„Gorica" izlmja vsnki torek in soboto. Ako pad»; na ta tlneva praznik, dan poprej. UrtMlništvo se naliaja v „Naroilni Tiskarni", u!ion Vctturini St. •), kamor jc naslavljati pisma. Nefrnnkirana pisma se ne sprejetnajo, ennko se ne uvažujfjo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov se ne vračajo. GORICA „(»orira" slane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 2 50. Ipravništvo se naliaja v „Natodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9. /a o^lasi', se plačuje od čvetfrostopm- petit vrste po li vin.. za veekratni natis primeren pupust. I'csaniezue številkc stanejo 8 vin. in se prodajajo v ra/.nih gori'kih tr;iiikab. St. 40. V Gorici, v torek dne IS. maja 1909. Leto XI. Občni zbor „Centralnc posojilnice". „Ccntralna posojilnica", vpisana zadruga z omejeno zavczo, jc imcla svoj dcvcti rcdni občni zbor prctckli ponde- Ijek dnc 10. maja ob 10. uri prcdpoludne v posojilniški posvctovalnici. Predsednik gosp. prof. Ivan Berbuč konštatuje, da jc zastopanih nad dcscti del opraviče- nih glasov, katcrc zahtcvajo pravila za sklepčnost občnega zbora, nainreč da je zastopanih od 3860 skupaj 1774 glasov, in otvori zborovanje, pozdravljajoč v toplih besedali vdeležence, ki so se v tolikom štcvilu vdcležili letošnjega obč- nega zbora kljub slabemu vrement;. kar jc znamenje zanimanja i n z a u p n o s t i do našega zavoda. Iz poslovnegaporočila posnamemo (e-lc podatke: 1. Člani in deleži: V upravnem letu so pristopili na novo 1 član z 1 glav- nim deležcm in dva druga člana še s 7 glavnimi deleži. Odstopilje 1 član z 1 glavnim deležem. in 13 članov z 13 opravilnimi deleži. Koncem lcta 1908 je štela posojilnica 75 članov z 134 glav- nimi deleži in 146(> članov z 14"69 opra- vilnimi delcži. Svota vplačanih deležev s koncem leta 1908: glavnih K 26.800- -. opravilnih 2°38. 2. Denarni proniet: Sprejcmki K 3,884.277-68, izdatki K 3,870.03604; skupaj K 7,754.91372. 3. Mranilne vlogc : V upravnem lctu sc je vložilo kron 943.480-89, dvignilo kron 718.599-27, toraj več vložilo kron 224.881-62. Stanje koncem lcta 1907: K 1,816.352-73. Pripisane .obresti konccm ieta 1908: K 90.020.45. Stanje hranilnih vlog koncem leta 1908: K 2,131.254-80. .Hranilnih knjižic se jc izdalo na novo 321, realizovanili pa jc bilo 170. Na ostalih 1190 knjižicah jc razdeljeno sta- nje hranilnih vlog tako. da pride po- vpreeno na vsako hranilno knjižico K 1790-97. 4. Posojila: V letu 1908 so se iz- plaeala posojila: a) na osebni kredit in zastave K 114.832-49, b) na vknjižbo K 327.443-06, c) na mesečno odplačeva- nje K 3200- -, skupaj K 445.475-55. Po- sojil se je vrnilo: a) na osebni kredit in zastave K 163.303-64. b) na vknjižbo K 77.912-05. na mesečno odplačevanje K 14.501-35. Torej se je vcč dalo kron 189.758-51. Koncem lcta 1907 je bilo posojil : a) na osebni kredit in zastave kron 550.535-33, b) na vknjižbo kron 1.194.576-63, c) na mesečno odplačeva- nje K 57.824-14. Skupaj K 1,802.930- . Stanje posojil koncem lcta 1908: kron 1,992.694-51, in sicer znaša stanje: a) posojil na osebni kredit in zastave kron 502.004*08, b) na vknjižbo 1,444.107-64 K, c) na mesečno odplačevanje K 4().52279.Sku- paj K 1,992.694-51. Izposodilo se je na no- vo : a) na osebni kredit in zastave 99 stran- kam, b) na vknjižbo 101 stranki. c) na niesečno odplačilo 5 strankam. Vrnilo jc posojil: a) na osebni kredit in zastave 30 strank, b) na vknjižbo 28 strank. c) na mesečno odplačevanje 9 strank. Po- vpreenica za posojila na osebni kredit znaša torej pri 448 dolžnikih Kl 120-08, za posojila na vknjižbo pri 540 dolžni- kih K 2644'89, za posojila na mesečno odplačcvanjc pri 57 dolznikih K 810-19. 5. Tekoči račun : Promet v tekočem 2.050.125-09,torej več izdatkov K 89.234-12. Stanje tekočega računa iz 1. 1907: a) pasivnih tckočih računov K 2o().417*96, b) aktivnih tekočih računov K 130.3ol 42. Razlika K 124.056-54. Odštevši gornjo razliko K 89.234-12 znaša stanje tcko- čega računa K 34.822*42. Obresti sc je pripisalo konec leta 1008 posojilnici v dobro K 11.358-95. posojilnici v breme K 10.624-16. Odstanek v dobro K 73479. Stanje tckočcga računa posojilnici v brcinc K 34.087-03, in sieer znaša sta- nje : a) pasivnih tekočih računov kron 315.00377, b) aktivnih tekočih računov K 2S 1.000-14. Razlika 34.087-63. 0. Čisti dobičck: V letu 1907. je znašal K 13.983-13, razdelil se je po sklcpu občnega zbora z dnc 21. maja 1908: a) za pripis reservnemu zakladu K 0.902*74, b) za pripis razpoložnemu zakladu K 2834-81, c) za 5 od sto divi- dcndc K 1245-58. Skupaj K 13.0N3-13. 7. Reservni zaklad: Koncem leta 1007 jc znašal K 29.833-05. 8. Razpoložni zaklad : V ta zaklad je došlo po sklepu občnega zbora iz leta 1908 K 2834-81, prenesel se je iz leta 1007 zncsek K 2085-51. tako. da je štel ta zaklad K 4^20.42. Porabilo se ga jc K 4795, prenos na novi letnik kron 125-41. skupaj K 4020-42. Čisti dobiček za osnio upravno lcto znaša K 12.258-40. Prcdlog načelstva občnemu zboru gledc uporabc dobička sc glasi v smislu ij 15. drtištvenih pra- vil: 10 od sto pripis reservneinu za- kladu K 1225-84. 5 od sto dividenda glavnim deležem K 1203-84. Od ostanka I. polovica reservnemu zalogu K 4869*36, II. polovica razpoložnemu zakladu kron 4869-30. Skupaj K 12.258-40. (lospod ravnatelj Pirjevcc poda ob- širno poročilo nadzorstva, ki je v prc- teklem poslovnem letu rcs požrtvovalno in strogo izvrševalo svojc dolžnosti, in reči sc mora, da dokler naš zavod ima tako stroge in natančne člane nadzor- stva, ni se bati najmanjše izgube. Prečitala se je se bilanca za leto 1O()S, nakar je občni zbor po nekaterih pojasnilih sprejel poročilo na znaje, po- trdil računske sklepe za leto 1908 ter odobril po načelstvu prcdlagano razde- litev čistcga dobička za prcteklo leto. Reservni zaklad znaša vslcd tega kron 35.028-25. Slcdila je volilcv načelstva na tri leta in nadzorstva na cno leto. V na- čelstvo so bili izvoljeni : Ivan prof. Ber- buč, dr. Fran Pavletič, Fran Kaučič, dr. Fran Žigon, ces. svetnik Fran Vodopi- vec. Anton Fon in Ferdinand Sfiligoj. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Anton Han- tel, c. kr. šolski svetnik, Ivan Pirjevcc, c. kr. ravnatelj v. p., monsig. Josip Pav- letič, dr. Fran Kos in dr. Aiidrej Pavlica. Šesta točka dnevnega reda „Spre- memba pravil" je odpadla, ker se jo jc odložilo do prihodnjega obenega zbora. Prečitalo se je šc dolgo porocilo o re- viziji, katero je izvršila „Zadružna zveza" v Ljubljani due 3. in 4. januarija loos v „Centralni posojilnici", katero se izraža jako pohvalno o uzorneui rcdu, po katercm sev posojilnici poslujc. Ob 12. uri je zaključi! predsednik obeni zbor. Račun „SlovensVega sirotišča" za leto 1908. Dohodkov je bilo . . . . K 87.211-98 StroSkov.......... 73.070-32 Preostanek.......K 14.152-60 Ta preostanek se naliaja : 1. V Ccntralni posojilnici . K 11.689-25 2. V Hranilnici (Alont) . . „ 506-83 3. V poštni hranilnici . . „ 645-74 4. Y „Krojaški zadrugi" . ., 40"-- 5. Pri zasebnikih . ,..... 700-— (). Y ročni blagajni...... 570*84 Skupaj . . . K 14.152-66 Bilanca. Imovina: 1. Hiša in zemljišče . . . K 76.000*— 2. Pohištvo.......„ 210- 3. Blagajniški probitck . . .. 14.152-6() Skupaj . . . K 90.302-00 Dolgovina: 1. Dolg pri „Hranilnici'' . K 56.000-— 2. „ „ zasebniku . . .. 2.000* Skupaj . . . K 58.000-- Čisto imetje dnc 31. decem- bra 1908......K 32.362"6i- Dr. Andrej Favlica, podpredsednik in blagajnik. Račun prcglcdala in nasla v red it. Y Gorici. dne 27. marca 1909. Anton Jakončič, m. p. Ivan Rojec, m. p. Vinska razsfava na Dunaja. Naša dežela pridcluje dosti in do- brcga vina. Če kje, jc pri nas grozdje zdravo in zrelo. sploh ima vse pogojc v sebi. da se iztisne iz njega zdrava in izvrstna kapljica. lzvestnc jc tudi. da je postal naš kmet napreden v vinogradu. skrbi. ua redi najboljše vrste trt. doma pa da izdcla iz grozdja vino po naj- uinnejšem načinu. Ykljub temu ni mo- gel letos svojega pridclka razprodati, ali pa ga je moral oddati po jako nizki ceni. Kar je iztrzil. ne zadostuje v po- kritjc stroškov, katcrc inn vinograd po- vzrocuje. Kaj jc temu krivo? V prvi vrsti to. da niso naša vina znana v svetu in niti tie v nasi avstrij- ski domovini. Razcn v par sosednjih kronovinah, na Kranjskcm in Koroskem, ne poznajo naših vin. in čc jih drugod tudi točijo in razprodajajo, godi se to pod drugitn imenom. Drugi uzrok, ki jc potisnil v tern letu vinu kup tako nizko. jc vinski kartel. Rcs. da jc bila btina bo- gata tudi drugod, posebno na Nižje Av- strijsketn in Ogerskcm, o ccmcr bodemo se govorili; toda čc bi se več vina pri- delalo, nego ga je mogoče zavžiti. tcdaj bi blago preostajalo pridelovalcu. Temu pa ni bilo tako. Yino se jc razprodalo. a po zclo nizki ceni. Ce se je pa raz- prodalo. jc to znamenje, da sc je tudi konsumiralo in da ga je bilo treba. Polcmtakcm nam je hoditi dvojno pot za odstranitev vinske krize. Prvič treba je skrbeti za izdatno rcklamo' drugič razrušiti kartel. Kot izborno sredstvo v doscgo pr- vega naniena je smatrala naša dežela vinsko razstavo. ki se je vršila 13. in 14. t. m. na Dunaju v liudski kleti ma- gistratne palace. Zato se je pa tudi udc- lezila v obilni mc-ri te razstave. Raz- lična društva in dru/.be in drugi činitelji so kar tekmovali. da bi bili na raz- stavi častno zastopani, kar so tudi v polni meri dosegli. Y ta namen osnoval se je v Fur- laniji poseben oubor. „Oori^ka zveza" je izvolila poseben vinarski odsek. na slovenski strani trudili so se v to svrho še slow kmetijsko društvo. vinarska za- drttga v Gorici. vinarsko društvo v To- maju in drugi. Da so tudi obeine in okraji tekmovali. je razuinljivo. Naj- častnejše je bila pa zastopana o b č i n a Domber g. Tu je ljudstvo trezno mislece. konservativno. a na- prcdno v lepem pomenu besede. (Dalje pride.) Sklep šolskega leta v obrlno nadalievalni šoli v Gorici. Div 16. ]v\r:;\ so se zbrali učenci obrtno nadaljevaine sole v prostorih ..^olskcga doma". Slepasose vdeležili visokorodni gospod dvorni svetnik grot Henrik Attems, solski svetnik gospod ^tet1. Križnic. računski ravnatelj g. Iv. Pirjevec. okrajni s. nadzornik gospod Fr. Finžger in drugi. Od gg. mojstrov oziroma roditcljev opazili siiio cdino 1. Živca iz Ozeljana. in par drugih. in vendar bi morala raz- stava zanimati gg. rokodelske mojstre. Yoditelj sole ces. svetnik Fr. Yo- dopivec poroca o solskem tetu. iz ka- terega poročila navedemo nekatere točke. Solsko leto je pricclo s lo. sep- tembrom ter sc je rcdno poučevalo v vsakcm razredu po 9 ur na teden do 14. maja. I'cilo se je 12o dni, nied temi je ?>?> nedelj. Uccncev se je vpisalo 157, med letom izostalo 3(>. koncem leta bilo 1 IS. Ti so napredovali takole: prav dobro sc jih jc učilo 12, pohvalno 27. dobro 32. zadostno 18. nczadostno 24 in 5 ni bilo klasil'ikovanih. Y Solo so hodili v obče neredno. izjemo so delali oni od oddaljenih krajev. Prav redno so hodili. da niso no- benkrat zamudili: Persic Alojz iz Yr- tojbe. Spačal Alojz iz Bukovice. Lipovž Janko iz Scla. Podgornik Anton iz Sela. Podgornik Fran iz Scla. Bavcer Andr. iz Scla. .lekse Ciril iz Sela. po enkrat so zamudili Živic Alojz iz Sela. Kosic Fran iz Mirna. Fder Florijan iz üorice. Cigoj Alojz iz Malovs: po dvakrat: SimČič Fran iz Pcvmc. (iodniC Karol iz Mirna: po 3 krat: Lozar Yencelj iz (iojač in Srenjšček Fran iz Solkana. Ysi drugi so zamudili po 4 krat in večkrat solo. Od onih, ki so se vpisali po pri- četku ^. leta (po 1. 