10. oktober 1973 • Leto IX., št. 30 (200) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini	GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Ljuban Naraks
POKAŽI KAJ ZNAS - v domu kulture v Velenju je bila v nedeljo uspela zabavno glasbena prireditev — Oktobrska jesen v ritmu mladih. Organizirala sta jo občinska konferenca zveze mladine m Linhartov amaterski oder iz Pesja. Na sliki je »dekliški oktet« osnovne šole Antona Aškerca iz Velenja, ki ga vodi tovarišica Darinka Gosnik.
ENOTEN GOSPODARSKI IN SOCIALNI RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE
Člani konference organizacije zveze komunistov rudnika lignita Velenje in termoelektrarne Šoštanj ter sekretariata rudarskega šolskega centra Velenje, so na skupni seji v četrtek, 11. oktobra soglasno podprli osnutek izhodiščnega dokumenta, ki nakazuje prve konkretne pobude za enoten gospodarski in socialni razvoj šaleške doline.
V izhodiščih !je med drugim poudarjeno, da so energetski objekti v šaleški dolini velikega pomena za gospodarstvo Slovenije, saj dajejo prek 40 odstotkov vse slovenske energije. Prav to pa pomeni za dolino veliko odgovornost pred celotno slovensko družbo, saj je dolžnost proizvajalcev te energije, da čimbolj racionalno, tehnološko najučinkoviteje ter ekonomsko najbolj utemeljeno in najceneje izkoristijo naravne, tehnološke in sociološke pogoje pri kopanju ter pri proizvodnji električne energije. »Zato moramo najti takšno optimalno samoupravno organizacijsko obliko, da bomo kos vsem zahtevanim nalogam«, je poudaril predsednik gospodarskega zbora slovenske skupščine Tone Bole, ki je skupaj s Franjom Ko runom in Štefanom Dolejšim pripravil osnutek izhodiščnega dokumenta. Vse to pa
terja, da se energetsko gospodarstvo občine kot celote v svoji notranji organizaciji, načinu poslovanja in vključevanju v druge oblike združenega dela prilagodi takšnim samoupravnim oblikam organizacije in njihovi vsebini, ki bodo omogočale najpopolnejšo izkoriščanje naravnih in ustvarjalnih bogastev doline ter ustvarilo temelje za povečanje svojega in celotnega družbenega dela.
Pri izdelavi izhodiščnega dokumenta za integracijo je komisija izhajala iz osnutka republiške ustave, ki zelo jasno opredeljuje elektrogospodarstvo kot dejavnost posebnega družbenega pomena, kjer je končna oblika združitev proizvajalca in potrošnika.
Ustavna dopolnila osnutka zvezne in republiške ustave — je rečeno v izho-diščih dokumenta — nas obvezujejo, da že doslej razvite samoupravne odno-
se med RL Velenje in TE Šoštanj oblikujemo v takšno samoupravno obliko združenega dela, ki bo zagotovila enotnost gospodarskega in socialnega razvoja doline. V ta namen so na skupni seji ustanovili skupni akcijski odbor, katerega člana sta tudi predstavnik skupščine občine in občinskega-sindikalnega sveta. Komunisti so poudarili, da mora akcijski odbor takoj začeti delo. Pripraviti mora temeljna izhodišča samoupravnega sporazuma za javno razpravo in osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo. Akcijski odbor pa bo imenoval komisijo, ki bo pripravila gradivo o tem.
Pri oblikovanju izhodišč in osnutka bo komisi ja iz-1 hajala zlasti iz tega, da je temeljna celica in osnova iz 'katere izhaja celotna organizacija samoupravnega energetskega bazena temeljna organizacija združenega dela. Delovna organizacija kot oblika in način sodelovanja delovnih ljudi v TOZD pri združevanju sredstev in dela ima samo tiste pristojnosti, ki so izražene v samoupravnem sporazumu kot dogovorjeno sodelovanje med TOZD. Nadalje je v izhodi-
ščih poudarjeno, da je delovna organizacija kot širša oblika združenega dela samoupravna oblika usklajevanja in povezovanja dela in interesov TOZD; končni proizvod gospodarjenja delovne organizacije je praviloma oplemenitena energija, sam proizvod pa je rezultat vrste proizvodnih storitev, ki se merijo in menjujejo v internem sodelovanju TOZD; delovna organizacija ima delavski svet ali drug ustrezen organ samoupravljanja, ki ga sestavljajo delegati TOZD neposredno izvoljeni na način in po postopku kot ga določa samoupravni sporazum o združevanju. Pri tem je treba upoštevati to, da mora biti v teh organih zastopana vsaka TOZD.
Delovna organizacija se I združuje v združeno podjetje elektrogospodarstva Slovenije in Elektrogospodarsko skupnost Slovenije, v kateri uresničuje menjavo dela ter v njej enakopravno sporazumno odloča o opravljanju elektrogospodarske dejavnosti. Pravice, obveznosti in odgovornosti ureja delovna organizacija s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi združenega podjetja elektrogospodarstva Slovenije in elektrogospodarske interesne skupnosti, z njenim
statutom in drugimi samoupravnimi in pogodbenimi akti.
Načrtovanje dela in razvoja v TOZD se uresničuje v razmerjih povezanosti medsebojnih odvisnosti in sodelovanja, ki izvirajo iz združitve dela in sredstev v delovni organizaciji, skladno s samoupravnim sporazumom o njihovi združitvi. Poleg omenjenih mora delovna komisija upoštevati še načelo, da delavci združeni v TOZD in njihovi delovni organizaciji, določajo skupaj z drugimi delovnimi ljudmi ter samoupravnimi organizacijami kot tudi z organi družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnimi organizacijami, z družbenim dogovorom skupne interese in cilje gospodarskega in družbenega razvoja v občini.
Na skupni razširjeni seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki občinskega komiteja zveze komunistov ter samoupravnih organov RLV in drugih delavnih organizacij občine, so se tudi obvezali, da bodo odločno zavrnili vsak morebitni pojav subjdktivizma, ki bi stremel za boljšim položajem posameznikov. Poudarili so, da bodo kadrovsko problematiko urejali skladno z akcijskim programom zveze komunistov.
Velenjčani v Vrnjacki Banji
Slovesnosti ob prazniku pobratene srbske občine Vrnjačka Banja se je udeležila tudi uradna delegacija iz velenjske občine. Delegacijo je vodil predsednik občinskega združenja ZB NOV Filip Lesnjak, v njej pa sta bila še Ivan Stropnik in Ciril Greben-šek ml. Velenjčani so se u-deležili vseh slovesnosti, o-gledali pa so si tudi zanimivosti Vrnjačke Banje in okolice.
ZAVIDLJIV USPEH MLADIH LITERATOV
Na nedavnem srečanju mladih literatov, dopisnikov, novinarjev in urednikov, ki je bilo v Kopru, so mladi literati iz osnovne šole Gustava Šiliha dosegli zavidljivo četrto mesto. Mladi literati so našemu uredništvu poslali pozdrave z željo, da bi jim nudili strokovno pomoč pri izdajanju njihovega glasila Vrtiljak. Za uspeh, ki so ga dosegli na republiškem srečanju, jim iskreno čestitamo.
Tudi predsednik skupščine občine Nestl Zgank mladim literatom iz osnovne šole Gustava Šiliha iskreno čestita in želi, da bi še v bodoče dosegali tako pomembne uspehe.
K nakupu vabi nova sodobna blagovnica
ioo
nagrad kupcem
POPUST PRI PRODAJI GOSPODINJSKIH STROJEV, KOLES IN MOTORJEV
STANDARD
V VELENJU
Zadnje dni po svetu
•	SE NAPREJ SRDITI SPOPADI - Tudi v začetku tedna so se na Bližnjem vzhodu nadaljevali srditi spopadi med Izraelom na eni ter Egiptom in Sirijo na drugi strani. Medtem pa je obrambno in letalsko ministrstvo Saudske A-rabije sporočilo, da bodo na ukaz kralja Fejsala sodelovale v bojih na sirski fronti tudi saud-sko-arabske sile, od sobote pa je v vojni tudi Jordanija. Medtem se je tudi zvedelo, da so ZDA in SZ za takojšnjo prekinitev sovražnosti na zdajšnjih položajih. Kot je znano so združene države predtem zahtevale umik na izhodiščne položaje.
•	VZTRAJALI BODO PRI SVOJEM BOJU ZA OBSTANEK - Proslavljanju 400 in 500-letnice kmečkih uporov so se pridružili tudi Koroški Slovenci, saj so se prvi kmečki upori začeli prav na Koroškem. Na proslavi v Globasnici v nedeljo sta slavnostna govornika dr. Franci Zwit-ter in dr. Reginald Vo-špernik pozvala Koroške Slovence naj se tudi zdaj v hudem nacionalnem pritisku ne pustijo ustrahovati pred šovinistično
gonjo. Dr. Zwitter je dejal, da Koroškim Slovencem ne gre za slovensko Koroško, kot jim podtikajo šovinistični krogi, ampak za dvojezično Koroško.
•	POGOVOR MITJE RIBIČIČA Z NAŠIMI IZSELJENCI - Podpredsednik predsedstva Jugoslavije Mitja Ribičič, ki je vodil jugoslovansko delegacijo na slav-nostih ob prevzemu oblasti novega argentinskega predsednika Perona, se je v Buenos Ai-resu sešel s predstavniki naših izseljencev v tej državi. Med drugim je poudaril, da so stiki med Jugoslavijo in Argentino tradicionalno dobri, so pa bili vsebinsko premalo razviti. Dodal je še, da zdaj vse govori v prid boljšemu, bolj plodnemu in pozitivnemu sodelovanju med državama.
•	USTANOVITEV FRONTE NARODNE E-NOTNOSTI — Vladajoča liga Avami, KP in ljudska stranka Avami so ustanovile fronto narodne enotnosti Bangladeša. Njena poglavitna naloga bo združitev množic Bangladeša v prizadevanjih za graditev socializma.
...in domovini
•	PREDSEDNIK TITO ODKRIL SPOMENIK GUBCU - Ob 400-letni-ci hrvaško slovenskega upora je bilo v Donji Stubdci na Hrvaškem veličastno ljudsko zborovanje, ki se ga je udeležilo nekaj deset tisoč ljudi iz Hrvaške in Slovenije. »Ideale za katere je junaško umrl Matija Gu-bec in za katere so žrtvovali svoja življenja mnogi sinovi naših narodov, ideale osvoboditve kmeta, osvoboditve človeka sploh, uresničujemo v naši družbi že tri desetletja,« je poudaril predsednik Tito, ko je odkril spomenik Matiju Gubcu. Predsednik Tito je bil tudi pokrovitelj proslave puntov.
