ca US dr. We dam Lu ki} v lo če nem mne nju (to čka 8) k skle pu US št. U-I-3/03 za pi še: »Pri pre so ji, ali bi za ra di uve lja vit ve ozi ro ma za - vr ni tve za ko na na re fe ren du mu nas ta le pro ti us tav ne po sle di ce, mo ra Ustav no so di šče ne dvo mno upo šte va ti, da je pra vi ca do od lo ča nja na re fe ren du mu iz 90. čle na Usta ve iz pe lja va pra vi ce do ne po sred ne ga so de lo va nja dr žav lja nov pri uprav lja nju jav nih za dev iz 44. čle na Usta ve in da je za to ome je va nje te pra vi - ce ‘pod vrže no re ži mu iz 15. čle na Usta ve’ (stro gi test so raz mer nos ti).« V lo če - nem mne nju k od loč bi US št. U-I-163/99 je ne kda nji pred sed nik US Tes ten po - jas nil, da je »Ustav no so di šče že ne kaj krat po ve da lo, da na pro ti us tav nost za - ko na lah ko vpli va tu di za ko no da jal če va mo ti va ci ja … to rej ne le na gib, am pak res nič na cau sa … Če je mo ti va ci ja pro ti us tav na, je tu di spre je ti pred pis ob re me - U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 84 20 Od lo či tev US v za de vi U-I-68/98, to čka 12. revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 84 www.revus.eu njen s pro ti tus tav nost jo … Ustav no so di šče pre sku si, ali je za ko no da ja lec na ve - del res ni čne raz lo ge za svoj po seg, in pre so ja ustav nost za ko na tu di v lu či de - jan skih, mo re bi ti ne us tav nih raz lo gov za nje gov spre jem.«21 V ob rav na va nem pri me ru je to rej šlo za prob lem ustav nos ti na men ske ga jed ra re fe ren dum ske po bu de. Ne gre spre gle da ti dej stva, da bi v na sprot nem pri me ru vo liv ci lah ko vsa ko krat one mo go či li ob ja vo in ures ni če va nje do lo če - ne ga za ko na z vla ga njem re fe ren dum skih po bud, ki bi se na pr vi po gled, tu di go lo je zi kov no, zde le ustav no nev tral ne (npr. z re fe ren dum ski mi vpra ša nji v smi slu »ali ste za uve lja vi tev prav takš ne ga za ko na (ak ta), kot ga je spre jel Dr - žav ni zbor (ali mest ne ob las ti)«), de jan sko pa bi npr. šlo za one mo go ča nje ure- s ni če va nja ustav nih pra vic do lo če ne sku pi ne lju di. Po memb no vpra ša nje s tem v zve zi je, ali je tre ba po ča ka ti na mo re bit no več krat no re fe ren dum sko od lo - ča nje, ki ne po sred no za de va ma te ri al ne ustav ne pra vi ce do lo če ne sku pi ne lju - di, da bi lah ko re fe ren dum sko po bu do konč no opre de li li kot pro ti us tav no. Takš - ne mu ar gu men tu ni mo go če prit rdi ti.22 V to vrst nih pri me rih, ko gre za ne po - sre den kon flikt med druž be no ve či no in npr. ver sko, tu di et nič no in na ci o nal - no opre de lji vo druž be no manj ši no, se ob seg pra vi ce do ne po sred ne ga so de lo - va nja pri uprav lja nju jav nih za dev in do re fe ren dum ske ga od lo ča nja zo ži,23 še po se bej če res trik tiv ne ga po se ga nja v pra vi ce ene sku pi ne lju di ni mo go če ute - me lji ti z var stvom pra vic dru ge sku pi ne lju di. Na vse zad nje tu di Ev rop ska kon ven ci ja o člo ve ko vih pra vi cah v 17. čle nu pre - po ve du je raz la go do ločb Kon ven ci je na ta na čin, ka kor »da vse bu je za ka te ro - ko li dr ža vo, sku pi no ali po sa mez ni ka pra vi co do ka kr šne ko li de jav nos ti