10.) niso zamudili no- benkrat: Silvij Bizjak iz Skril. Yodo- pivec .Icier iz Kanienj in po dvakrat: Yolic Alojz iz Skril in Furlani Maks iz Batui. .!___ pol ure do ure hoda do postaj na Vi- pavski železnici. Po bivališču je bilo 24 učencev iz Gorice, 12 iz Solkana. 11 iz 5t. Petra, 13 iz 5t. Andreža, (> iz Vrtojbe. 10 iz Pevme, 3 iz Podgore, 3 iz Bilj, 4 iz Mirna. 2 iz Opatjegasela, 2 iz Kamenj, 3 iz Skrilj, 6 iz Sela. 5 iz Gojač, 2 i/ Malovš, pc 1 iz Ozeljana. Ložic, Batuj in Črnič. Po obrti so bili učenci: 47 zidarjev. 27 mizarjev, 3 tesarji. 2 kovača. 18 klju- čavničarjev. 2 mehanika. 2 čevljarja, 3 črkostavci, 2 svečarja. 2 knjigoveza, po eden je bil kolar. strugar, rezbar, sedlar. kiepar in trgovec. Po starosti so bili učenci: 3 tri- najstletni (rojeni 189o), 15 štirinajstletnih. 14 petnajstletnih. 20 šestnajstletnih. 14 sedamnajstletnih. 13 osamnajstletnih. 10 devatnajstletnih. 8 dvajsetnih in 8 erez 20 let starih. Obdarovanih je bilo 1° uc'encev s hranilnimi knjižicami, v katerih je vpi- san znesek od 6—15 K in 18 učencev s šestili. vrednimi po 5*20 do 10 krön. in sicer: Vuga Janez, Jug Alojz, Mušič Fr.. Poberaj Roman, Podgornik Anton. Kosič Fr., Lipovž Janko. Eder Florijan. Podgornik I:r.. Simčič Fran. Klavčič Fran, Bizjak Rudolf. Furlan Alaks. Peršolja Fran, Mlač Ivan, Podberšič Fran, Jckše Ci'ril, Cigoj Alojz. Bavčer Andrej. Živic Alojz, Rebek Andrej. Spačal Alojz, Srenj- šček Fran. Persic Alojz. Lozar Vencelj, Kerkoč Adolf. Bratina Bruno, Rustja Janez. Žbogar Anton. Škarabot Jožef. Vogrič Fran. Kodermac Alojz. Brajnik Peter. Bizjak Silvij. Sošol Anton in Vo- dopivec Jeler. Po primernemu nagovoru. ki ga je imel šolski voditelj Fr. Vodopivec do učencev, vskliknili so ti trikratni živio presvitlemu cesarju ter so zapeli ce- sarsko pesem. Potem so si gospodje in učenci ogledali razstavljene izdelke učen- cev. risarije in knjižice za pisanje, ra- čunstvo in spisje. Toliko gospodje. kakor tudi drugi, ki so si ogledali razstavo. so se so- glasno hvalno izrekli, da sola vidno napreduje. da so risarije čedne in pre- cej težke. Posebno lepo so bili risani izdelki: Vuge Janeza, pa zidarjev Juga Alojza, Klavčiča Fr.. Sirnčiča Fr., Klav- čiča Fr.; mizarjev Lipovža .Jankota, Pod- gornika Franceta in drugih, Izdelki rez- barja Fodgornika Antona pa ključav- ničarjev Eder Florijan in MuŠič Fran- ceta ter Poberaja Romana so se tudi odlikovali. 0 risarijah I. razreda nam ni treba zgubljati veliko besedi. omenjamo, da poučuje tu risanje strokovnjak prot'esor Gvaiz, in stem je že rečeno. da so bili izdelki vse hvale vredni. Čestitamo Šoli in onim, ki jo vo- dijo in v nji poučujejo. Poiilični pregled. Cesar in bosanska agrarna banka. V nedeljo je bil skupni finančni minister baron Burian sprejet od cesarja v avdijenci. Nato je Burian konferiral z zunanjim ministrom Aehrenthalom. Vse te konference so bile v zadevi bosanske agrarne banke. Nedavno so javili listi, da je bila bosanska agrarna banka ob- Ijubljena Mažarom. ako odnehajo od sa- mostojne ogrske banke in od vojaških zahtev ter da je tako razumeti popust- ljivost avstrijske viade. Burian odstopi. V političnih krogih se zatrjuje. da je skupni finančni minister na mero- ddjnem mestu izrazil željo, da se ga odpusti iz njegove službe. Nesoglasja v mlnistrskem svetu. V soboto je v rninistrskem svetu došlo do ostreg?, nesoglasja med mi- nistri radi finančnega načrta finanč- nega ministra Bilinskega. Večina mini- strov se hoče zadovoljiti samo z dav- kom na žganje. dočim hoče Bilinski, da Dogodkl v Turčiji. Novi sultan priseže v četrtek pred parlamentom. Mladoturki obesajo dalje.- YCeraj predpoludne je bilo namreč pred Sofijno mošejo obesenih pet oseb. on stotnik. en poročnik in trije policisti. Včeraj je furski senat vsprejel tursko- bolgarski zapisnik. — Novi sultan je obljubil armenski deputaeiji. da pre- preči nadaljno klanje kristjanov ter da izda kot kalif Netti šerif. naj mahome- danci žive s svojimi brati armenci v miru. Arabci pa še vedno prete s kla- njern. Kristjani so v veükem strahu. Sploli so pa v Turčiji razmere še vedno jako zamotane in pride tain lahko v najkrajšem času do dogodkov. katerih druge vlasli .ne bodo mogle gledati z mirnim očesom. ampak bodo najbrže prisiljene poseči vmes. Napetost med novim sultanom in med Mladoturki. ki postajajo od dne do dne objestnejši, je sedaj uže jako velika. Domače in razne vesri. Shod v Vipolžah. ~ V nedeljo dne lo. t. m. se je zbrala v Vipolžah ogromna množica briskih kolonov. öo- vorila sta državni poslanec Fon in dr. A. Pavlica. — K novemu društvu: „Zveza slovenskih kolonov" je pristo- pilo do zdaj že okolu 300 kolonov. Ko- loni so se prepričali. da je delovanje naših poslancev resno. Naša stranka si resno prizadeva izboljšati tužne raz- mere. v katerih se nahaja v nekaterin krajih kolonsko ljudstvo. a noče delati nobenemu krivice. Za preganjanje naših kolonov. ker so se oklenili novega društva, ni prav nobenega povoda. Yec o tem krasno uspelem shodu objavi „Primorski list". Pred c. kr. izpraševalno komisijo v Gorici so napravili izpit sposoblje- nosti za ljudske Šole s slovenskim in nemškim učnim jezikorn gč. Abram Erna (ital. kot predmet). Brišnik Ana, Eisner Ana. Gabrijelčič Milica, Hafner Frida, Lavrič Frančiška. Petrič Roža, Pospeh Frančiška. Rolih Štefanija, Tur- šič Hermina. Vavken Ana. Ziegler An- tonija