•	IZVRŠNI SVET O USTAVNIH RAZPRAVAH - Republiški izvršni svet je na seji pod vodstvom Andreja Ma-rinca obravnaval informacijo o ustavni razpravi, ki jo je pripravila komisija za sistem in zakonodajo. Komisija poudarja, da je pri pripravi končnega besedila ustave potrebno vztrajata pri vsebinski zasnovi obeh ustavnih osnutkov, čas do potrditve osnutkov pa bi morali izkoristiti za jasnejše in boljše oblikovanje.
•	OCENILI SO DRUŽBENOPOLITIČNE RAZMERE V REPUBLIKI -Centralni komite ZKS je
razpravljal o družbenoekonomskih razmerah v republiki po pismu in 29. plenumu CK ZKS. V u-vodnem poročilu je sekretar Franc Šetinc med drugim poudaril, da se je po pismu poglobila zavest o razrednem značaju naše revolucije. Zato se je okrepilo tudi zaupanje V zvezo komunistov, v njeno sposobnost da stališča uresniči.
•	IZRAELSKO A-G REŠIJO JE TREBA OBRZDATI - Zvezni izvršni svet je pod predsedstvom Džemala Bije-diča obravnaval najnovejši položaj na Bližnjem vzhodu in poudaril, da je treba nujno, brez odlaganja, hitro in učinkovito obrzdati Izraelsko agresijo ter dokončno likvidirati okupacijo arabskih ozemelj in Izraelsko ekspanzio-nistično politiko.
•	TITO IN BUME-DIEN O BLIŽNJEM VZHODU - V ponedeljek je bil na obisku v naši državi alžirski predsednik Huari Bumedien. V Beogradu se je s predsednikom Titom pogovarjal o položaju na Bližnjem vzhodu ter o mednarodni dejavnosti neuvrščenih po alžirski konferenci.
•	BESEDILA NE U-STREZAJO - Žirija za izbor besedila nove jugoslovanske himne je zavrnila vseh 500 predlogov besedil. Žirija, ki jo je imenovala zvezna skupščina, je sklenila, da razpiše nov razpis.
Srditi boji so se tudi sredi tedna na Bližnjem vzhodu nadaljevali. Egipčani in Sirci vztrajno zavzemajo okupirana ozemlja in prodirajo naprej. Vesti, ki prihajajo z bojišča, nas seznanjajo o velikih izgubah Izraela. — Naša posnetka sta z Bližnjega vzhoda in kažeta pontonski most preko Sueškega prekopa, ki so ga postavili Egipčani za prehod njihovih bojnih enot ter porušeno naselje, uničeno v sedanji arabski vojni.
K praznovanju letošnjega praznika občine Velenje so svoj delež pristavili tudi prebivalci Konovega. Postavili so dva mlaja. To delo pa ni bilo lahko, saj sta bila visoka kar 23 metrov. Zato ni čudno, da se je zbralo kar 30 domačinov, pa še ti so se precej naniučili, saj so porabili precejšen del popoldneva, preden sta zastavi za-plapolali na vrhu. Zvečer pa so zapeli ob kresu.
V torek, 23. oktobra ob 17. uri bo v skupščinski dvorani v Velenju krajevna konferenca SZDL Velenje.
Najprej bodo razpravljali o poročilu IO mestne konference krajevne organizacije SZDL, zatem pa bodo obravnavali še osnutek ustanavljanja krajevne skupnosti mesta Velenje.
Predstavniki ikrajevne konference SZDL vabijo na konferenco vse občane, ki jih ta tematika zanima.
Konferenca SZDL
v Velenju
Upokojenci Pesja so bili vsa leta doslej razcepljeni med Šoštanjem in Velenjem. Zato so julija letos ustanovili svojo društvo, ki bo štelo blizu 200 članov. Na priložnostni prireditvi
ob prazniku velenjske občine so razvili društveni prapor, na katerega so krajevne organizacije in društva pripele spominske trakove.
V velenjski občini so začeli že junija zbirati denar za gradnjo spominskega doma borcev NOV in mladine Jugoslavije v Kumrovcu. Predvideli so, da bodo aikcijo zaključili do konca oktobra. Zbiranje denarja pa ne teče tako kot so predvideli in je zaradi tega občinski sindikalni svet s
posebnim pismom opozoril vodstva podjetij, predsednike samoupravnih organov in političnih organizacij na j pospešijo akcijo. Na posebnem računu se je do konca septembra zbralo le 8 odstotkov predvidenih sredstev. Člani kolektivov iz velenjske občine naj bi prispevali 120.500 dinarjev.
Spet troizmenski pouk?
Tajnik temeljne izobraževalne skupnosti Velenje Jože Melanšek je na naše vprašanje, če so upravičene skrbi staršev, da bodo v vseh treh velenjskih osnovnih šolah spet poučevali na tretji izmeni, povedal nekaj podrobnejših podatkov.
»Res je, da se odpirajo novi prostorski problemi v osnovnih šolah, predvsem zaradi tega, iker se gradi novo naselje šalek—Bevče in zaradi novih stanovanjskih gradenj v Velenju«, je povedal Melanšek. V pripravi plana za leto 1974 so jasno naikazali prostorski problem posebne osnovne šole v Velenju in nove četrte osnovne šole. Melanšek je povedal, da v občini težijo za tem, da bi bile popoldne proste učilnice za celodnevno varstvo otrok.
MLAJI ZA OBČINSKI PRAZNIK
To celodnevno varstvo vse bolj sili velenjske šolnike, da se prilagodijo interesom in potrebam delavcev in delavik. Organizirano varstvo bi pomenilo korak naprej pri uresničevanju reforme šolstva in obenem izbol jšalo kvaliteto učnega dela in napredka učencev.
»Številčnih podatkov še ne dajemo«, je dejal Melanšek. »V teh dneh končujemo analizo za dokončno ugotovitev stainja osnovnega šolstva v Velenju. Predvideno je, da bi izgradnja posebne osnovne šole, katere lokacija naj bi bila v neposredni bližini šole Miha Pintar Toledo, veljala blizu 5 milijonov dinarjev. Izgradnja nove četrte osnovne šoie, iki bi jo zgradili v smeri proti šaleku pa bi veljala 15 milijonov dinarjev. Tako bi drugo leto rabili za izgradnjo novih šolskih prostorov v naši občini 20 milijonov dinarjev«.
Jože Melanšek je še posebej poudaril naj starši, ki so zaposleni, povedo v delovnih organizacijah svoje mnenje in nenehno opozarjajo na takojšnjo rešitev neodložljivega problema šolskega prostora.

Ljudje v krajevni skupnost: ŠMARTNO OB PAKI

Ljudje še danes ne morejo verjeti, da se bodo vozili po lepi asfaltni prevleki. Tako močno so hrepeneli po cesti, 'ki bo prevozna ob vsakem vremenu (prej so imeli ponekod le slabe kolovozne poti), da so neprestano trkali na naša vrata in spraševali: Ali bo res? Kdaj? Mnogi so se potolažili šele takrat, ko so tudi na svojih cestah zagledali prve kupe peska.
Tako je začel razgovor o krajevni skupnosti Šmartno ob Paki predsednik krajevnega odbora SZDL Stane Krevzel. Skupaj z njim smo se zbrali pri ravnatelju osnovne šole v šmart-nem ter predsedniku krajevne skupnosti Franju Ka-ražincu. Beseda je dala besedo in počasi smo spoznali življenje 1.500 krajanov, njihove probleme in želje. Skratka, vsakdanji utrip tega kraja.
Krajevna skup. Šmartno ob Paki obsega šest zaselkov —Rečico ob Paki, Pod-goro, Mali vrh, del Velikega vrha in Slatin ter Gav-ce. Do letošnje pomladi je h KS Šmartno spadalo tudi Gorenje. Zdaj je to samostojna krajevna skupnost, že prej pa je ta kraj imel tudi svoj krajevni odbor SZDL.
»Ne glede na to, da ima območje ob spodnjem toku Pake, dve krajevni skupnosti, se bo moralo enotno razvijati v družbenogospodarskem pogledu,« je poudaril Franjo Karažinec.
Lani je bilo v Šmartnem 280 delovnih mest. Gospodarska struktura kraja zajema raznovrstne dejavnosti. Veliko delavcev pa je zaposlenih v Velenju, zlasti v TGO Gorenje. Na območ-
ju šmartnega je v rednem delovnem razmerju okrog 600 prebivalcev. Načrt družbenoekonomskega razvoja pa predvideva še nadalje močan razvoj trgovskega podjetja Vino, v okviru SGP Vegrad pa razširitev ter nadaljnjo modernizacijo obrata apnenica, povečanje proizvodnje gradbenih elementov, ureditev vzdrževalnih obratov ter razširitev mizarskega obrata. »Strmimo za tem,« je dejal predsednik krajevne skupnosti, »da bi čim več obratov ostalo v kraju in da bi nastajali tudi novi. Veliko pričakujemo tudi od izgradnje tovarne keramičnih ploščic v okviru razvojnega programa TGO Gorenje. Večji razvoj predvidevamo še na področju razširitve trgovine in gostinstva, obrti, modernizacije družbenega in zasebnega kmetijstva. Na novo pa bomo morali zastaviti vse sile za razvoj turistične dejavnosti«.
Kot je povedal Franjo Karažinec se bo Šmartno v prihodnje še nadalje razvijalo po velikosti kot tretje urbano naselje v velenjski občini in največje .naselje ob spodnji Paki. Industrija pa naj bi bila v Gorenju in Podgori. Zato nameravajo posvetiti veliko skrb ureditvi središča vasi okrog osrednjega spomenika NOB. Že prihodnje leto bo predvidoma končana samopostrežna trgovina z živili, ki jo gradi Merx. Poleg te bodo dobili še manjšo blagovnico, ki naj bi jo zgradil Tehnomercator. Uredili bi tudi radi vodovodno napeljavo v vsa naselja ter zgradili prepotrebno kanalizacijo v Šmartnem in Re-
čici. Zadnje poplave so pokazale, da bo treba čimprej pristopiti k regulaciji Pake, iki je ob nedavnem nalivu povzročila na območju krajevne skupnosti precej škode. Medtem pa je KOC Velenje že obl jubil, da bo prihodnje leto uredil vprašanje z oskrbo vode za celotno krajevno skupnost.