ali de - ja nja, ki je us mer je no h kr še nju ka te rih ko li pra vic ali svo bo ščin, ki so tu do lo - če ne, ali k nji ho ve mu ome je va nju v več jem ob se gu, kot je do lo če no v tej kon - ven ci ji«.24 EKČP to rej tu di po sa mez ni kom in druž be nim sku pi nam pre po ve du - je upo ra bo ozi ro ma iz vr še va nje te melj nih pra vic na na čin ozi ro ma z na me nom, da bi se ne do pust no one mo go či lo ali ome ji lo ures ni če va nje te melj nih pra vic 85Ustav no prav ne me je re fe ren dum ske de mo kra c i je R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 21 Od klo nil no lo če no mne nje ustav ne ga sod ni ka Tes te na k od loč bi US št. U-I-163/99, Ur. l. RS, št. 59/99 in 80/99. 22 Ustav no so di šče je te mu sta li šču prit rdi lo v 31. to čki Ob raz lo žit ve od loč be in pri tem po u da ri lo na sled nje: »Pri pre so ji, ali gre za po seg v to pra vi co, Ustav no so di šče ni mo glo upo šte va ti ar gu men ta pred la ga te ljev re - fe ren du ma, da bi bi lo o kr šit vi člo ve ko vih pra vic Is lam ske ver ske skup nos ti mo go če go vo ri ti še le te daj, če bi bi la grad nja dža mi je na več krat po nov lje nih re fe ren du mih za vr nje na in ta ver ska skup nost ne bi ime la dru - gih mož nos ti za oprav lja nje ver skih ob re dov. V vsa kem po sa mič nem pri me ru bi šlo na mreč za po vsem enak prav ni po lo žaj. Prav ta ko ni bi lo mo go če upo šte va ti za tr je va nja, da gre za vpra ša nje lo ka ci je ob jek ta ali upra - vi če va nje zah te ve, da pri pad ni kom is lam ske ve re za dos tu je več mo lil nicŠ27] in da za to ne po tre bu je jo dža - mi je za svo bod no iz po ve do va nje svo je ve re.« 23 Prim. Tri be, Law ren ce, Ame ri can Con sti tu ti o nal Law, 2nd Edi ti on, Foun da ti on Press, 1988, str. 1095–1097. 24 Kon ven ci ja o var stvu člo ve ko vih in te melj nih svo bo ščin s pro to ko li, IDC SE, Ljub lja na, 1999. revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 85 www.revus.eu dru gih po sa mez ni kov ali sku pin, ozi ro ma takš no ures ni če va nje pra vic, ki bi bi - lo v na sprot ju z de mo kra tič ni mi na če li in vred no ta mi. 25 5. Slo ven ska ustav no sod na prak sa v zve zi s svo bo do ve ro iz po ve di Usta va RS v 7. čle nu do lo ča: »Ver ske skup nos ti so ena ko prav ne; nji ho vo de lo je svo bod no.« V 14. čle nu Usta ve je do lo če na ena kost pred za ko nom (pre po - ved dis kri mi na ci je), to rej tu di ena kost, kar za de va mož nost ures ni če va nja člo - ve ko vih pra vic in te melj nih svo bo ščin v skla du z ustav nim re dom in za ko - nom, ne gle de na ve ro, po li tič no in dru go pre pri ča nje, na rod nost ali ka ko dru - go oseb no oko li šči no.26 Ena ko prav nost ver skih skup nos ti in ena kost pred za - ko nom nje nih čla nov ni za go tov lje na že s tem, da lah ko npr. zgolj ri mo ka to - liš ka, evan ge li čan ska ali pra vos lav na cer kev zgra di jo svo je cer kve ne ob jek te za ures ni če va nje nji ho vih ustav nih pra vic in bo go služ nih in te re sov. Za ena ko - prav nost gre, če lah ko tu di pri pad ni ki is lam ske ve re ures ni ču je jo is te ustav ne pra vi ce na enak ozi ro ma ena kov re den na čin.27 Pre pre či tev ver sko opre de lji vi manj ši ni ozi ro