št. ()¦
„SLOVENKA"
Str. ^
Vzgoja otrok.
Spisala Mar. Ana.
Došla SO različna pisma in vprašanja o načinu
vzgoje otrok. Srčno so nas razveselili ti pojavi zanima-
nja, kajti s tem kažejo naše vrle matere, da se za stvar
ogrevajo, da resno mislijo ter žele prav odgojiti deco
svojo. In zares moramo misliti ter delati in hiteti ; saj
smo itak že dolgo, predolgo dremale in spale.
Malo l)itje je tu. Nežno, nezavedno brez moči in
volje. Ono je testo pravi nek pedagog, koje se vpogne
vsakemu pritisku, je ilovica, iz katere se lahko naredé
krasne podobice ali pa čuden nestvor.
Mati je družini srce, iz kojega izvira ljubezen,
ogenj. Ljubeča mati je otroku vzor, ona mu je izvir
vsega dobrega in slabega. Pazi tedaj o mati, pazi, da si
mu res prva in prava učiteljica in voditeljica. Otroku ne
ujde ni en miglaj, ni ena beseda, ni en pogled. Zato naj
vsaka mati vporablja svoje besede, svoje vedenje in de-
janja v dobro vzgojo otrok, v ta namen navajam tu le
nekaj toček :
Govorimo otrolii mnogo in pravilno a v maternem
jeziku. VeHk nedostatek je, da se z otroci blebeta; zgo-
varjaje besede le na pol ali okrajšano. Temu se deca
tako priuči, da se pozneje ne pomuja ponavljati razloč-
nih besed : Materinščina pa bodi temelj drugim jezikom
in vedam.
Ne dovoljujte otroku vsega kar hoče, samo da né
joka. Dogaja se to skoraj v vseh družinah ; ne toliko
radi otroka, temveč radi lastne ugodnosti, ker se nam
ne ljubi poslušati joka, ali pa pregovoriti otroka kako
drugače. Potem se otrok navadi tako, da prav hoče vse
in tako dolgo joka, da doseže svoj smoter. V poznejših
letih bode baš tako, a žal, da vsega ne moremo imeti
nikdar in ni nam težko,yče se navadimo že v otroški dobi
zatajevanja,
Ne draSitno otrok as. jim n. pr. kažemo lepo ru-.
dece jabolko ali igračo pa jo zopet skrijemo in to več-
krat ponavljamo, ravno-ko jo hoče otrok doseči. S tem
se navzame razdražljivosti in krive smo same.
Zbirčnosti v jedi, pijači in obleki ne sme otrok po-
znati. Otroku se niti sanjati ne sme, da bi se mu kaj
druzega pripravilo, nego kar jedo drugi. Izjema je seve
v bolezni in prvih detinskih letih, v katerih uživa dete
večinoma le mlečnate jedi. Prihodnjost vsakterega, bodisi
še tako odličen ah vborcn, zakrita je za teman zastor.
Nihče ne ve, ga li čaka dobro ali slabo; če slabo, ne bo
mu tako hudo, a če dobro znal, bode ugodnosti tem bolj
ceniti. Kaj naj rečem o oblačilcih? Ootovo želi vsaka mati
imeti svoje dete čedno in lično opravljeno. Otrok je pa
že sam na sebi v svoji nedolžnosti lep, ljubeznjiv, in pri-
kupljiv če je umit počesan in snažno oblečen brez nakita
in lišpa.
Otrok naj redno Jcnj dela. Naj se igra s primerno
družbo, a naj se tudi podučuje igraje lehkotno Treba ni
učenih razprav. Kar vidi okoli sebe, kar ga zanima naj
se mu pojasni. Na vsako otrokovo vprašanje odgovarjaj-
mo rade, pametno in nikoli z „n e vem". Ne smemo
vedno poditi otroka od sebe, kedar delamo. Naj le gleda,
naj tudi pomaga po svojih skromnih močeh ; tako se
priuči polagoma redu in delu, kar mu v življenji izvestno
koristi. Delo ne bo mu strašilo, a ščit tohkemu zlu. Delo
bode mu uteha o nesreči, a ne kazen za greh. Ono mu
bode oživljalo duh a ne morilo samozavest. Delo bode
mu ponos in veselje, a ne žrtev in nesreča, ako vzbujamo
že v prvih letih v otroku veselje do dela.
Učimo otroka misliti. Kako bo neki mislil človek;
ki ni bil nikdar k temu priučen? Od rosne mladosti pri-
puščen sam sebi se je igral, tekal, skakal brezmiselno,
kakor mlado žrebe. Izvestuo ni rojenih toliko slaboumnih
ali glupih ljudi, kakor jih nareja vzgoja, ker jih ne vodi
k mišljenju. Ni trel)a z otroci reševati problemov, a mi-
sliti se nauče z otroškimi igrami, povesticami in izdelo-
vanjem otroških del. Pri tem se ve mora mati misliti a
žalibog, da je večina mater za to prelena, zato so pa
izvrstni pripomočki otroški vrteči.
Ne vodite dece vedno se seboj in pazite posebne
komu jo izročate. Posebno nedostojno je male otroke vo-
diti v krčmo, kavarno ali pivarno. Tudi v družinah na-
dlegujejo otroci zato naj se jih nikoli ne vsiluje. Če jih
prav izrecno žele, da pridejo, se to stori, pa le redko
kedaj. Poslušati pa ne smejo vedno, kaj odrasli govore ;
le če se pripoveduje o Bogu, domovini, naravi, o juna-
ških činih naj bodo otroci prisotni. Seveda ne razumejo
vsega, a ostane jim nekaj v spominu. Potem povprašu-
jejo a mi pojasnujmo drage volje. Tako si pridobe po-
dlago vsem vedam igraje, da same ne vemo kako in
kedaj.
Naposled primerjajte same vrle matere, otroke dobrih
in slabih družin ; videle bodete razliko dobre in slabe
vzgoje ; spoznate matere po otrocih in narobe. Zato trudi-
mo se priučiti veliki umetnosti, spoznavati namreč otro-
kov značaj in potem vravnati vzgojo.