Prebivalci krajevne skupnosti Šmartno ob Paki vse bolj negodujejo tudi zaradi slabih prometnih zvez. Predvsem bi radi boljšo povezavo s Celjem. Vlakov ni več toliko ikot jih je bilo pred leti, avtobusi pa vozijo skozi Letuš — mimo šmartnega. Če hočejo v do-polanskem času v Celje, morajo dobre pol ure peš do Letuša, ker od osme do dvanajste ure ne gre skozi Šmartno noben avtobus. Predstavniki KS so že zaprosili ŽTP Celje, da bi dopoldne uvedli še en Vlak. Če pa bodo pri njih naleteli na gluha ušesa, se bodo obrnili na Izletnik s predlogom, da bi kakšen avtobus, ki vozi iz Mozir ja v Celje, peljal tudi do Šmartnega. Vsaj okrog osme ure bi radi enega.
Krajani Šmartnega so nezadovoljni tudi z zdravstvenimi uslugami. Želijo si stalnega zdravnika in boljšo zdravstveno postajo. Sedanja je namreč v neki stari hiši in ne ustreza niti njim niti zdravstvenim delavcem. Kot kaže pa bo ta problem rešen že prihodnje leto, ko naj bi dobili nov zdravstveni dom.
Podobno kot v mnogih krajih velenjske občine so tudi v Šmartnem že imeli razpravo o ustavnih spremembah in izhodiščih srednjeročnega razvojnega načrta občine do leta 1980.
Avtomobil našega novinarja je zapeljal po vročem asfaltu in prvi pripeljal na Mali vrh
Stane Krevzel, delovodja komunalno obrtnega centra, Franc Lednik in Ivan Pocajt
Franjo Karažinec, Janko Kumer in Karolina Lesjak
Delavci komunalno obrtnega centra Velenje polagajo asfaltno prevleko na vaške ceste v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki
Predsednik krajevne organizacije SZDL Stane Krevzel je poudaril, da ljudje kažejo precejšnje zanimanje za dejavnost na področju krajevne skupnosti. »Mogoče tudi zaradi tega, ker nam jih je uspelo vključiti v delo prek raznih komisij. Pri krajevni skupnosti smo namreč ustanovili komisije za ceste, zdravstveno in socialno varstvo, za kanalizacijo in vodovod, za društveno dejavnost, za urbanizem ter statutarno komisijo,« je pristavil Stane Krevzel. V kraju uspešno deluje tudi odbor za SLO, zelo aktivne pa so še druge organizacije in društva.
Našteli smo nekaj želja in težav, ki jih imajo Šmarčani. Naš zapis o krajevni skupnosti pa ne bi bil celovit, če bi se s temi podatki vrnili domov. Zato smo se s predsednikom krajevne skupnosti ter predsednikom krajevne organizacije SZDL odpravili še na obisk v posamezne zaselke. Če bi se za to pot odločili še pred mesecem, bi je ne mogli opraviti v tako kratkem času. Saj bi morali pešačiti po hribovitih cestah. Oni-dan pa nam tega ni bilo treba. Nasprotno. Bili smo prvi, ki smo se z avtomobilom zapeljali po še vročem asfaltu na Mali vrh. Ustavili smo se pri Ivanu Po-cajtu. »Še danes ne morem verjeti, da je res. Asfalt je za nas življenjskega pomena. Prej z avtomobilom ni bilo mogoče priti na vrh. Še dva sta komaj šla vzporedno«. Ivan nam je še povedal, da so na tej cesti opravili prek 5000 udarniških ur. Tudi sam je precej delal, pa tudi njegova žena ni stala ob strani. »Vsi smo delali, saj eden ne bi mogel vsega tega narediti,« je še dejal. Ob koncu smo Ivanu še zaželeli, da bi se čimprej motoriziral in si s tem olajšal iin skrajšal pot na delo.
Z Malega vrha smo se odpeljali na Veliki vrh, kjer smo obiskali Lesjakove. Doma smo ujeli gospodinjo — Karolino, drugi pa so bili po raznih opravilih. Tudi Karolina ije ponovila že tolikokrat izrečene besede: »Sploh ne moremo verjeti, da smo se rešili blata. Ko je prvi avtomobil pripeljal asfalt, so nekate-
ri nekaj časa samo gledali, usta pa so jim kar sama silila v prešeren nasmeh. Vaščani Velikega vrha in Gavc smo bili v današnjem razvoju zelo prikrajšani zaradi slabe ceste. Z velikim trudom in zbiranjem denarja smo lani končno dobili novo cesto, ki je bila prevozna tudi za motorna vozila. Stroji so nam zelo potrebni, če hočemo v korak z napredkom. Poleg tega pa so stroji tista sila, ki je sposobna zadržati mlade na kmetiji,« je dejala Karolina Lesjak in nadaljevala: »Želja po boljšem pa ni ponehala. Novo makadamsko cesto so pogosti nalivi neprestano uničevali. Naši predlogi, o potrebnosti asfalta na sestankih letos spomladi niso bili zaman. Krajevna skupnost je namreč sprejela širok program modernizacije cest. Spet je sledilo zbiranje denarja v vasi in z udarniškim delom vseh smo končno dobili moderno cesto. Zelo hvaležni smo krajevni skupnosti in posameznim podjetjem, ki so prispevala denar za naše ceste.«
Z Velikega vrha smo se zapeljali še v Slatine, kjer cesta na dan našega obiska še ni bila prevlečena z asfaltom, je pa bila že čisto nared in pripravljena. Naš obisk je veljal Janku Kum-ru, ki ima v tem času pomembno funkcijo — je predsednik komisije za izgradnjo cest, iki se ubada v glavnem s tehničnimi problemi. Kot mnogi drugi pa je tudi Janko Kumer de-
jal, da so zelo hvaležni kolektivu Gorenja, ki jih je denarno najbolj podprl ter jim s tem omogočil, da so lahko uresničili svoje načrte.
Ob koncu nam je predsednik krajevne skupnosti Franjo Karažinec postregel še s podrobnimi podatki, koliko cestnih odsekov so asfaltirali in koliko denarja je šlo za asfalt ter kdo ga je prispeval.
Asfaltirali so (verjetno so danes že vsa dela končana) naslednje ceste: cesto Šmartno ob Paki—Veliki vrh v dolžini 2,2 km; Šmartno ob Paki—Mali vrh v dolžini 900 metrov; Rečica ob Paki—Hudi potok— Veliki vrh v dolžini 1,4 km — letos so jo asfaltirali do odcepa na Podgoro. Poleg tega pa so delavci Komu-nalno-obrtnega podjetja Velenje, ki je bil izvajalec del, potegnili 250 metrov asfalta v samem šmartnem ter 600 metrov v Rečici. Da so lahko modernizirali naštete cestne odseke, so morali zbrati 600 tisoč dinarjev. Največ je prispevala tovarna Gorenje, ki je prek komunalnega sklada nakazala kar 300 tisoč dinarjev, občani so zbrali 200 tisoč dinarjev, po 50 tisoč pa sta prispevali tudi TP Vino Šmartno ob Paki ter SGP Vegrad Velenje.
41
Včasih je razmišljala o tem, spominjajoč se šolskih let, kako in na kakšen način je njen oče kar naenkrat postal tako bogat. Ko so hodile v nižjo in tudi prve razrede gimnazije, so bili tudi Jeni in njeni starši tako revni kot njeni. Njen oče se je preselil v New York, kamor sta se kasneje preselili tudi Jeni in njena mati. Potem se je začela hitro »povzdigovati«. Pisala ji je nekajkrat in opisovala lepo življenje in lepo vilo, ki so jo tam imeli. Dokončala je srednjo šolo in se prvikrat poročila. Kasneje je to ponovila in se ponovno ločila. Pa vseeno, Ava je bila še vedno nekako povezana z njo. V zadnjem času je začela razumevati vzrok te vezi.
Jeni je živela in uživala v tem, da je nekomu pripovedovala o svojem lepem in lahkem življenju in da bi še bolj uživala v tej hitri spre-
membi življenja. Počasi je to prešlo v njeno slabost. Toda, Ava si je morala priznati, da Jeni ni pokvarjena. Čutila je, da Jeni uživa v tem, da ji lahko pomaga, prav njej, stari prijateljici iz revnih otroških let.
O vsem tem je veliko razmišljala. Res ji je želela Jeni pomagati in to zlasti po materini strani. Zaradi tega ni čutila nobenega pomanjkanja. Kajti to pomoč je pravzaprav dajal njen oče in ne ona. Kdo ve, kako bi se obnašala proti njej, če bi morala delati.
Za Avo so bili važni argumenti, dejanja. Ta pomoč ji je prav prišla. Kako neki bi lahko živela v New Yorku, v tem dragem mestu brez njene pomoči? Razmišljala je tudi o tem, kako bi bilo brez te pomoči, ker je vzela tri mesece brezplačnega dopusta. Nemalo je bila pa presenečena, ko je nasled-
njega meseca odbila celo plačo. Kompanija, kjer je delala, ji je pisala, da je ne želi izgubiti in da ji plača ta dopust zaradi njenega izrednega zalaganja pri delu. Če ne bi imela toliko o-sebnih oziroma družinskih skrbi in če bi imela malo več časa, bi se verjetno globoko zamislila nad to radodarnostjo njene kompanije. Tedaj bi spoznala, da se za tem skriva še neka tretja o-seba.
Menda zaradi hvaležnosti je začela Ava pripovedovati Jeni vse podrobnosti o tem, kar je doživela v zadnjem času in držala v roki tisti dve etiketi. Iznenada je vstopil v salon, kjer sta govorili, mister Ger.
Jeni je pazljivo poslušala Avino pripovedovanje. Toda njeno zanimanje je bilo tako veliko le zaradi njene avanturistične žilice. Takoj je začela govoriti, kako se
OBRAČUN
bo oborožila, kako jo bo spremljala pri njenih sprehodih, in kako jo bo branila pred vsemi napadi.
Ko je v salon vstopil njen oče, mu je začela živahno pripovedovati o vsem, kar ji je ravnokar povedala Ava. Mister Ger se je smehljal in na koncu njenega pripovedovanja vzel v roke obe etiketi.
— Zanimivo, zelo zanimivo, je govoril in gledal Avo. Morda bi vam lahko jaz pomagal, samo bojim se, da bi pokvaril delo moji hčerki oziroma da bi mi tega Jeni ne dovolila.
Ava se mu je zahvalila, čeprav ni razmišljala o tem, če je njegova ponudba iskrena. Mister Ger se je še nekaj časa zadržal v salonu, nato je pa odšel.
Niti ena niti druga ni mogla videti izraz njegovega obraza, ko je zaprl za sabo vrata salona. Zastal je, črte njegovega izraza so dobile groz-
43
no podobo. Nasmešek mu je izginil z obraza. Nekaj časa je zastal v hodniku, nato pa odšel v svojo sobo. Ko je prišel v sobo, se je vsedel v globok naslonjač, malo razmišljal, nato pa zasukal številčnico telefona. Govoril je s tihim glasom. Videlo se je, da govori z nekom, ki' se ga je bal in ubogal. Pravzaprav to ni bil razgovor, temveč dajanje povelj.