ma do lo če ni ver ski skup nos ti, da v skla du z na ci o nal no usta vo in za ko ni ures ni či svo jo že ljo po (v pri mer ja vi z os ta li mi ver ski mi skup nost - mi ena kov red nem) ures ni če va nju ver ske svo bo de in ustav no za go tov lje ne pra - vi ce do svo bo de ves ti in ve ro iz po ve di, po me ni ta ko kr ši tev ustav ne do loč be o svo bod nem de lo va nju ver skih skup nos ti in ena kos ti pred za ko nom ka kor tu - di (po smi sel ni po ve za vi) kr ši tev pra vi ce iz 41. čle na Usta ve RS (svo bo da ves - ti in svo bo da re li gi je). Svo bod no de lo va nje ver skih skup nos ti je za go tov lje no le v pri me ru, če lah - ko ver ske skup nos ti v skla du z usta vo in za ko ni dr ža ve sa me svo bod no od lo - ča jo o na či nu ver ske ga de lo va nja ozi ro ma sa me svo bod no ure ja jo na čin svo je - U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 86 25 ESČP je v od mev nih za de vah Re fah Par ti si (The Wel fa re Par ty) and Others v. Tur key (31. ju lij 2001 in 13. feb ru ar 2003) in Gor ze lik and Others v. Po land (20. de cem ber 2001) ne dvo u mno opre de li lo vse bin ske kri - te ri je de mo kra tič nos ti. ESČP ta ko de mo kra ci jo kot tu di vla da vi no pra va raz ume kot vi so ko za va ro va ni vred - no ti, ce lo nad vred no ti, ki upra vi ču je ta tu di dr žav na res trik tiv na po se ga nja v iz vr še va nje te melj nih pra vic in svo bo ščin. Dr ža va ima pri tem ši ro ko dis kre cij sko pre so jo, saj lah ko res trik tiv no po se že npr. v pra vi co do zdru že va nja ali ce lo de lo va nja po li ti čne stran ke že ob za do vo lji vi ne var nos ti za de mo kra ci jo ozi ro ma ob ute me lje nem pred vi de va nju, da bi lah ko pri šlo do ogro ža nja ali uni če nja de mo kra tič ne ure dit ve, da je to - rej na men do lo če be ga rav na nja us mer jen zo per de mo kra ci jo v smi slu na čel in vred not ter za to v na sprot - ju z EKČP. Kar za de va de lo va nje po li tič nih strank, po mne nju ESČP pri pre so ji sklad nos ti de lo va nja stran - ke z usta vo ni do vo lj le ana li za ci ljev, ki jih stran ka pro kla mi ra v svo jem pro gra mu, tem več tu di de jan ska de ja nja in ak tiv nos ti stran ke ozi ro ma nje nih čla nov. Za po drob nej ši pri kaz teh sodb ESČP glej REV US, št. 2, maj 2004, str. 184, av to ri ca Zar ja Či bej. 26 Prim. Ko men tar Usta ve RS, ur. Šturm, L., FPDEŠ, Ljub lja na, 2002, str. 124, § 8, 9. 27 Prim. Ko men tar Usta ve RS, str. 125, § 9. revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 86 www.revus.eu ga de lo va nja. »Dr ža va jim pri zna va pra vi co, da se no tra nje or ga ni zi ra jo po svo - jih pra vi lih in da ne od vis no in av to nom no oprav lja jo svo je po slan stvo«.28 Če se jim takš no rav na nje one mo go či, se pri pad ni kom teh ver skih skup nos ti krši jo nji ho ve ustav ne pra vi ce.29 Svo bo da de lo va nja ver skih skup nos ti se na ve zu je tu di na sploš no ustav no na če lo de mo kra tič nos ti dr ža ve (1. člen Usta ve).30 Usta - va RS na da lje v četr tem od stav ku 15. čle na do lo ča, da »no be ne člo ve ko ve pra - vi ce ali te melj ne svo bo šči ne, ure je ne v prav nih ak tih, ki ve lja jo v Slo ve ni ji, ni do pust no ome je va ti z iz go vo rom, da je ta