in g. Samec Franc: za ljudske sole s slovenskim učnim jezikom gč. Pogorelec Štefanija, Prešern Helena nemšč. kot predmet), Sterniš Erna (nemšč. kot predmet), Vončina Josipa (nemšč. kot predmet). Vovk Emilija (nemšč. kot predmet) in g. Gasperin Rudolf (nemšč. kot predmet). Ena kandidatinja je bila reprobi- rana za ljud. sole s slovenskim in nem- škim, ena za ljudske sole s slovenskim uenim jezikom. Vojaska slavnost se je vršila v soboto in v nedeljo na Predilu in v Naborjetu in sicer v spomin bitke naše armade s Francozi, ki se je vršila pred 100 leti, pri kateri so se naši vojaki hrabro držali in jih je mnego tudi padlo. V soboto je maševal v Nabor- jetu celovški škof dr. Kahn, v nedeljo na Predilu pa naš goriški knezonadškof dr. Fr. S e d ej. Smrtna kosa. -¦ V nedeljo je umrl v Gorici finančne straže nadkomi- sar v p. gosp. Andrej Trdan-v 64. letu svoje dobe. Pogreb zemeljskih ostankov pokojnika se je vršil danes zjutraj ob obilni udeležbi ljudstva, po- sebno pa finančnih uradnikov. Pre- ostalim naše sožalje, pokojniku svetila večna luč. „Za pravdo in sree." — Kakor smo uže poročali, vprizori dne 20. t. m. na Vnebohod druStvo „Zvezda v So- vodnjah tragedijo v 5 dejanjih „Za pravdo in s r c e", katero je spi- sal nas pe>nik Anton Med veil. Pesnik v živi besedi opisuje kmečki punt proti grajskim, ki so k tlom tiščali slovenskega kmeta. Uprli so se kmetje cele Kranjske dežcle, vjeli ter pomorili par grajščakov in nekatere odvedli h kmečki sodbi. Krasno pripoveduje, kako uporne kmete. katere se povezali in kaznovali. Od tega časa grajščaki niso več tlaČili kmete, jih izmozgovali in iz- rabljali. S krvjo so kmetje to dosegli. Od takrat sije slovenskemu kmetu leps'e solnce, solnce svobode. \r igro pa je vpletena sree pretresujoča scena. ki näm predstavlja uborno Logarjevo hčerko Katarino. siroto. ki je zgubila mater, njen oče Grajan pa je slep. Grajščak Hrazem jo je dal ukrasti (irajanu in jo odvedel na grad. To je silno razburilo Grajana. še bolj pa kmečkega sina Andreja, katerenui je Grajan namenil svojo edinko. Andrej pa se maščuje nad Katarino, o kateri je sutnil. da mu je postala nezvesta tako, da ji porine bodalo v prsi in tako pre- striže mladenui bitju nit življenja. še par besedi in Katarina umrje v naročju svojega očeta. slepega Grajana. Nastane grozna zmešnjava. Erazem in oče Grajan plakata ob mrtvi Katarini. Tragedija se vprizoii na dvorišče gostilne g. Fr. Vuka ob 3. in pol pop. Iz računskega zaključka dež. hi- potečnega zavoda za 1. 1908 posnem- ljemo. da je imel zavod 1. 1908 čistega dobička 5.922 K. Eskomptno merilo je bilo meseca aprila lansko leto 95%, a se je moralo v oktobru znižati na ()4% in na 93°/, in v decembru celo na 91%, to pa vsled velike denarne krize, ki je zadela vse večje denarne zavode. Prošenj za posojila je došlo lansko leto 472 v skupnem znesku 3,980.000 K. Od teh je varuštvo zavoda dovolilo po- sojila 442 prošnjikom v skupnem znesku 2.529.000 K; 30 pro.^enj se ni vpo- števalo. V lanskem letu se je ugoto- vilo 229 posojil za znesek 1,902-600 K; koncem leta je bilo 70 za vknjižbo ugodnih posojil za skupni znesek 447400 K. Od otvoritve zavoda do konec de- cembra 1. 1908 se je izplačalo 1556 prošnjikom 10,521.200 K posojil; vsled delnih ali celotnih odplačil in vsled pro- gresivne razdelitve posojil ter treh raz- delitev hipotek je bilo 31. dec. 1908 1512 postavk za znesek 9,649.909-88 K. Posojila se razdelijo med posarnezne okraje in sicer: mesto Gorica 186stran- kam 2,863.800 K; červinjanski okraj 155 strankam 2,445.200 K; goriSka oko- lica 371 strankam 1,647.000 K. Večina posojil je pod 10000 K in sicer 1297, nad 10.000 pa 215. Posojil čez 50.000 je 39. Glede letnega odplačevanja ima zavod 813 posojil po 5% (40 let), 316 po 6°io (277» let). 250 po 4'/*% (547. let), 42 po 7% (21 let) in 33 po 10°|o (13 let). „Kaj pa je tobe treba bilo V G. Č. je v „Soči" svojo polemiko defi- nitivno zaključil, pisoč: „Izjavljam že zdaj, da ne odgovarjam na nobeno even- tuelno repliko in s tem sklepam". To so pač jasne besede! Kdor jih je zapi- sal, je moral — če je kaj zrelega moža v njem — jih pač prej pomisliti in za- vedati se, da njegov ugled, njegova osebna Cast neizprosno zahtevata, da se sam po njih ravna.Tako ravnajo možje. Ali g. Č. hoče menda eel svet zagoto- viti, da naj ta v njegovi osebi zrelega moža ne išče, da je temveč tiste vrste „mož", ki danes hišico podirajo, katero so včeraj sezidali, da mu je lastni ugled, lastna cast lapalija. 0 ne! mi menimo Xaino nasprotno, mi menimo, da inoz trpi na megalomaniji. Pa glejte Šmenta! Čez 12 dni požre svojo lastno besedo in rogovili zopet po „Soči". Vidi se, da je strast masčevalnosti in sovraštva naj- močnejše svojstvo njegove duše. In mož ima že 64 let!! In kaj mu ne da spati? Nič drugega nego skrb, da se mu ni še posrečilo dokazati, da ga je g. M. naprosil, naj posreduje pri pev. društvu za nje- gov pristop. In ta skrb zdaj tega sta- rega inža tako razburja, da bega okoli kot večni žid. In na svojern beganju se je zatekel celo na dom dr. Tume, kot biv^ega predsednikn pev. društva. Tako sam sporoča v „Soči". Ali seveda, moža ni gnala na dom dr-ja T-e le ta skrb, ampak so bolj strastno koprnjenje, da bi bil od dr. T. zvedel, ali ni znabiti v kimi požirki gasil žejo svoje maščeval- nosti. Pa ker ne ve o tem nič povedati, kaže, da mu je sel tudi ta up po vodi. In kaj je zvedel pri dr. T-i ? To, Cesar mu mi niti zanikali nismo. Ali smo mi morda pisali, da ni res, da se je ponudil za posredovalca med čit. pev. zborom in pev. drustvom? Ali kar smo mi pisali in