—	O. K.... je končno vzkliknil, ko je spustil telefonsko slušalko. Nato se je vrnil v salon, kjer sta še govorili Jeni in njena prijateljica.
—	Mislil sem, je začel, draga hčerka, da bom moral že jutri službeno odpotovati. Toda ravnokar sem poklical svojega prijatelja, pravzaprav kompanjona, ki mi je povedal, da lahko o-stanem tu še nekaj dni. Ti veš, da je moj najboljši in najljubši poči-
tektakrat, ko sem lah-
ko ob tebi. Sedaj sem pa še toliko bolj vesel, ker je tu tvoja prijateljica. No, in če je že tako, vaju povabim, da naredimo jutri vsi trije izlet do Severnih jezer. Moj avtomobil je najnovejši model in zelo udoben, zato upam, da nam bo prijetno. Razveseliti želim zlasti gospo Avo Gringwotch, tvojo staro prijateljico, ki je imela v zadnjem času, kot si mi pripovedovala, toliko nesrečnih dogodkov ...
— Živel, papa, je vzkliknila Jeni. Avine oči so se pri tem zasol-zile. Ta človek, močan in bogataš, skrbi tudi za njo...
Najprej je Ava sklonila glavo. Njenim načrtom ni niti najmanj odgovarjal izlet. Ko se je začela opravičevati, sta jo začela oba, Jeni in njen oče, prepričevati, da bo tak izlet več kot dobrodošel njenim razrahljanim živcem. Končno je pristala.
44
Malo jo je presenetilo, ko je začel mister Ger prositi, da naj odidejo takoj. Toda, ko je že pristala na to, da gre z njima, je morala pristati tudi na to. Kmalu so bili nared. Pred vhodnimi vrati jih je čakal najmodernejši in najnovejši avtomobil mistra Gerija. On se je vsedel za volan, oni dve pa zadaj.
Tako se je začel izlet, ki je imel nezaželene in težke posledice za Avo.
Vsi podrejeni so opazili, da je inšpektor Kannet v zadnjem času zelo zaskrbljen in nervozen. 2e nekajkrat je klical inšpektorja policije v Houstonu, toda doslej ni dobil še nobenih informacij, ki bi ga zadovoljile. Nekajkrat je že klical policaja, pravzaprav agenta, ki je motril na Avo, toda žal mu tudi ta ni mogel ničesar povedati. Ni mu vedel povedati niti tega, če je zapustila vilo, v
kateri je prebivala. Morda se je to zgodilo ravno v trnutku, ko je prevzel službo njegov kolega. Inšpektor je besnel in zahteval, naj se spomni, ali so gorele luči, kdaj so jih ugasnili, če je opazil kaj sumljivega in sto drugih podrobnosti, na katere mu ta revni možakar ni vedel odgovoriti. V sebi je preklinjal to missis Gringwotch.
Vse je storil, da je ne bi izgubil z vida, to prekleta missis Gringwotch pa je kar naenkrat izginila, kot da bi se vdrla v zemljo, ali pa se spremenila v zrak. Nekega agenta je rešilo samo to, da je lahko povedal inšpektorju, da se je missis Jeni Geri nekega večera vrnila v vilo. Opazil je, da je pri tem inšpektor kar poskočil.
DALJE PRIHODNJIČ
USPELA OKTOBRSKA JESEN
Linhartov amaterski oder se je spet izkazal. V nedeljo popoldan je skupaj z občinsko konferenco zveze mladine Velenje organiziral prireditev tekmovalnega značaja »Oktobrska jesen v ritmu mladih«, ki je pritegnila v dvorano doma kulture v Velenju veliko gledalcev, ljubiteljev vokalno-instrumentalnih ansamblov, popevk in narodnozabavnih viž.
Za nedeljsko tekmovanje »Pokaži, kaj znaš« se je prijavilo kar 20 ekip in posameznikov, od katerih jih je komisija na avdiciji izbrala dvanajst za nedeljski nastop. Tekmovalce je na odru spremljal vokalno instrumentalni ansambel AVE, ki je zunaj konkurence požel veliko aplavza med gledalci. Še preden zapišemo, kdo so bili zmagovalci, moramo izreči pohvalno besedo organizatorjema, ki sta se zelo potrudila, da sta pritegnila k tekmovanju ne le mlade iz šaleške doline, temveč tudi iz Mozirja, Mislinjske doline pa tudi iz Slovenskih Konjic. Zelo skrbno in okusno pa je bila izdelana tudi scena, saj je bil že sam pogled na oder prava paša za oči.
Strokovna komisija, ki so jo sestavljali poklicni glasbeniki Jožica Končan, Ivo Marin in Franc Vrze-lak, je za zmagovalca razglasila vokalno-instrumen-lalni ansambel »Quo vadiš« iz Mozirja. Franc Kad-ličeik, Albert Lončar, Miloš
Skornšek, Toni Miklavc in Matjaž Vinko so gledalce zelo navdušili in so si resnično zaslužili zmago. Drugo mesto je osvojil 8. b razred osnovne šole Karel De-stovnik Kajuh iz šoštanja, tretja pa je bila Dragica Goltnik iz Topolšice, ki je zapela dve popevki.
Poleg strokovne komisije je nastopajoče ocenjevala tudi tričlanska komisija gledalcev, ki je največ točk dala »Gorskemu instrumentalnemu kvintetu« iz Velenja, v sestavi: Zlatko Leo-pušček, Jože Predenšek, Slavko Sušeč, Karli Pušnik in Vlado Kovačič. Zaigrali so skladbi harmonikarja Zlatka Leopušoka »Pomladni večer« in »Gorsko polko«.
Čeprav se je tekmovalcem zaradi treme tudi nekajkrat zataknilo, dvakrat ali trikrat je celo odpovedal mikrofon, pa gledalcem prav gotovo ni bilo žal popoldneva, ki so ga preživeli z mladimi. Želimo si lahko le še to, da bi »Oktobrska jesen« postala tradicionalna.
Strokovna žirija, ki so jo sestavljali poklicni glasbeniki: Jožica Končan, Ivo Marin in Franc Vrzelak, je podelila prvo mesto skupini »Quo Vadiš« iz Mozirja
Največja znamenitost pa je pul-ska arena - AMFITEATER, ki je najbolje ohranjen v Evropi. Arena je zidana v treh nadstropjih in vsako nadstropje ima 72 oken. V rimskih Saših so se tu borili z divjimi zvermi pred 26.000 gledalci, kolikor jih je arena lahko sprejela. Tuji in domači turisti jo fotografirajo z vseh strani. Danes areno še vedno uporabljamo za razne prireditve. Tu je letos, kot že več let nazaj bil filmski festival Jugoslavije. Letos se je tudi Tavčarjevo »Cvetje v jeseni« srečalo v obratnem smislu v areni. Pulska mlada publika je prevzela vlogo levov (in to salonskih), ki so kazali svoje zobe ubogemu Cvetju v jeseni, češ, da je dolgočasen. No, tudi strokovna žirija se nI strinjala s publiko. Poglejte si tudi pomorski muzej, če ste že v Puli, ne bo vam žali
Dolga pot nas še čaka. Mimo Fažanov si bomo kar od daleč lahko ogledali Brione, kjer je letna rezidenca predsednika republike in nepristopna javnosti. To je enajst manjših otokov in dva večja. Ti otoki imajo tisočletno zgodovino. Tu so ostanki velikih gradov, hramov in cerkva, vil in utrdb iz srednjega veka. V začetku 19. stoletja so začeli avstrijski bogataši urejati te otoke. V tistem času so zrastli veliki hoteli. V lovorjevih gozdovih se pase veliko divjadi in marsikatera srna je že preplavala morje in se potem naselila v notranjosti Istre. Med vojno so bili Brioni bombardirani.
Po lepi asfaltirani cesti pridemo kaj hritro v ROVINJ, lep turistični kraj, ki pa ima tudi nekaj industrije. To je mesto
umetnikov iz vse Jugoslavije in posebno pri srcu Beograjčanom. Rdeči otok in otok Sv. Katarina so najlepši nasadi bujne vegetacije in plaž. Blizu Katarine so videti še ostanki potopljenega starega Rovinja.
Ne pozabite na ciganski sejem, ki je neke vrste rovinjski Ponte rosso, kjer prodajajo v B£vi vrsti Romi svoje izdelke v desetinah stojnic. Tudi melo-
ter in raj za nudiste VRSAR. To je bila še pred desetletjem ribiško kmečka vas na hribu ob morju. Danes je pa lep center z urejenimi plažami in mnogimi modernimi hoteli. Sem se je zateklo mnogo Mariborčanov, a med prominent-nimi gosti je tudi znani kuharski mojster Ivačič.
Nudizem pa je bolj za tujce, posebno razvit je med Nemci.
PO ISTRI
narji so tukaj in drugi prodajalci sadja iz drugih republik.
Na pol poti med Rovinjem in Porečem je Limski kanal, ki je 33 metrov globok in 600 metrov širok in dolg nad dvajset kilometrov. To je bivša struga reke Pazinščice, ki se je potopila v morje. Krasna modrina morja, ki vleče na zeleno ti okuje pogled. Čistost morja pogojuje gojitev školjk, ki jih lahko poizkusite v fjorski gostilni. Seveda si lahko tu privoščite tudi odlične ribe ali pa kalamare, ki jih v tej gostilni, verjemite mi, najboljše pripravijo na svetu. Ob vhodu v Limski fjord so pred leti postavili vikinško mesto. Ostanek tega mesta, ki predstavlja pravzaprav kup lesa in raztrganih kolis je bolj sramota kot zanimivost. Vendar pa turistične agencije organizirajo obisk teh vikinških razvalin z ladjo po limskem kanalu.
Prav blizu obale limskega kanala je mlad turistični cen-
Lepo okolje in urejenost jc pritegnila na tisoče turistov — nu-distov, ki so letos tu organizirali celo svetovni kongres.
Nekaj kilometrov od Vrsarja je POREČ. To je turistični velikan Istre in vsega severnega Jadrana. Od zanimivosti si o-glejte baziliko iz VI. stoletja, ki jo je zgradil škof Eufrazij. Tu so prekrasni mozaiki, ki pa še niso vsi obnovljeni, vendar so edinstveni v Evropi. Od 1861. leta je bil Poreč nekaj časa glavno mesto Istre in sedež Istrskega sabora. Takrat so se tu borili za narodnostne pravice Hrvatov.