usta va ne pri zna va ali do jo pri zna - va v manj ši me ri«. Tu di ESČP je npr. v pri me ru Ha san in Chaush pro ti Bol ga - ri ji31 od lo či lo, da brez va ro va nja or ga ni za cij ske ga vi di ka ži vlje nja v ver ski skup - nos ti ni mo go če va ro va ti dru gih vi di kov in di vi du al ne svo bo de ve re. Po ve da no je ne po sred no po ve za no z jed rom de mo kra ci je, ki ga na eni stra ni opre de lju - je pos top kov no na če lo ve čin ske ga spre je ma nja od lo či tev, na dru gi stra ni pa od - go vor nost de mo kra ci je za za šči to pra vic vsa ko krat ne druž be ne manj ši ne.32 Iz na če la lo če nos ti cer kve in dr ža ve ozi ro ma dr ža ve in ver skih skup nos ti (7. člen Usta ve) in iz EKČP (kon ven cij ske do loč be in nji ho va in ter pre ta ci ja v ju di ka tu ri ESČP) iz ha ja »po zi tiv na dolž nost dr ža ve«, da na svo jem ozem lju za - go to vi ver sko ena ko prav nost. Na če lo lo čit ve cer kve in dr ža ve, ki ga US stro go za go var ja, med dru gim po me ni tu di to, da dr ža va ne sme ne pri vi le gi ra ti ne dis kri mi ni ra ti do lo če ne ve re ali do lo če nih ver33 na ta na čin, da bi do lo če ni ver - ski skup nos ti, ki tra di ci o nal no in zgo do vin sko pri ha ja iz ne ke ga dru ge ga oko - lja, za go tav lja la ustav ne pra vi ce le v manj ši me ri in jo na ta na čin de pri vi le gi - ra la. Na če lo laič ne dr ža ve je nje na nev tral nost do vseh ver in pre pri čanj.34 De - mo kra tič na Re pub li ka Slo ve ni ja je tu di gle de na od lo čit ve US ide o lo ško nev - tral na.35 Dr ža va mo ra za to de jav no ustvar ja ti po go je za ures ni če va nje te ustav - ne pra vi ce; ne sa mo v za seb nos ti, pač pa tu di na jav nih pro sto rih.36 In na vse - zad nje, v re li gi oz no mo ti vi ra ne od lo čit ve po sa mez ni kov je tre ba po se ga ti v pri - me ru, ko je to po treb no za ra di za go tav lja nja so žit ja med po sa mez ni ki in za ra - 87Ustav no prav ne me je re fe ren dum ske de mo kra c i je R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 28 Ko men tar Usta ve RS, str. 123, § 2. 29 Prim. Ko men tar Usta ve RS, str. 123. 30 Od lo či tev Ustav ne ga so di šča v za de vi U-I-68/98, to čka 12. 31 Apl. No. 30985/96. 32 Po drob no o tem v Ter šek, A., Ustav na de mo kra ci ja in kon sti tu ci o na li zem: (ev rop ska) iz ho di šča in on kraj njih, Zbor nik re fe ra tov z XII. dne vov jav ne ga pra va, Por to rož 2004. 33 Ko men tar Usta ve RS, str. 124, § 5. 34 Ko men tar Usta ve RS, str. 123, § 4, str. 124, § 5. 35 Ko men tar Usta ve RS, str. 124, § 5, str. 129, § 26. Ena ko na čel no pre pri ča nje je ute me lji lo npr. tu di Zvez no Ustav no so di šče Nem či je, v za de vi 93 Bverf GE I (1995). 36 Ko men tar Usta ve RS, str. 125, § 8, 11, 12. revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 87 www.revus.eu di ohra ni tve te me ljev druž be ne ga re da.37 Po ve da ne mu ustre za tu di lo gi ka raz - lo go va nja in od lo či tev US v za de vah U-I-25/92, U-I-107/96, U-I-121/97, U-I- 326/98, U-I-68/98.38 6. Ustav no sod ni epi log Ustav no so di šče je pred stav lje ne mu raz lo go va nju prit rdi lo. V to čki 23 je po u - da ri lo, da je iz ob raz lo žit ve zah te ve za raz pis re fe ren du ma »ra zvid no, da po - bud ni ki iz ha ja jo iz pred po stav ke, da je to, kak šni ob jek ti so pri mer ni za iz po - ve do va nje ve re, stvar ve čin ske ga od lo ča nja«, kar je pro ti us tav no.39 US je oce - ni lo, da je na te me lju ar gu men ta ci je v zah te vi in pri lo že ne ga gra di va ra zvid - no, da je »očit no in ne dvo u mno pre vla do va la ar gu men ta ci ja, iz ra že na v zah te - vi za raz pis re fe ren du ma – na mreč da is lam ska ver ska skup nost ne po tre bu je ta ko ve li ke ga ob jek ta za svo je ver ske po tre be, tem več bi za dos to va lo le več t. i. mo lil nic. Za to od lo ča nje o Od lo ku na re fe ren du mu ne bi po me ni lo zgolj od lo - ča nja o ume šča nju do lo če ne ga ob jek ta v pro stor, po me ni lo bi tu di od lo ča nje o tem, ali naj se Is lam ski ver ski skup nos ti za go to vi pra vi ca do iz po ve do va nja ve - re v dža mi ji ali ne (to čka 24).«40 US po u da ri, da »Usta va za ve zu je tu di dr žav lja ne, ka dar ob last iz vr šu je jo ne po sred no ... Ena ko mo ra ve lja ti tu di za pri mer ne po sred ne ga od lo ča nja na lo kal nem re fe ren du mu. V Re pub li ki Slo ve ni ji je vzpo stav lje na t. i. ustav na de - mo kra ci ja, ka te re bi stvo je to, da lah ko vred no te, ki jih va ru je Usta va, in med nji mi po se bej te melj ne člo ve ko ve pra vi ce in svo bo šči ne (Pre am bu la k Usta vi), pre vla da jo nad de mo kra tič no spre je ti mi od lo čit va mi ve či ne ... [N}a re fe ren du - U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 88 37 Ko men tar Usta ve RS, str. 130, § 27. 38 Dok tri nar no in na čel no je pris top slo ven ske ga ustav ne ga so di šča pri mer ljiv s pri so pom nem ške ga ustav ne - ga so di šča. Glej npr. Kom mers D. P., The Con sti tu ti o nal Ju ris pru den ce of the Fe de ral Re pub lic of Ger ma - ny, Du ke Uni ver si ty Press, 1997, 9. po glav je. 39 Ustav no so di šče v opom bi št. 27 po se bej po u da ri, da »pro sto rov, ki si jih je ogle dal Ko mi sar Sve ta Ev ro pe za člo ve ko ve pra vi ce, ki so po na ra vi ga ra že, sta no va nja, naj brž ni mo go če šte ti za mo lil ni ce v pra vem po - me nu be se de.« 40 Ustav no so di šče v opom bi št. 13 opo zo ri na od lo či tev Zvez ne ga Ustav ne ga so di šča Nem či je 1 BVQ 6/04 iz le ta 2004: »V tem pri me ru je pri tož ni ca, ki ji je pris toj ni uprav ni or gan pre po ve dal zbo ro va nje, na va ja la, da ne gre za na spro to va nje grad nji si na go ge kot takš ni, tem več za na spro to va nje po ra bi jav nih sred stev v ta na men. Zvez no ustav no so di šče je od lo či lo, da jav ni in te res pre po ve di zbi ra nja in zdru že va nja pre teh ta nad pri tož ni či no pra vi co do jav ne ga sho da. Oce ni lo je, da je ges lo jav ne ga sho da sle di lo ci lju huj skaš ke ga in agre siv ne ga iz klju če va nja ju dov skih dr žav lja nov Nem či je in da te ga ne spre me ni ni ti kas nej ša fi nanč no-po - li tič na zah te va. Po pre so ji so di šča je šlo pri tož ni ci le za to, da si na go ga sploh ne bi bi la zgra je na. Če prav no vo ges lo ne na pol nju je de jan ske ga sta nu huj ska nja mno žic, ob pri sot nos ti sta re ga po zi va v jav nos ti ne spre mi nja ni če sar.« revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 88 www.revus.eu mu ni do vo lje no spre je ma ti od lo či tev, ki bi bi le v na sprot ju z Usta vo (to čka 26).«41 Po skli ce va nju na šte vil ne med na rod no prav ne do ku men te US v 28. in 29. to čki ob raz lo žit ve od loč be za pi še: »Za ures ni če va nje pra vi ce do svo bod ne ga iz - po ve do va nja ve re je bi stve no, da je ver skim skup nos tim do vo lje no gra di ti last - ne zgrad be, ki ustre za jo nji ho ve mu na či nu ver ske ga ča šče nja in ver skim ob re - dom ter obi ča jem. Pri tem je tre ba upo šte va ti, da iz po ve do va nje do lo če ne ve re ni nuj no osre do to če no le na ver sko ča šče nje (bo go služ je) in oprav lja nje ver skih ob re dov, tem več je lah ko po ve za no tu di s so ci al nim, iz obra že val nim in kul tur - nim de lo va njem. Iz po ve do va nje ve re na na čin, ki je obi ča jen in sploš no spre jet za iz po ve do va nje po sa mez ne ve re, je po goj za ures ni če va nje svo bod ne ga in di vi - du al ne ga in sku pin ske ga iz po ve do va nja ve re in za to uži va ustav no var stvo ... [P}ra vi ca do svo bod ne ga iz po ve do va nja ve re vklju ču je pra vi co po sa mez ni kov in ver skih skup nos ti, da in di vi du al no ali sku pin sko iz po ve du je jo ve ro v ob jek tih, ki so obi čaj ni in sploš no spre je ti (tra di ci o nal ni) za nji ho vo iz po ve do va nje ve re in oprav lja nje ver skih ob re dov. Ta vi dik pra vi ce do svo bo de ve re ne iz ha ja le iz pr ve ga od stav ka 41. čle na Usta ve, tem več tu di iz dru ge ga od stav ka 7. čle na Usta - ve, po ka te rem je de lo va nje ver skih skup nos ti svo bod no. Gle de na na ve de no je zmot no pre pri ča nje vla ga te ljev zah te ve za raz pis re fe ren du ma, da grad nja ver - skih ob jek tov na na čin, ki je za iz po ve do va nje po sa mez ne ve re tra di ci o na len, ni ses tav ni del pra vi ce do svo bo de ve re.«42 US je pri od lo ča nju v tej za de vi upo ra bi lo stro gi test so raz mer nos ti (to čka 32). Osre do to či lo se je na cilj po bud ni kov re fe ren du ma: »(34.) Pred po goj za do pust nost po se ga v člo ve ko vo pra vi co je ta, da je cilj, ki se za sle du je s po se - gom, le gi ti men, tj. stvar no upra vi čen (tret ji od sta vek 15. čle na Usta ve). Sklep o raz pi su re fe ren du ma bi pred stav ljal (sku paj z de jan sko iz ved bo gla so va nja) uve - lja vi tev pra vi ce do lo kal ne ga re fe ren du ma, ki ga, kot je bi lo že na ve de no, ob iz - pol nje nih za kon skih po go jih za go tav lja 44. člen ZLS. Že iz sa me zah te ve za raz - pis lo kal ne ga re fe ren du ma ter iz kam pa nje, ki so jo po bud ni ki spro ži li ob zbi - ra nju pod pi sov, je bi lo ra zvid no, da že li jo vla ga te lji zah te ve za raz pis re fe ren - du ma do se či, da se gla so val ne upra vi čen ke in gla so val ni upra vi čen ci iz re če jo pro ti grad nji dža mi je. Kot je bi lo že po ve da no, ne gre za vpra ša nje ume šče nos - ti ob jek ta v pro stor, tem več za pre pre či tev grad nje takš ne ga ob jek ta, ki je za iz - po ve do va nje is lam ske ve re tra di ci o na len in do ka te re ga ima jo pra vi co na pod - 89Ustav no prav ne me je re fe ren dum ske de mo kra c i je R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 41 Ustav no so di šče v opom bi št. 16 ci ti ra mne nje pod pred sed ni ka ZusN Has se mer ja, Ustav na de mo kra ci ja, Prav nik, št. 4-5/2003, str. 214. 