trdili in kar z vso odločnostjo nepremično vzdržujemo je to, d a v pogovoru o tem p o- sredovanju n i g. M. niti b e s e- dice rekel o k a kern svojem p ri- stopu k pev. društvu, pač pa, da naj prevzame pev. društvopetje v Č i t a 1 n i c i. in on da s e umakne. Danes dodajemo, da je to p'osredovanje sprožil g. Č. in ne g. M. Navedli smo za resničnost svoje trditve tehtne argumente, katerim se pa ne upa g. Č. v „Soči" niti blizo. A ne le to! Ušlo mu je celo neko priznanje, s katerim daje sam svojim trditvam spričevalo nezanesljivosti. FDri- znava nanireč, da se je glede časa zmo- til in se izgovarja, da ima kot profesor privilegij do pozabljivosti. Lepa hvala! Ali človeška pozabljivost se ne omejuje sarno na čas, kdor pozablja čas, poziib- lja ravno tako lehko snov pogovora. Kje je torej tu garancija, da je bil po- govor tak, kakor ga popisuje gosp. Č ? Kako hoče g. Č., da se v očigled nje- govi samoizpovedi o pozabljivosti Še kdo zanese na resničnost njegovih trdi- tev?! Pa še nekaj. G. Č. ni le pozabljiv, ampak večkrat tudi razstresen. Saj je dan zadnjega koncerta (1907. 1.) poslal vabilo uredništvu „Soče" ter je naslo- vil: SI. uradništvo „Soče"..., vsled česar je „Soča" tik pred koncertom norce brila iz čit. odbora itd. G. Č. se je si- car izgovarjal, da je nekdo drugi pisal dotični naslov. ali ta,,drugi" je koj ta- krat rekel, da ni res. Tu imamo torej famoznega svedoka, ki trpi na pozablji- sti in raztresenosti! Kdo naj mu še ve- ruje? Mi ne! Sklicavanje na dr. T., da tudi on priznava, da mu je g. Č. govo- ril o „ponujanem" prislopu g-a M. k pev. društvu, ne more naše trditve ovreči. Saj mi nismo tega niti zanikali in tudi danes ne tajirno. Govoril je prav lahko tako. ali neizpodbitno dejstvo je, da ni b i 1 od g-a M. v to poob 1 a- šč e n i n da n i g. M. v istem p o g o- voru niti omenil kakega „rri" stopa" k pev. društvu, pač pa p r i pra v ljenje uina knit i s e, ako prevzame p ev. dr. p etj e v Či t a 1- nici. To je resnica, od katere se ne umaknemo niti za pičico.. Da pa g. Č. ravno to točkj svoje polemike ponavlja in premleva, da mu je zato ljuba. ker more ž njo najlažje udrihati p© g-u M., kar je jedina svrha njegove polemike, ker v resnici ne mere doseči g-a M., si je pa ustvaril slamna- tega moža, pred katerim skače samega veselja, da more izlivati vanj žolč svoje strasti. Kaj ne da, krasen prizor! Slarn- nati mož in pred njim razkoračen pro- fesor. predsednik inestne Čitalnice, ka- teri mu vpije v slamnati obraz: . . . . „je torej razkrinkan, pred nami stoji v svoji pravi. grdi obliki". Ha. ha! Veru- jemo, verujemo, da ima grdo obl'ko, posebno, ko ga je naredi! en ne- rodni Č.! ------- (Dalje prih ) Pri Sv. Luciji je bila minulo ne- deljo lepa veselica, katero je priredilo izobraževalno društvo „Soča". V cast si lahko šteje imenovano društvo, da uživa toliko simpatije pri občinstvu do- mačem in okoliškem, kar je kazala res velika udeležba. Dvorišče g, Vuge je bilo polno občinstva. Preč. g. župnik Kragelj je v imenu odbora pozdravil navzoče v krasnih izbranih besedah in pojašnjeval vspored, ki ga je sestavil odbor društva za nedeljsko veselico. Moški zbor pod vodstvom domnčega g. organista je — reči moramo — pel tako lepo, da, kar nas je bilo (ioričanov, srno osupnjeni poslušali prijetne, ciste zvonke glasove tega sicer ne velikega zbora. Posebno krasno je zapel moški zbor J. z lcpini glasom klical Slovana iz groba, na/.ivajoč ga pol mrliča. Pcsciii so jc morala ponoviti. l-nako mešani in ženski zbor sta lepo pcla in žela obilo pohvalc. Kaj naj rečemo o igrah. Igra „Sv. Cita" je našim dckletom bila kakor nalašč v zrcalo, kako naj bodo resnicoljubna in poštena. 0 igri „Zamujeni vlak" pa ni treba da govorimo, saj je znano, da kjer se ta igra vprizori, je na incrnikc smeha. Deklamovalka čc se ne mo- timo gospodična Munihova je izvršila svojo ulogo častno. Ceta prire- ditev je bila lepa, zabave dovolj. Potem se jerazvila v salonu in na dvorišču g. Vuge animirana prosta zabava s petjein raznih pevskih zborov. Le prckmalu smo se morali ločiti od prijazne Sv. Lucijc. Udeležnike smo opazili iz Avč, Volarjev, Vole, Idrije, Zatolmina, Poljubinja in še celo iz daljnega Cerkna, Sebrelj, Bovca itd. Bil je res lep popoludne. ki nam ostane v spominu. Vabilo na otroško veselico, katero priredita otroška vrta v Podgori dne 20. t. m. v prostorih gosp. Stefana Bre- ganta Zacetek ob 5. uri popoldne. — Vstopnina 30 vin., sedeži 10 vin. Ker gre čisti dobiček v podporo otrošk. vrt., nadejamo se obilne udeležbe. Vspo- red : 1. Molitev. 2. „Sv.-Ciril in Metod", dekl., 3. „Lažnjivi Jurče", priz., 4. „Mačka in miška". dvog.. 5. „Slovcnka sem", dekl., 6. „Vojaka", priz.. 7. „Po poti", priz., 8. „Ko prišel". dekl., (). „Glej kaj dela", priz., 10. ,..Iaz mlad sem", dekl. 11. „Ančika meni", dvog., 12. „Indijski siroti", žaloigra v treh de- janjih. Med posamezni točki. svira tamburaški zbor iz Podgore. ----- Otroške v^selice so za nas, lu ob meji velikc važnosti. Pri mladini moramo začeti, ako si hočemo vzgojiti čil in vzbujeni narod. Zato, kdor se zaveda, komur tli iskrica ljubezni v sreu do svojega na- roda, ta gotovo ne bode zamudil te pri- like, in gotovo prihiti v čctrtek v naso Podgoro, kjer bodo nastopali otroci. ka- teri se bodo pozriejsem času, borili, za naso stvar, da ohranijo to zemljo slo- vensko, da ne bode tujec gospodaril tam, kjer hoče po sili že sedaj. Pridite vsi brez izjeme, dajte mladini lep vzgled. V o d s t v o. K. s. izobr. draštvo v Volčah, najmlajše društvo v naših hribih, pri- redi v nedcljo dne 23. maja t. 1. ob 4. uri pop. veselico na župniškem dvorišču. Vspored: 1. Pozdravni nagovor. 