Tudi tu je polno umetnikov. Po ulicah imajo svoje razstave in tudi ateljeje. Neki portre-tlst je na ulici portretiral po želji za 150 novih dinarjev s črno in belo kredo. Ker je potreboval le petnajst minut za portret, naročniki so stali v vrsti, je mož verjetno kar dobro zaslužil. Poreč sprejme lahko, in jih tudi ima, dnevno 50.000 tu-
ristov. Tu jc turizem koncentriran v podjetju PLAVA LAGUNA. Ta ima večina hotelov, avtokampov, restavracij, in ne samo v Poreču, tudi v Novi-gradu. Ta velika turistična postojanka ima tudi svoje posestvo, proizvodnjo ribjih konzerv, trgovinsko mrežo. Zaposlenih ima mnogo delavcev. Da bi jih zadržala, je organizirala za svoje delavce tudi delo v zimskem času. V_mali tovarni delajo kravate in tako gostinske delavke ostajajo v Poreču in nimajo toliko sezonskih delavcev kot v drugih krajih. Zategadelj so njihove usluge bolj kvalitetne. Najlepše je vsekakor -v ZELENI LAGUNI pri Poreču in to si je vredno ogledati.
DALJE PRIHODNJIČ
Občinstvu pa je najbolj ugajal »Gorski instrumentalni kvintet«
VSAK PETEK TEDNIK
NAŠ ČAS
KOLEDAR OBLETNIC IN SPOMINSKIH
DNEVOV
od 7. do 19. oktobra
REPUBLIŠKI PRAZNIK
11.	oktober — Dan vstaje makedonskega naroda
VAŽNEJŠI DNEVI
7. oktober — Dan artilerije JLA
12.	oktober — 1492. leta je Krištof Kolumb odkril Ameriko
20.	oktober — Obletnica osvoboditve Beograda
21.	oktober — leta 1941 so Nemci zagrešili eno svojih največjih hudodelstev. V Kragujevcu so ubili 4300 ljudi
SPOMINSKI DNEVI IZ KULTURNEGA
ŽIVLJENJA
4 1669 rojen nizozemski slikar Rembrandt van Rijn
6. 1713 rojen francoski filozof Denis Diderot
10. 1813 rojen italijanski skladatelj Giuseppe Verdi
13.	1924 umrl francoski pisatelj Anatole France
15. 1844 rojen slovenski pesnik Simon Gregorčič
17.	1849 umrl poljski komponist in pianist Frede-rijc Chopin
18.	1869 umrl slovenski pesnik Simon Jenko
19.	1851 umrl črnogorski pesnik Petar Petrovič Njegoš
Izobraževanju delavcev veliko skrb
Na rudniku lignita Velenje polagajo veliko pozornost izobraževanju, saj se zavedajo, da je postalo prav družbenopolitično in strokovno izobraževanje vse bolj pomembno za osamosvojitev delavca in njegovo družbeno uveljavitev.
Vodja izobraževanja na rudniku Janez Pukl nam je povedal, da so v preteklem šolskem letu izvedli vrsto izobraževalnih oblik, ki so se zlasti nanašale na strokovno usposabljanje delavcev. Izobraževalne oblike so potekale prek večernih šol, ki so jih organizirali s pomočjo pedagoških delavcev rudarskega šolskega centra in delavske univerze Velenje. Janez Pukl je tudi naštel, katere šole so obiskovali delavci. Solo za pomočnike kopačev je obiskovalo 76 kandidatov, za kopače 127, za polkvalifici-rane elektrikarje in ključavničarje 40, za KV ključavničarje 36, za PK elektrikarje 14 in za KV elek-
trikarje 21 kandidatov. Poleg tega so v oddelkih za izobraževanje preverili znanje iz predpisov o varstvu pri delu za vse člane delovne organizacije, za katere to zahteva temeljni zakon o rudarstvu.
Na rudniku lignita posvečajo veliko pozornost tudi novosprejetim delavcem. Te po uvajalnih seminarjih, ki so sestavljeni iz teoretičnega in praktičnega dela seznanijo z razvojem delovne organizacije, sa- j moupravljanjem ter pra-1 vicami in dolžnostmi. Med praktičnim uvajalnim delom v jami pa se novinec pod nadzorstvom inštruktorja neposredno seznanja z načinom proizvodnje.
Poleg teh organizirajo na rudniku še vrsto drugih seminarjev, kot na primer seminar za novo sprejete člane zveze komunistov, seminar za vse nove samo-upravljalce v TOZD ipd. Po mnenju Janeza Pukla bodo morali v prihodnjem obdobju napraviti še večji korak naprej na področju družbenoekonomskega izobraževanja. »Vedeti moramo, da je treba prav na tem področju še premagati nekatere zaostanke preteklosti, da sta družbenoekonomska in osnovna splošna izobrazba delavca pogoja za njegovo nadaljno strokovno, družbeno in drugo izobraževanje. To pa je pogoj za njegovo večjo produktivnost, za večji dohodek, za uspešno vključevanje v samoupravljanje ter še zlasti za delavčevo osebno uveljavitev.«
Na velenjskem premo-
govniku tudi ne zanemarjajo politike štipendiranja. S pravilno štipendijsko politiko skrbijo za kadre, ki omogočajo boljši družbeni in gospodarski razvoj. »Štipendijska politika je u-smerjena predvsem na pridobivanje potrebnega kadra in dajanje pomoči socialno šibkim dijakom in študentom, članom, katerih so še zaposleni ali pa so bili zaposleni na rudniku.«
Ternutno štipendirajo na visokih in višjih šolah 32 študentov, na srednjih šolah pa imajo 73 štipendistov. Študentje dobivajo povprečno 740 dinarjev na mesec, na srednjih šolah znaša najvišja štipendija 460, najnižja pa samo 250 dinarjev. Za slednje so štipendije nižje zaradi tega, ker je med dijaki precej vozačev, veliko pa jih obiskuje šole kar v Velenju. Zato so tudi stroški šolanja manjši.
Poleg rednih štipendistov pa nudijo pomoč tudi vsem drugim članom, ki se na kakršenkoli način izredno izobražujejo, Ker je delo rudarja zelo naporno in nevarno, se mora po raznih nezgodah precej rudarjev prekvalificirati. Tem pomagajo tako, da jim omogočajo dopolnilno izobraževanje v raznih tečajih.
Janez Pukl je še povedal, da imajo precej učencev tudi na poklicnih šolah — rudarskem šolskem centru v Velenju, Mariboru pa tudi v Izoli, kjer se šolajo gostinci.
Delovna organizacija si mora prizadevati, da bo i-mela strokovno čimbolj u-sposobljene ter politično zavedne delavce. Delavcem morajo pomagati, da bodo več vedeli, čimveč znali. To je njihova pravica ter obenem dolžnost delovne organizacije. Prav tega pa se, kot kaže, na rudniku prav dobro zavedajo.
Posojilb za ozimnico
Sindikalna organizacija RL Velenje si zelo prizadeva, da bi si delavci čim-lažje nabavili potrebno ozimnico. V ta namen je organizirala akcijo za pomoč pri nakupu ozimnice tistim delavcem, ki imajo najnižje povprečne osebne dohodke na člana družine.
Stodevetinipetdeset članov kolektiva je dobilo posojilo v višini 1.200 dinarjev, ki ga bodo morali vrniti v šestih mesecih. Vsem drugim pa so omogočili nakup ozimnice na dvomesečni kredit. Jabolka in krompir so kupili pri ERI. S predstavniki tega podjetja so se dogovorili, da bo cena prvovrstnih jabolk 4 dinarje za kilogram. To ceno pa so v poslovalnici Tržnica samovoljno dvignili na 4,20 dinarjev, kar je povzročilo precej negodovanja med delavci, ki so jabolka že kupili. Poleg tega ta jabolka niso bila prvovrstna. Kot so povedali na rudniku, so se medtem že dogovorili s poslovalnico, da bo cena prvovrstnih jabolk znašala 4 dinarje, ceno že kupljenih jabolk pa je treba uskladiti z njihovo kakovostjo.
.......minil.....I...................................................................................................................IflllllllVIIIIIIIII......I r 111 i 1111EI ■ 11 (111111 Mllllllllll......lili.................................Mlllll..............(II.....Illllllllll.....Iltllllll.....II..........................Illll
..........................................................................................................................................................................................................................urnimi.....milil.....h....... iiimiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiimi
I 0SLOVENUUES !
NOV POSLOVNI CENTER
Ste že kdaj pomislili, kakšna dragocenost je danes čas? Najbrž niste, SLOVENIJALES vam nudi priložnost, da to spoznate. Novi skladiščni prostori v Medlogu (v neposredni bližini Joštovega mlina) vam omogoča jo pregled, izbiro in nakup vsega, kar boste po trebovali pri gradnji vaše hiše. Ne samo stavb no pohištvo, tudi gradbeni material širše iz bire, rezan les, plošče, furnir, lesonit, uit rapas, vezane plošče, vse vrste instala cijskega materiala in material za cen tralno ogrevanje prostorov, zidno in sanitarno keramiko. SLOVENIJA LES prihaja v vaš novi dom z vsem, kar boste zanj potrebo vali. Vse na enem mestu, pregledno, hitro, kakovo stno in sodobno. To je prihranek časa, prih ranek v izdatkih. SLOVENIJALES VAM SVETUJE IN NUDI!
==
II =i
ROGA&i
MARIBOR.
SLOVENIJALES POSLOVNI CENTER
......................................................................................................................................................................................................1111111111 m......mini...............r um..................................................................
um.................................................umu...............................................................................................................................................................................................................................................................................
FANTJE SO NA STELUNGI BLI
Dekleta so jim okranclala lojtrski voz, v katerega sta bila skoraj vedno vprežena najlepša vranca, ki ju je premogla vas, vaški godec je vlekel na mehove, fantje pa so s pesmijo in gromkim vriskanjem oznanjali vašča-nom, da gredo na štelungo. Popoldne, ko je že bilo znano, kam s,o bili odrajtani, pa so krenili v prvo gostilno in se potem šc dolgo v noč veselili, da bodo kmalu postali soldatje.
Tako je bilo včasih. Tudi danes fantje ponosno hodijo na nabor, saj služenje vojaškega roka za njih ni le dolžnost, ampak tudi čast. In ponosni so, da se bodo v času nošenja sivo-zelene uniforme čim bolje usposobili za čuvanje pridobitev, ki so bile izvoje-vane v težkih dneh naše revolucije.
Velika dvorana v velenjskem gasilskem domu je bila pred tedni še posebej privlačno urejena. Na steni je visela jugoslovanska zastava, poleg je bila slika vrhovnega komandanta naših oboroženih sil tovariša Tita, v dvorani pa je bila tudi razstava slik iz življenja naših vojakov ter posameznih izvodov časopisov, ki pišejo o življenju naših vojakov — o naši armadi.