42 Ustav no so di šče v opom bi št. 23 ci ti ra na sled nji de li: Jo han D. van der Vy ver, John Whi te (ur.), Re li gi ous Hu man Rights in Glo bal Per spec ti ve, Le gal Per spec ti ves, Mar ti nus Nij hoff Pu blis hers; W. Co le Dur ham, Per - spec ti ves on Re li gi ous Li ber ty: A Com pa ra ti ve Fra mew ork. revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 89 www.revus.eu la gi pr ve ga od stav ka 41. čle na Usta ve. Cilj re fe ren du ma je to rej pre pre či ti, da bi pri pad ni ki Is lam ske ver ske skup nos ti in di vi du al no ali sku pin sko iz po ve do va li ve ro v ob jek tu, ki je obi ča jen in sploš no spre jet (tra di ci o na len) za nji ho vo iz po - ve do va nje ve re in oprav lja nje ver skih ob re dov. (35.) Iz na ve de ne ga je mo go če skle pa ti, da je cilj, ki ga za sle du je iz pod bi ja ni pred pis, ome ji tev pra vi ce iz pr - ve ga od stav ka 41. čle na Usta ve. Tak šen cilj pa je gle de na tret ji od sta vek 15. čle - na Usta ve, po ka te rem se lah ko člo ve ko ve pra vi ce ome ji jo sa mo za ra di pra vic dru gih (in v pri me rih, ki jih do lo ča ta usta va), ne do pus ten, ker gre le za na - men ome je va nja pra vi ce, ne pa za hkrat no var stvo pra vic dru gih. Za to je 2. to - čka Skle pa o raz pi su re fe ren du ma v ne sklad ju s pra vi co do svo bod ne ga iz po ve - do va nja ve re. Ta ko se po seg iz ka že za ustav no ne do pus ten že na pod la gi pre - so je po t. i. tes tu le gi tim nos ti, za to se Ustav ne mu so di šču ni bi lo tre ba ukvar - ja ti še s pre so jo nje go ve pre ko mer nos ti.« US je od loč bo spre je lo s sed mi mi gla so vi pro ti ene mu. Sod ni ca dr. Škrk je bi la pri od lo ča nju pri tej za de vi iz lo če na. Če je mo ja do mne va o tem, da je bi - la takš na od lo či tev spre je ta za ra di raz lo ga ne po sred ne bli ži ne do mo va nja sod - ni ce in kra ja, kjer naj bi bi la dža mi ja zgra je na, iz lo čit vi iz te ga raz lo ga ustav - no prav no na spro tu jem, ker to po mo jem pre pri ča nju ne mo re in ne sme bi ti raz log za iz lo či tev ustav ne ga sod ni ka z vi di ka dvo ma v nje go vo ne pri stran - skost. Pro ti od loč bi je gla so val pred sed nik US dr. Če bulj, ki pa se ni od lo čil za pot v sme ri za go to vi tve vi so ke ustav no prav no raz lo go val ne pre prič lji vos ti (tu - di le gi tim nos ti) nje go ve ga ne so gla ša nja z mne njem ko le gov, na vse zad nje tu di ne za zmanj ša nje ma ne vr ske ga pro sto ra za ute me lje va nje jav no mnenj skih in znan stve nih očit kov o mo re bit ni pre ti ra ni po li tič nos ti nje go ve ga gla so va nja, z in sti tu tom lo če ne ga mne nja. Po dru gi stra ni pa je nje go vo od lo či tev o tem, da svo jih ustav no prav nih sta lišč v tej za de vi jav no ne po jas ni in da od lo čit ve ko - le gov na ta na čin ne kri ti zi ra, mo go če raz ume ti kot pri spe vek k raz lo go val ni pre prič lji vos ti ob raz lo žit ve od loč be in s tem k vi so ki le gi tim nos ti ustav no sod - ne ga pre ce den sa. U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 90 revus_5_stevilka_:revus_5_stevilka_ 2/21/08 9:41 AM Page 90 www.revus.eu