2. I. Aljaž: „Opomin k veselju", mešani zbor. 3. S. CiregorCič: „Oljki", deklamacija. 4. „Čašica kave". igrokaz. 5. I. Lahar- nar: „Pticam", inešani zbor. ö. „Kremar pri zvitem rogu", burka. 7. A. Kosi: „SIovenka sem", ženski dvospev s spremljevanjem harmonija. 8. „Jeza nad petelinoin in kes", veseloigra. 9. 1. Mi- helčič: „Venček narodnih pesmi", mešani zbor. 10. Srečkanje. Vstopnina: sedeži 1 K, stojišča 50 v, za ude 10 v. V slu- čaju slabega vremena se vrši veselica na binkoštni pondeljek 31. maja. Pro- si mo bratska društva in sploh vse, ki se zanimajo za društveno življenje, da nas obiščejo v velikem števihi. Odbor. Slov. katol. akad. tehn. drustvo „Zarja' v Gradcu si je na svojem 1. občnem zboru dne 14. t. m. izvolilo za letni tef lj 1909 sledeči odbor: predsed- nik: iur. Andr. Arušek, tajnik: iur. Joško Jec, blagajnik: teh. Franjo Ruch, knjiž- ničar: med. Ljud. Kramberger, gospo- dar: med. Stjep. Dernovic, odb. namest- nik: med. Ljud. Horvatin. Občni zbor vojaško veteranskega društva za (iorisko in (iradiško se je vršil minulo nedeljo ob obilni udeležbi članov. Izvoljen je bil stari odbor. Napeljava vode iz Hublja v Go- rico. C. kr. okr. glavarstvo v üorici iz- dalo je te dni v tej zadevi sledcči raz- zias: Municipij v (iorici namerava na- praviti nov vodovod za mesto Oorico ter zajeti v ta namen 85 litrov vode na sekundo iz izvirkov potoka Hubelj pri Ajdovščini in Sturjah ter speljati vodo pri „RudeČi hisi" na občinsko cesto in vodi do kraja „Rafut" v (iorici. To se v smislu ij 83 postave z dne 28. avgusta 1870. dež. zak. štv. 41 spo- razumno s prizadetim c. kr. okr. gla- varstvom v Postojni javno naznanja s pristavkom, da se izvrši komisijonalna obravnava dne 7. junija t. 1. in ako treba tudi sledeče dni. Komisija se snide omenjenega dne ob 9. uri zjutraj pri izvirkih Hublja v občini Lturje. Pri tej obravnavi morcjo se po- dajati, — ako bi se to prej ne zgodilo tukaj pismeno, -- morebitni ugovori proti nameravani napravi, ker bi se drugače smatrali interesentje za zado- voljne z napravo ter z odstopom ali obremenjenjem v ta natnen potrebnih zemljišč ter bi se razsodilo brez ozira na poznejše ugovore. Dotični načrti se mo re jo vpogledati do dneva obravnave pri tukajšnjemu uradu v navadnih uradnih urah. Bitka pri Aspernu. Dne 22. maja t. 1. poteče 100 let. odkar je naša ar- mada bila v hudi bitki pri Aspernu in se hrabro bojevala zoper Napoleonovo vojsko in jo tudi razdejala. V ta spo- min priredi vojaska godba v petek ve- čer mirozov po mestu, čnako v soboto zjutraj biidnico. Ob 8.30 zj. bo vojaska maša na Rojicah. Ob 1. pop. pa bo gala- obed v hotelu „Siidbahn", med katerirn bodo na Gradu streljali s topovi. \' slu- čaju slabega vremena se bo vrsila sv masa v cerkvi sv. lgnacija. Kolesarsko drustvo Danica v (jorici napravi dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne iz gostilne Molar drustveni izlet na Ajševieo, Kromberg in Solkan. Drustvenike najuljudneje vahi. da se istega udeleže - odbor. Pes je vzgriznil vCeraj zjutraj ne- kega dečka in sicer se precej hudo na desni nogi v Rasteln. Izdani ukaz. da morajo iineti vsi psi nagobčnike. kakor se vidi. ne drži mnogo. Po mestu se vidi mnogo psov. ki tekajo brez na- gobčnika. Kolesarsko drustvo ..Vrtojba v Vrtojbi naznanja. da priredi svojo po- letno veselico v velikem stilu na ne- deljo. dne 2(>. augusta t. 1. Na vsporedu bo cestna in polževa dirka, srečkanje za novo uvokolo v vrednosti 250 K. ša- ljivo srečkanje. umetni ognji i. t. d. Cel vspored se objavi se pravočasno. Toliko le za sedaj na znanje slavnemu obcin- stvu in cenjenim druätvoni goriške oko- lice. da se bodo znali ravnati pri dolo- čanju dnevov za svoje izlete ali svoje veselice. Upamo. da bo ta dan pravi kolesarski dan v Yrtojbi. V tej nadi kličemo na veselo svidenje in krepki kolesarski zdravo! Drustvo „Skalnica" bo imelo v nedeljo dne 23. t. m. ob 3. in pol pop., po blagoslovu pri sv. Ignaciju shod v prostorih S. K. S. Z. v Oosposki ulici št. 6. Predaval bo č. g. dr. Srebernič. Aretirali so v nedcljo v (iorici nekega Salomone, pristojnega v Černovice. Sodnija ga išče zaradi raz- nih tatvin. Z zloraljeno nogo so prepeljali v nedeljo zjutraj v bolnico usmiljenih bra- tov nekega Alojzija Venier, 37-let sta- rega sodarja. Ruval se je z nekim Vin- cencom L e b a n na Placuti, ki ga je vrgel na tla in si pri tern zloinil nogo. Vojaki napadovalci. V laskih listih čitamo, da so nekateri vojaki napadli blizu Bolkove vojašnice v nedeljo po polnoči nekega Rudolfa Devetaka z go- limi sabljami. Devetak da je skušal vteči, a vojaki da so mn sledili in ga še precej natepli. Devetak je pri begu izgubil klo- buk. Malo pozneje da sla bila napadena dva druga mladeniča od vojakov, ki sta jim skušala uteči. Hden teh je izgubil potoma kapo. katero so vojaki zrezali na kosce. Vojaki so tekli z golimi sab- ljami za njimi. Kinalu potem pa so vo- tamo v laskih listih. Kaj je na tern res- nice, nam ni znano. Gospodarske vesfi. Pravila ^a goveji blev. P ra v i 1 a z a k r m 1 i en j e. 15. Ne krmi in ne nastiljaj v hlevu kaj plesnivega. ker plesen. ki se razprši, poslabša hlevski zrak! Preiskuj posebno ob zunanjih stenah se naha- jajoče seno ali slamo. če je suho in če ni plcsnivo ali zaduhlo! Pokvarjeno krmo ali pokvarjeno steljo nesi na gnojnik ali pa na kompost. pa ne v hlev. H). Skrbi, da so močna krmila v suhem. zračnem prostoru in da niso previsoko naložena. dalje da se ne se- grejejo. da ne postanejo plesniva in žarka (žaltava). 