Prvi fantje so začeli pri-
hajati pred naborno komisijo že ob sedmih, zadnji pa je zapustil prostor z vojaško knjižico v roki okrog dvanajste ure. Najprej je vojaški »lekar« vsakega posebej podrobno pregledal in ugotovil, če je sposoben, kapetan prvega razreda Budimir Mičovič pa jim je povedal, kaj bodo delali pri vojakih.
»Ce se le da, upoštevamo želje nabornikov ter jih odrejamo v tiste službe, v katerih je delo enako ali vsaj podobno tistemu, ki ga opravljajo v civilu. Tem željam pa zelo težko ustre-žemo v krajih, kjer je več fantov z enakimi poklici. Konkretno, v vaši občini je veliko elektrikarjev in TV mehanikov. Zaradi tega je razumljivo, da vsem ne moremo v celoti ustreči.« Budimir Mičovič je še povedal, da največ fantov že-
li med šoferje. »Zato, ker tako pridejo lažje do šoferskega vozniškega dovoljenja.« Precej pa jih želi tudi v vojaško policijo in v obmejne enote. Spodbudno je tudi dejstvo, da je letos med naborniki veliko manj nesposobnih kot na primer lani. Po mnenju kapetana Mičoviča na to vpliva tudi boljši življenjski standard.« Po kratkem »raportu« kapetana Mičoviča, ki je tudi povedal, da se zdaj fantje že na naboru prijavijo za desetarje, smo vprašali nekaj skorajšnjih vojakov, kaj bi radi služili.
MIRAN IRMAN: »Zelo rad bi bil šofer ali pa vojaški miličnik. 2e vseskozi me avtomobilizem izredno veseli pa tudi šoferski izpit že imam in sicer A, B in F kategorije.« Zal se Miranu njegova želja ni izpolnila. Vendar ne po krivdi kapetana Mičoviča, ampak je tako odločil vojaški zdravnik, ker Miran ni razpoznal barv. Zato bo odšel v pehoto.
SLAVKO SLATINŠEK: »Po poklicu sem strojni ključavničar. Zato sem tudi jaz dejal, da bi rad odšel v avtomobilsko enoto. Mojo željo so upoštevali. K vojakom bi rad odšel že spomladi. Bolje je, da čim-
Fantje pred naborniško komisijo
prej odslužiš. Rad bi služil nekje v Sloveniji, saj bi večkrat prišel domov. Pa tudi domači bi me lažje o-biskovali.«
VINKO CAMLEK: »Tudi jaz sem hotel med šoferje,
zato da bi imel, potem, ko bi prišel domov, poklic. Vendar sem bil regrutiran v mornarico. No, tudi to ni slabo, saj zelo rad plavam že od šestega leta.«
Pogovarjali smo se še z nekaterimi naborniki in skoraj vsi bi bili radi šoferji. Vojske, kjer bi bili le šoferji, pa ni nikjer. Zato vsem nabornikom ni bilo mogoče ustreči.
hotel Daka
Gostinsko podjetje PAKA Velenje
obvešča in priporoča
Obveščamo vas, da igra vsak dan v restavraciji »JEZERO« kvintet »OTO PESTNER« iz Celja.
VSAK TOREK JE RESTAVRACIJA »JEZERO« ZAPRTA (1. 10. do 30. 4.). VABIMO VAS, DA OBIŠČETE RESTAVRACIJO »JEZERO«, KI JE OGREVANA.
Naši sogovorniki — Miran Irman, Slavko Slatinšek in Vinko Camlek
Roka je avtomatično pritiskala na zvonec stanovanja v Foitova ulici 4 v Velenju, misli pa so se mi neurejeno podile po glavi, kako pristopiti k človeku, ki ni znan samo pri nas, ampak je njegov sloves strastnega alpinista in izkušenega gorskega reševalca že presegel naše meje.
Nasmejan obraz, krepak in prijateljski stisk roke,
oči, ki te gledajo odkrito in pošteno, odločen in prijazen glas sproščeno vabi, naj vstopim. Tremo takoj pustim pred vrati. Dušan Ku-kovec — človek, kakršnega srečaš zelo redko, pa je spregovoril kot moj, kot tvoj, kot naš prijatelj in znanec.
»Rodil sem se v Slovenskih goricah kot sin vini-čarja. Ko sem dopolnil deset let smo se preselili v Ruše, kjer je oče dobil službo v tovarni dušika. Tu nas je doletela okupacija. Oče se je takoj pridružil osvobodilni fronti. Jaz pa sem se kot štirinajstleten fant bal, da me bodo vpoklicali v Arbeitsdienst, zato sem sklenil, da se grem učit za dimnikarja. Tako nisem bil doma po več tednov, saj mi je to delo omogočilo precej prosto gibanje po Pohorju in Kozjaku in s to odločitvijo sem se tudi izognil nemški službi. Po osvoboditvi sem napravil najprej pomočniški, nato pa še mojstrski izpit za dimnikarja, kar sem še danes.«
Tako skromno je podal svojo poklicno pot in težko otroštvo, ki se je porajalo v najtežjih okoliščinah, v najhujšem času — enostav-
no in vendar ogromno po-" vedano v eni sami grozljivi besedi — VOJNI.
Ni mi bilo težko obrniti pogovor na planinstvo, na področje, kjer je Dušan Kukovec dosegel tako presenetljive uspehe. Presenetljive mogoče za nas, ne pa za njega, saj mu alpinizem ne pomeni hobi, temveč življenjsko potrebo, brez katere ne bi mogel živeti.
»Prvi koraki mojega pla-nistva,« je povzel besedo Dušan, »so bili vezani na moj poklic in na samem začetku tega tudi ne bi mogel tako imenovati. Veste, takrat so ljudje na poklic dimnikarja gledali nekako zviška. Že kot otrok sem rad zahajal v gozdove, kjer sem občudoval naravo. Ko pa sem se učil za dimnikarja, mi je bilo kot mlademu fantu hudo, ko sem se sre-
čeval tudi s takimi ljudmi, ki so gledali na ta poklic zviška,« se malce spominja. »In takrat so se moji kratki sprehodi v naravo začeli daljšati. Zahajati sem začel v planine, kjer sem se v neposrednem stiku z mogočno naravo čutil močnejšega, odločnejšega in bogatejšega. Leta 1947 sem že spoznal Savinjske Alpe, od leta 1950 pa tja redno zahajam. Intenzivno sem za-
čel gojiti alpinizem leta 1956 z Ivanom Potrčem, tako da sem Savinjske Alpe spoznal kot alpinist podol-gem in počez v vseh letnih časih in ob vsakem vremenu.«
Oči se mu svetijo hudomušno in ponosno, ko pripoveduje, kako je prvič leta 1958 s prijateljem Vili-jem kar povprek brez potnega lista dosegel mogočni vrh Materhorna in Monte
Rossa. Nemirno se presede, ko se spomni težke nesreče pred petnajstimi leti, ko je v Savinjskih Alpah padel prek 25 metrov visoke stene in ga je pokojni prijatelj ing. Ivo Reja obdržal na vrvi. Po 24 urah visenja v zraku na vrvi so ga rešili gorski reševalci iz Celja. Takrat je zatrdno sklenil, da bo tudi sam postal gorski reševalec. S svojo odločnostjo in spretnostjo, ter vrhunskim tehničnim plezalnim znanjem, predvsem pa kot neustrašen borec za človeka v nesreči, je pripravljen pomagati kadarkoli, kjerkoli v še tako nemogočih razmerah. Sicer pa je napravil vse potrebne izpite in postal tudii učitelj mladih alpinistov in gorskih reešvalcev.
Dušan Kukovec je vodja Šaleškega alpinističnega odseka, ki je dobil letos ob prazniku občine Velenje Kajuhovo nagrado.
Vodil je tudi prvo slovensko odpravo na Norveško (štajerske in koroške alpiniste), ki je imela pri nas in v tujini velik odmev. Sodeloval je tudi pri tretji jugoslovanski odpravi na Kavkaz. Od Planin-
ske zveze Slovenije in Planinske zveze Jugoslavije je dobil leta 1969 zlato značko, ko je s pokojnim Janezom Resnikom preplezal znamenito severno steno Eigerja. Znano je, da tak alpinistični podvig lahko doseže samo odlično fizično in psihično pripravljen alpinist z jekleno voljo in vrhunskim tehničnim znanjem plezanja. Vse te lastnosti pa Dušan Kukovec i-ma, poleg tistih, mogoče še važnejših človeških vrlin, ki jih razumno združuje v alpinizmu kot gorski reševalec ali strasten alpinist.
Ob koncu tega kratkega opisa neke plemenite poti, nekega človeškega hotenja, naj zaželiimo Dušanu Ku-kovcu še veliko alpinističnih uspehov in lepih doživetij v njegovem najljubšem okolju — planinah.
Liza Podpečan-Kuhar
NAŠ
ZNANEC
DUŠAN KUKOVEC
POMEMBNA ZMAGA
Rokometaši Šoštanja iso v nadaljevanju prvenstva II. zvezne lige dosegli pomembno zmago. Pred več kot 600 gledalci so na domačem igrišču premagali ekipo Metalca iz Zagreba z rezultatom 17:11 (7:6).
Kljub boljši igri, šoštanjčani v prvem polčasu niso uspeli doseči večje prednosti. V prvih minutah sopo-vedli s 3:1, vendar so jih gostje dohitevali in tako je bil do odmora rezultat 7:6 za domačine. Po odmoru so pobudo prevzeli šoštanjčani in kmalu vodili z re-
IZGUBILI TOČKO
šmarčani so osmo srečanje v SNL odigrali proti vodilni e-najsterici na lestvici Slaviji iz Vevč in izgubili z rezultatom 2:0 (1:0).
Na težkem in razmočenem igrišču so se bolje znašli domačini, ki so v vsakem polčasu dosegli po en gol. Šmarčani niso igrali podrejene vloge vendar niso imeli v napadalni vrsti strelca, ki bi znal spraviti
LE GOL RAZLIKE
Igralke Gorenja so se v Ljubljani pomerile z vode-čo ekipo na lestvici Slovanom. Obračun dveh kandidatov za prvo mesto se je končalo s tesno zmago Ljubljančank 14:13 (8:6).
Velenjčanke so bile ves čas srečanja enakovreden nasprotnik domačinkam, ki so s težavo osvojile obe
zultatom 13:7, kar jim je že zagotavljalo zmago. Prednost šestih golov so zadržali vse do konca tekme. Če bi se v zadnjih minutah bol j potrudili bi lahko dosegli izdatnejšo zmago. Takrat se je izkazal Stvarnik z odličnimi meti na gol, saj je dosegel ikar 8 golov. Gledalci pa iso posebej pozdravili nastop Štefana Kaea, (ki zaradi go-škodbe dalj časa ni igral. Gole so dosegli še: Požun 5, Klemenčič 3 in Štefan Kac enega.