17. Osnaži peso. repo. krompir in korenje pred pripravljanjem zemljinih sprimkov: skrbi. da ne pridejo v krmo majhni železni deli in stekleni koščki ! 18. Ne krmi nikdar zelo mrzle krme ali celo takSne. na katero jepadla slana: skrbi. da bo voda za napajanje čista in okrog 8 11° C gorka! Pre- mrzla voda skoduje zdravju. pregorka pa slabi in manj ugasi žejo. Pravila z a m o I z e n j e. \{K Pred molzenjem osnaži vime z raskavo. čisto. suho cunjo: če je vime z blatom onesnaženo. je je osnažiti s suho slamo. s s-inom ali travo : če se mora rabiti rnorno vodo za osnaženje vimena. je treba vime pred molzenjem posušiti. 20. .Wolzi s suhima rokama, ne z mokrima. prve mlečne curke molzi na tla. ne v molžnjak! Sam bodi pri mol- ženju snažen ! Molzi s polno roko! Iz molžnjaka vlij mleko v drugo posodo. če je le mogoče. izven hleva! L'porabljaj morebitne hladilne priprave ! Drzi mačke in pse proč od molzne posode! 21. lzmolzi Cisto. ne prjnehuj z molzenjem! Pomni. da zadnje vmolženo mleko je naibolj ma^čobno! Ob č a s u b o 1 e z n i. 22. Mleka bolnih krav ali taksnih. ki so na sumu. da so bolne. ne mesaj med mleko zdravih krav. Vimenske po- greske ali mlečne pogreske je takoj preiskati. 23. Pazi na vsak sumljiv bole- zenski znak. Pazi posebno na to. če ni dobila vprežna živina kaksne rane (otisne rane) in poskrbi. da se leči! 24. Z bolno /ivino ravnaj milo. oskrbuj jo dobro. posebno ne prenagli se in ne zanemarjaj živino. ki ima storiti! 25. Ne puščaj nikdar živali pred storitvijo in po storitvi pri mrzlih zu- nanjih vratih ali pa pod odprtimi okni. varuj j ill pred mrazom in prepihom. - Bolne živali. ali pa če so na sumu. da so bolne. je krrniti, napajati molsti posebej. ..Km. prijatelj". Priporočamo našim rodbinam Ko It ns k o ei kor ij o Drobtinice. LJudsko solstvo v Avstriji stane na Ceskem 51.720.20° K. naMoravskem nad 18.000.000 K, v Šlezijji 3.73^.437 K. Od 121 milijonov. katere zahtcva Ijud- sko Solstvo. gre 107 miljonov učitelj- stvu. Na vsakega prebivalca pride na Češkern 712 K. na Moravi 6'45 K, v ^leziji 4'57 K. Xajmanj v Dalmaciji 136 K, V celi Avstriji je učiteljev 69.555. l:n učitelj pride na Če^kem na 278 prebivalcev. na Moravi 286. na Doljni Avstriji 295. na Predarlskem 309. v Salzburgu 310, v Tirolih 342. Koroski 353. v (iorenji Avstriji 414. na Stirskem 445. v Sleziji 4^2. na Goriškem 493. v Trstu 548. v Bukovini 578. v (ialiciji 644. v Kranjski 685. v lstri 831. v Dal- maciji 863. Ta razmerc tudi pojasnuje bogastvo in omiko v dotičnih deželah. Eoliko se v Avstriji zakadi ? V preteklem letu se je za kajenje izdalo v Avstriji 247 milijonov kron. torej za 5'2 milijonov več nego prejšnjega leta. Vkljub temu, da so izdatki za kajenje poskočili. se je vendar tobačnih izdelkov za 465.000 kg manj razprodalo. kar se razlaga tako. da so kadilci kupovali v primeri s prejšnjim letom boljše vrste tobaka. Nekateri trdijo. da je to okol- nost pripisovati splošnemu izboljšanju življenskih pogojev. Od smodk se je največ pokadilo tujih. namreč 4o6 mi- lijonov. potem slede portorike. katerih se je 2U8 milijonov izpremenilo v dim: za tern pridejo viržinke. ki so avstrijska posebnost. in teh se je prodalo 176 mi- lijonov. i. t. d. Naravnost ogromno se popusi svalcic. Na prvem mestu stoje t. zv. „sport", katerih se je popusilo skoro 2l2 milijardi. cenenih „dram" pa skoro 1140 milijonov. Potem slede „dame" (350 mil.). ..ogrske" (191). ..Memphis" (145). „Sultan" (72). itd. Največ se zakadi kar je naravno. v obeh najbogatejsih deželah države. na Češkem in in Dolj- nem Avstrijskem. kjer se je za okoli tri milijone več pokadilo nego v prej- ^njem letu. Vseh smodk se je v Avstriji popušilo nad 1228'2 milijonov. in od tega jih odpade na Češko 422.488.480 in na Dolnje Avstrijskem. kjer pride povprečno na vsakega prebivalca K 7*66 izdatkov za tobak. Izkupiček za smodke se je državi pomnožil za 6*4 odstotke. pri svalčicah pa za 111 odstotka. Leva roka. V Kraljevcu se je zavzel prof. Walter Simon za to, da pride tudi leva roka do veljave. Usta- novil je skupno z nadzornikom Trom- nau-om tečaj za to. V teh tečajih mo- rajo otroci pisati. računati. risati tudi z levo roko in po kratkem času se je spoznalo. da so postali učenci enako pripravni delovati z obema rokama. — Razstava je dokazala. da ne zaostajajo izdelki izvrseni z levo roko za onimi. kateri so bili dovršeni z desno roko. Sravbena tvrdka Znidarcic k Stepaoeic Gorica. Tržaška ulica stevilka 29. se priporoča sl. občinstvu in drugim korporacijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata ZllllllQlUb tt ÜlülldJiblu. Jako ugodna prilika. Proda se hiša v Solkanu šl. 110, v kateri se nahaja uže vgč let dobro ohranjena ^-ostilna s krasnim vrtom in gozdom, ena obzidana ogra- da v sredini Solkana na jako obzornem prostoru, približno 4 in pol nji- ve in druga ograda takoimenovana ,,Kloster" tudi obzidana z visokim zidom. kateri nripada veliko poslopje in 5 in pol rijiv zemljišča s krasnim 1 Izjava.) V „SoČi" in ..Primorskcm I.istir scm čital izjavo jjospoda .Jerkiča. fo- toijrnfa v (iorici. da hodi po hribih inlad človek in da kaže album z nje- govimi fotogr. (i .lerkič je mislil s tern na rnene. A vara se. kajti jaz nikakor ne marani /a njegove fotr.. ker imam lepse na razpolugo. Ako no verjame. naj se prepriča. Z odličnim spostovanjem JIAKS CIR3IAX, potovalui totocraf pri tvnlki Alojzij Dolliucri, Trst — Via Acquodotto st. 27. *) Z:t vsobitio pod toni naslovoin je odgo- vorno umlništvo If toliko. kolikor zahtovn tisk. z;ik. r r. Loterijske atevilke 15. mnja. Dunai..... 