žogo v mrežo. Po osmem kolu so z dvema zmagama in enim neodločnim rezultatom na predzadnjem mestu.
V nadaljevanju igrajo v Smartnem proti Kovinarju iz Maribora.
Igrali so: I. Podgoršek, Na-potnik, Kompan, F. Podgoršek, Sitar, Kač, Prašnikar, Lakner, Zalik, Benetek.
točiki. To je prvi neuspeh rakometašic Gorenja v letošnjem prvenstvu. Prihodnjo nedel jo bodo na igrišču v športnem parku igrale z ekipo Izole.
Gole so dosegle: Verdev 5, Zavolovšak 4, Hojan 2, po enega pa Jančič in Vr-dolijak.
PRVA ZMAGA MISLINJA
Odbojkarji iz Mislinjaso se letos uvrstili med najboljše slovenske odbojkarske ekipe in nastopajo v I. slovenski ligi. Pravila tekmovanja zahtevajo, da se tekme odigrajo v dvoranah, zato vadijo in tekmujejo v telovadnici RŠC v Velenju.
V prvem kolu so se srečali z ekipo iz Bovca. Tekma je bila zelo zanimiva. V prvih dveh nizih so zmaga-Misliinjčani 15:4 in 15:8. V tretji igri so jih gostje presenetili in dobili igro s 15:13. Tudi četrti niz so dobili gostje kar 15:4 in rezul-
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame in staTe mame
MATILDE DOMiTROViČEVE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremljali na zadnji poti, ji da-dovali cvetje ter nam izrekli sožalje.
Iskrena zahvala vsem sosedom, ki ste nam ob težkih trenutkih pristopili na pomoč ter govornikom za tolažilne besede.
Žalujoči: mož Vinko in hčerka Tilčka z družino.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi ljubljenega moža
MARJANA ZRIMA
i.. ! t l ■ ■lli".i i.M ... •« (;» •.lire ■niti H «W
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti in mu darovali cvetje ter vence. Posebna zahvala svaku Štefanu Kopitarju in sestri Majdi, ki sta mi v najtežjih trenutkih pristopila na pomoč.
Zahvaljujem se govornikoma tov. Vaienciju in tov. Sušcu za poslovilne besede ter vsem, ki ste mi denarno pomagali.
Žalujoči žena Cvetka.
TEKMOVANJE MLADINCEV
V	GABERKAH
Mladinski aktiv Gaberke bo jutri organiziral v prostorih gasilskega doma tekmovanje za prehodni pokal v šahu, namiznem tenisu in streljanju. Tekmovanja, ki se bo začelo ob pol dveh, se lahko udeležijo vsi mladinci terenskih aktivov z veljavno mladinsko izkaznico.
Po razglasitvi rezultatov bo ples, ispremljan s klubskim večerom.
RUDAR SAMO TOČKO
V SCNL je Rudar odigral tekmo v Slivnici z domačimi neodločeno 1:1.
Domačini so v prvem delu dosegli vodeči gol in vse je kazalo da bodo Velenjčani ostali praznih rok. Malo pred koncem pa so le dosegli izenačujoči gol in dragoceno točko. Po sedmem kolu ima Rudar 7 točk.
V	vodstvu je Dravinja z 10. točkami.
Ob praznovanju 25-obletnice košarke v Šoštanju priredi KK »Elektra-« Šoštanj v novi telovadnici solidarnosti pri osnovni šoli Biba Ročk, dne 27. oktobra 1973 s pričetkom ob 9. uri.
MEDNARODNI KOŠARKAŠKI TURNIR
na katerem bodo sodelovali KK Olimpija iz Ljubljane, KK Mike iz Madžarske, reprezentanca II. republiške lige in KK Elektra Šoštanj.
Vsi ljubitelji košarke vabljeni.
Elektra Šoštanj
tat izenačili na 2:2. V odločilnem nizu pa so Mislinj čani le ugnali borbene goste 15:9 in tako zmagali z rezultatom 3:2.
Za ekipo Mislinja igrajo: Oder, B. Zaje, T. Zaje, Pač-niik, Klemene, Založnik in Savič.

•	Harmoniko HOHNER VERDI II N 96 basov, 1 registrov dobro ohranjeno (skoraj novo) prodam. Naslov v uredništvu lista ali po telefonu 88-127.
•	SOBO V VELENJU ali bližnji okolici nujno potrebuje trgovski pomočnik. Tone Kol-manič, Arnače 23B, Velenje.
•	»RENAULT-16«, DOBRO OHRANJEN ugodno prodam. Vprašajte pri Franjo Kljun, Velenje, šaleška 16/9, ali po telefonu 85-243 od 18. ure dalje.
P0LYPEX SPREMENIL IME
KINO
Od 15. oktobra dalje se šoštanjski Polypex imenuje GALIP, industrija galanterije in plastike Šoštanj. Njihov delavski svet je spremenil naziv organizacije združenega dela zaradi
tega, ker je v sosednji Avstriji tudi firma z enakim nazivom, šoštanjčani pa se želijo izogniti nepotrebnim sporom, ki bi lahko nastali pri izvozu njihovih izdelkov.
REDNI KINO VELENJE
•	Petek, 19. 10. ob 17,30, sobota 20. 10. in nedelja 21. 10. ob 17.30 uri in 19.30 ameriški barvni vvestern ČRNA KARAVANA.
•	Torek, 23. 10. ob 17,30 in 19,30, francoski barvni film KAKO SKRITI MRTVECA.
•	Sreda, 24. 10. in četrtek 25. 10. ob 17.30 in 19.30 francoska barvna komedija POLICAJ.
•	Petek, 26. 10. ob 17,30, sobota 27. 10. in nedelja 28. 10. ob 17,30 in 19,30, ameriško italijanski vvestern DZANGOV SIN.
KINOGLEDALIŠCE VELENJE
• Ponedeljek, 22. 10. ob 19. uri, francoski barvni film KAKO SKRITI MRTVECA.
Komisija za volitve in imenovanja pri Skupščini občine Velenje
RAZPISUJE
po 213. členu statuta občine Velenje naslednji delovni
mesti
1.	NAČELNIKA ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE
2.	ŠEFA ODSEKA ZA DRUŽBENE SLUŽBE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
pod točko 1: visoka ali višja izobrazba in najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih pod točko 2: višja šola za socialne delavce in najmanj 4 leta delovnih izkušenj.
Kot poseben pogoj postavlja komisija, da imajo kandidati posebne organizacijske sposobnosti, moralno in družbeno politične kvalitete in iz tega izhajajoč pravilen odnos do skupščinskega in samoupravnega socialističnega sistema.
Pismene ponudbe s podatki o strokovni izobrazbi in praksi ter opisom dosedanjega službovanja kot tudi o drugih dejstvih pomembnih za izbiro na podlagi gornjih pogojev naj kandidati pošljejo komisiji za volitve in imenovanja v 15 dneh po objavi razpisa.
Avto moto društvo
Šaleške doline Velenje
obvešča, da je odprlo novo sodobno Avto šolo za voznike motornih vozil na Prešernovi cesti 9 v Velenju.
Z moderniziranim poukom bodo kandidati za voznike motornih vozil pridobili znanje na lažji in hitrejši način.
Tečaji bodo redni mesečni. Informacije dobite v prostorih nove Avto šole, kjer dobite tudi članski material, avto-karte, učne pripomočke za avto šolo, nalepke YU, značke AMS, rumene rotacijske luči in sličice z albumi OTO MOTO. V pisarni nove Avto šole boste lahko zavarovali vaše vozilo in dobili tudi zelene karte. Informacije dobite lahko vsak dan v Avto šoli Prešernova cesta 9 (ponedeljek, sreda in petek od 12. do 19. ure, torek in četrtek pa od 7. do 15. ure).
Srečno vožnjo Avto šola AMD — Velenje
Priporočamo vam film
skriti mrtveca
francoski barvni film.
V glavni vlogi Louis de Fu" nes, Bernard Blicr.
Režija Jean Girault.
Proizvodnja MGM 1971.
Ta film je po svojem namenu parodija parodije kriminalnega filma. Da je vse neskončno smešno in, da vse neskončno smešno ostaja, skrbita predvsem Louis de Funes in Bernard Blier, vsi ostali igralci pa so podrejeni njuni smešni igri. Pri tem je treba poudariti, da je Louis de Funes ustvaril nekaj čudovitih in prav zabavnih prizorov, da pravzaprav šarm in intenziteta njegove obrazne mimike in svojevrstna gestikulacija ohranjata filmsko dinamiko, ki se spodobi za tako zamišljen film.
Priznati je treba: film je narejen zato, da*se gledalci ob njem do solz nasmejijo. To pa se mu je popolnoma posrečilo.
•	Radovan MREVLJE, roj.
1952,	vrtnar iz Celja, Vrunčeva 10 in Ružica BUJAN, roj. 1953, učiteljica iz Velenja, Prisojna 12;
•	Mihajlo SRDIC, roj. 1953, rudar iz Velike Rujiške in Milena DAIC, roj. 1956, delavka iz Šaleka št. 36;
•	Ivan GUTMAN, roj. 1933, kontrolor iz Pesja št. 63 in Marija SALOBIR, roj. 1941, delavka iz Bevč št. 13;
•	Stanko SEVŠEK, roj. 1950, orodjar iz Velenja, Jenkova 15 in Boža SLAPAR, roj. 1956, delavka iz Velenja, Jenkova 15;
•	Anton RIHTAR, roj. 1952, rudar iz Velenja, Aškerčeva 9 in Magdalena VUK, roj. 1952, delavka iz Velenja, Aškerčeva 4;
•	Milan SUSEC, roj. 1951, splošni ključavničar iz Velenja, Kidričeva 15 in Zofija Go-SEK, roj. 1955, delavka iz Velenja, Kersnikova 6;
•	Aleksander JAGODIC, roj.
1953,	mesar iz Velenja, Prešernova 12 in Elvira POTOČNIK, roj. 1951, ekonomski tehnik iz Arnač št. 24a;
•	Gorazd RANT, roj. 1952, ribiški tehnik iz Celja, Vrunčeva 11 in Albina VERBIC, roj. 1951, ekonomski tehnik iz Druž-mirja št. 53;
•	Franc POTOČNIK, roj.
1951,	strojnik iz Raven št. 60 in Stanislava PACNIK, roj. 1955, delavka iz Šmartna pri Slov. Gradcu št. 47;
•	Osman HASIC, roj. 1950, rudarski tehnik iz Donje Ora-hovice in Cvetka FRISKOVEC, delavka iz Šaleka št. 63, rojena leta 1957;
•	Albert PODLOGAR, roj. 1947, orodjar iz Šaleka št. 50 in Štefka POKLAC, roj. 1952, delavka iz Šaleka št. 50;
•	Franc KOŠAR, roj. 1952, delavec iz Šoštanja, Tovarniška pot 2 in Marica RANCNIK, roj. 1955, delavka iz Prelog št.
22;
•	Anton NOVAK, roj. 1947, strojni ključavničar iz Druž-mirja št. 68 in Nevenka LEMPL, roj. 1955, prodajalka iz Šaleka 16;
•	Jernej VIDEMŠEK, roj.
1952,	delavec iz Skal št. 17 in Marija STEBLOVNIK, roj.
1952,	delavka iz Podgore št. 4;
•	Darko SEVCNIKAR, roj. 1951, kontrolor iz Crnove št. 35 in Marjanca SEVCNIKAR, roj. 1951, poštna uslužbenka iz Za-vodenj št. 44;
•	Branko DRAZNIK, roj.
1953,	študent iz Celja, Otok 7 in Sonja KORTNIK, roj. 1953, študentka iz Šoštanja, Tovarniška pot 6;
•	Anton ZALESNIK, roj. 1915, upokojenec iz Skornega pri Šoštanju št. 32 in Marija NAPOTNIK, roj. 1924, druž. upokojenka iz Gaberk št. 39;
•	Zdravko PEČOVNIK, roj. 1951, avtomehanik iz Lokovice št. I34a in Milena SEŠEL, roj. 1953, delavka iz Družmirja št. 17;
•	Primož MARINŠEK, roj. 1951, viličar iz Topolšice št. 78 in Pavla STRMCNIK, roj. 1947, poštna uslužbenka iz Topolšice št. 56;
—	Valentin GOLOB, prevžitkar iz Florjana št. 9, star 68 let;
—	Bojan ZEGA, TV mehanik iz Velenja, Prešernova 14, star 19 let;
—	Dominik POZENEL, upokojenec iz Šoštanja, Her. šer-cerja 1, star 76 let;
—	Katarina KOPITAR, druž-upokojenka iz Velenja, Slandrova 1, stara 73 let;
—	Jožefa LEDINEK, upokojenka iz Velenja, Kersnikova 7, stara 66 let;
—	Bernardina LORGER, gospodinja iz šaleka št. 35, stara 78 let;
—	Marija KRAJNC, upokojenka iz Skal št. 110, stara 83 let;
—	Franjo MLINŠEK, osebni upokojenec iz Velenja, Celjska c. 16, star 83 let;
—	Frančiška GLA2ER, upokojenka iz Velenja, Kersnikova 7, stara 78 let;
—	Franc RAJH, upokojenec iz Silove št. 13, star 86 let.
Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 85-087 • Redakcija: Ljuban Naraks (glavni in odgovorni urednik), Liza Podpečan-Kuhar, Stane Vovk in Rudi Zevart
• Časnik izdaja organizacija SZDL občine Velenje • Kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar« je izhajal do I. januarja 1973 • List izide vsak petek • Cena je 1 dinar • Letna naročnina je 40 dinarjev • Za inozemstvo 65 dinarjev • Tekoči račun št. 50740-533-678-55263 pri SDK Velenje* Rokopisov In fotografij ne vračamo • Tisk in kllšejl AERO, kemična in grafična industrija Celje • List je oproščen temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-2/72).
• SPOMENIK MATIJU GUBCU — Predsednik republike Josip Broz-Tito je v nedeljo, 14. oktobra v Donji Stubici slovesno odkril spomenik Matiju Gubcu. Osrednja proslava, 400-letnice hrva-ško-slovenskega kmečkega punta, je bila v kraju, kjer je Matija Gubec zbral kmete ter jih odpeljal v boj. Spomenik je delo uglednega hrvaškega kiparja Antuna Augustinčiča. • MODA V SVETU — Na štirinajstem sejmu mode v Beogradu je podjetje Almira dobilo nagrado za trikotažo, najboljše čevlje pa so razglasili čevlje tovarne Peko. Najvišje priznanje za tekstil je že četrtič zapored dobilo Teteks iz Tetova. Sarajevsko podjetje »22. december« pa je dobilo največ priznanj za moško konfekcijo. • HOTELI POLNI TUDI V OKTOBRU — Za september običajno pravimo, da je posezonski mesec na Jadranu. Letošnje leto pa je pokazalo, da so Ialiko hoteli tudi v oktobru tako polni kot julija in avgusta. Izredno lepo in toplo vreme ter pojav kolere v Italiji, sta usmerila veliko tujcev na našo obalo. Iz vseh jadranskih mest namreč prihajajo vesti, da so hotelske zmogljivosti skoraj popolnoma izkoriščene. Tudi cene so ugodnejše kot v
poletnih mesecih. To pa tujci seveda izredno cenijo.
Razbita »katrca« — nema priča, ki opozarja
21-letni Franc Kopin
PLETENINE — PLETENINE
Smrt prežala na mostu
Velika hitrost, neizkušenost voznika in slabe vremenske razmere so prejšnji teden terjale na raclmirskein mostu zopet nov davek: troje mladih življenj
• KAKO SO SE NAŠLI
V petek, 12. oktobra je enaindvajsetletni Jordan Manojlovič, vodnik na ka-ravli »Savinjski partizan« kupil osebni avto z registracijo CE 102-87. Pri kupčiji ga je spremljal prijatelj Franc Ošep, tridesetletni delavec iz Solčave 52. Franc Kopin, enaindvajsetletni fant iz Ljubnega 34 je prosil Manojioviča, če se lahko pelje z njim do Solčave, kjer ga naslednje jut-
ro čaka služba, saj je bil sprevodnik pri avtobusnem podjetju Izletnik iz Celja.
• ODPELJALI SO SE V SMRT
Sedli so v katrco in se odpeljali iz mozirsike strani proti Solčavi. Avto je vozil Jordan Manojlovič, poleg njega ije sedel Ošep, na zadnjem sedežu pa Franc Kopin iz Ljubnega. Bilo je ponoči, gosta megla in dež, ki je rahlo rosil je zmanj-
Marija in Alojz Jamnik — prva očividca nesreče
ševal vidljivost. Petnajst minut čez polnoč je v ostrem levem ovinku, k jer cesta zavije na radmirski most, zaneslo katrco zaradi velike hitrosti in neizkušenosti voznika v desno, tako da je prebila mostno ograjo in zgrmela osem metrov globoko v relko Savinjo.
• PRVI OČIVIDEC PRIPOVEDUJE
»Močan trušč na ju je prebudil iz spanja,« sta povedala zakonca Jaminik iz Ju-vanja, katerih hiša stoji le nekaj metrov stran od mostu. »Zaslutila sva, da se je zgodilo nekaj hudega in takoj odhitela pred hišo. Videla sva, da je na mostu odtrgana ograja. V tistem trenutku se je pripeljal z mopedom iz Ljubnega Anton Kaker. Ustavil je in Skupaj smo gledali pri odprti ograji v Savinjo, toda zaradi teme nismo razločili nič drugega kot temne sence v vodi. Sklenili smo, da je najbolje, če obvestimo postajo LM na Ljubnem, kamor se je Kaker takoj odpeljal«.
jevni zdravnik dr. Emil Šprajc je ugotovil smrt zaradi utopitve. Ker so bila sprednja vrata avtomobila odprta, so domnevali, da je voda, ki je na tem mestu posebno deroča odnesla voznika in sopotnika naprej. Iskali so trupla vzdolž Savinje in okrog sedme ure zjutraj potegnili iz reke kakih 50 metrov niže še Oše-pa (zlomljen tilnik). Sto metrov dal je pa je voda zanesla utopljenega voznika Jordana Manojioviča.
Vse kaže, da sta nesrečna fanta v avtu, Jordan in Kopin padla pri trčenju z mostno ograjo v nezavest, saj bi drugače kdo od njiju uspel izplavati.
• ZAJTRK JE OSTAL NEDOTAKNJEN
Ošepova mama je v četrtek proti večeru srečala sina, ko je prihajal od hiše, kjer je bedel vso noč pri mrtvem prijatelju. Povedal ji je, naj ga ne čaka z ve-j čerjo, ker ima zmenek s j prijateljem, ampak naj ga| zagotovo zbudi ob petih zjutraj naslednji dan, da ne bo zamudil šihta.
»Celo noč sem bedela in čakala kdaj bo prišel Franc. Zjutraj sem mu pripravila zajtrk. Ni ga bilo, zajtrk pa ga še sedaj čaika na mizi ...«
Liza Podpečan-Kuhar
Živina pod ruševinami
V torek, 16. oktobra se je v dopoldanskih urah podrlo poslopje last 78-lctnega kmetovalca Matevža Glušiča iz Bevč pri Velenju. Gasilci s.o izpod ruševin rešili šest govedi, poškodovani pa sta bili krava in telica ter so ju zasilno zaklali. Hlev jc bil v izredno slabem stanju, zato ni čudno, da se je podrl. — Na zgornjem posnetku je kmetovalec Matevž Glušič pri rešeni kravi, spodaj pa podrto poslopje.
• REŠEVALCI NISO MOGLI POMAGATI
Zadnji čas je že, da pomislimo na toplejša jesenska oblači.a. Modni krea-torji priporočajo za zgodnjo jesen tople in debele pletenine. In če je volna res debela in spletena v gost vzorec, bo pletenina res topla in nas bo še nekaj časa grela. Takšni so lahko puliji s poudarjenim visokim ovratnikom in zavihanimi rokavi; takšne so lahko tudi jopice z veliko rebrastega patenta. Jopice so lahko kratke ali dolge, segajo samo do pasu ali pokrivajo boke. Vse je namreč moderno, odločiti se morate le, kaj vam bolj u-gaja in ne nazadnje tudi pristaja vaši postavi, višini in podobno.
Ograja močnega sunka ni vzdržala
Miličniki so bili že čez 15 minut na kraju nesreče. V soju svetilk se jim je nudil grozljiv pogled. V okrog 2 metra globoki Savinji je ležal popolnoma razbit osebni avto. Zaradi močnega vodnega toka so bili sami nemočni, zato so poklicali na pomoč poklicne gasilce iz Celja. S čolnom in ostalo opremo so ob pol petih zjutraj potegnili iz vode razbitine katree. Na zadnjem sedežu so našli reševalci prvo žrtev nesreče, komaj 21-letnega Franca Kopina iz Ljubnega. Kra-
Staša Gorenšek