87 45 05 49 SI (iradec . .84 o5 68 2o 5<> Rojaki! podpirajte slov. šolstvo v Grorici! štev. 1364 Razglas. Xaznanja se, da javna dražba ZQstQvil I. CBtrtlBto, 1.1. mesecey jannvarja, fetiravarja m marca 1908, začne v ponodeljeh, 1Y. junija 1909, ter se bo nadaljevaia naslednje de- lav ike in sicer četrtke in pon- rieijke. od 9. ure zjutraj do 1. po- poiudne. Ob sredah in sobolah mescca ju- nija bodo v dražbeni dvorani na ogled si. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi. od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 5. pop. V (iorici. 12. maja 1909. Od pavnateljstuo zasfuoijalnice. HhBBiatograf Salon Central. Vidüo od 15, do 22. maja. UtOGRAM: Požar v Cadgsadu. — Snežena kroglja. — Mala princezinja. — Zvito pridobljena nevesta. — TO- SCA, velika drama, spisal Vikto- rien Sardou, clan francoske aka- demijc znanusti, — Žarki in sense. — Pustna sala. Nepr.klicljive znižane cene I Predstave ob delavnikih ob Vs 8. in 9 uri zvečer. V praznikib in nedeljah predpoldne v ^11 uri; popöldne ob 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. in 9. uri. Učenca, ki bi imel veselje do čevljar- sketfa obrta, s primerno izobra- zbo sprejme v poduk pod ugodni- mipogoji Anton Hrntuz, čevljar- skimojster v Idriji, Kranjsko. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentina in na drugih sličnih boleznib, t;i naj se obrne na privilegiraiio lekarno S c h w a n e n - A p o t h t k c, Frn nkfurt A. M. Tu ilobi tozndevno brošuro brezplačno. Ivan Bednafik priporit >vijo knjigoveznico v Goriei ulica della Croce Stev. 6. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica. Stolna ufQca his. si 2. Produ a stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. PnpoFOČa ^e slav. ob-ins(vw 1 Pristni kranjski 1 lanenoljnaH Hrnež 1 Oljnaie barve v posodicah po V; 1 kg kakor | tudi v veejih posodah. I Fasadne barve | za hiše, po vzorcu. I Slikarski vzorci = in papir za vzoree. = | Iiaki pristni angleški za vozove, ) za pchistva in za pode. 1 Steklarski klej ' (kit) priznano in strokovno | preizkušeno najbo'jsi, jKarbolinej S )MflVEC (gips) \ za podobavje in za stuvbe. * V ) Copiči J domaCega izdelka za zidarje r ------ ia za vsako obrt------ ) priporoča \ Aif Hanptmann k v Ljubljani. J L Pr^a krajska tovar??.a |J oljnaiih bp.rv, firnežev, la- K kovin steklarskega klej a. r — K Zahtevajte cenik«! Tvrdka Kerševani & Čuk v Goriei zalopi sivalnih strojev in dvokolos. liaznanja si. olxi'nstviu. (In jo otvorihi ^K podružnico IB ^^v^-^ v Semenisi'i ulici št. 8. ^^^^^^^^ kjer so dobe v najvocji izberi raznovrstni sivalni stroji, dvokolesa, puškc, sainokresi itd. itd. POZOR! Edini specijalisf-opfik J, MmiH Gorica na Korini st. 13, pripoiL t a ju-ju i u^a.u /.tifgo upličii.li predmetov kakor: lazuovrsuia oča la bodisi niklasta ali zlata v vseh števikali, (Bergkristal), leče itd. \se le po zdrav- niških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribolazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroke Popravila se izvršujejo toč no in po zmernih c e n a h, - C e n a b 1 a g u k o n k u r e ii č ii a. Na željo se pošilja blago tudi 11a dom. Za mnogobrojna n a r o č i 1 a se topio priporoča J. Primožic, optik. Alston Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica st. 25 pripcroča častiti duhovščini in slav- nema občinstvu v mestu in na tteželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. k^-vo Santos, Sandomingo, Java, Cej- Ion. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Mokošt. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Vet vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob */, kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideržič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega tnlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovegi v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. ToTana tisa odlikpyana na otrtni & razstavi t Gorici 1.19001L FRANC KRAU Gorica, Kapucinska ulica št. 9 priporoca cenj. gg. trgovcem razno- vrstnega kisa. Cene zmerne, po- strežba točna in poštena. Kuhinjska in gospodinjska sola v Gorici. Naznanja se s tem sl. občinstvu, da se „K u h i n j s k a š o 1 a" v (iorici zopet otvori dne 27. maja in sicer v „S. Orcgorčičevem liomu" v I. nadstropju. ulica Vetturini. Učenke. ki bi hotele obiskovati to Solo, oglasijo naj se do 24. maja t. 1. pri vodstvu te sole, ki se nahaja v prej omenjeni hiši. Plačci sc saino za pouk za vsako uceiiko po 24 K na mesec. One učenke pa, ki bi hotele v „Kuhinjski šoli" hrano dobivati in tarn stanovati, plačajo 60 K na mesec. V „Kuhinjskišoli" postreženo bode sl. občinstvu z vsakovrstnimi tečnimi in okusnimi jedili po zmer- nih cenah. Stalni gostje se sprejmejo. Vodstvo sole se priporoca za obilcn obisk. Marija Grebenc, lastnica-voditeljica. Prosiva zahtevati listke! Pozor ! Eno krono nagrade ! | Največja trgovina z železjem i KONJEDIC &ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoca stavbeni Cement, slavbne nositelje (traverze), ! cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkaslo, železno pocinkano medeno ploščevino zn napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene I in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, j jer vsakovrstna orodja. I Ctin» ni/fee, Nolidna poHt;ro/ba.1 I EllO kroilO liagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s po- I trdili najine nove amerikanske blag-ajne, da je kupil pri naju za I 100 kron blaga. 8 Pozor ! Eno krono nagrade ! Prosiva zahtevati listke! = 610V. RUBBIA = zaiop svetill* in tpgouina s sfeMom in pmolaüom se je preselila na Travnik (Piazza Grande)