Književna poročila.                                            141
aerea [Dilw.] Kiitz. var. funiformis Vouk in arthrospira funiformis Vouk). Skupno z I. Pevalekom pa je objavil Vouk »Prilog poznavanju gljiva zagrebačke okoline". Ta seznam obsega 153 glivjih vrst, ki sta jih avtorja nabrala v jeseni 1914 v najbližji zagrebški okolici. Nova vrsta je chalymotta macrocystis. Zanimivi sta pa tudi coprinus micaceus f. irregularis in agaricus Schumacheri. Nadaljni donesek k poznavanju Kvarnerskcga zaliva je dr. Gavazzijev sestavek, v katerem razpravlja o gibanju morske vode v omenjenem zalivu. V 7. zvezku lstraživanj omenja Iv. P e-valek za Hrvatsko novo rastlinsko vrsto iz družine perunik in sicer Sisyrinchium augustifolium Mili. — Dr. A. Langhoffer je sestavil pregled hrvatskega jamskega živalstva, dr. Jovan Hadži pa je objavil pregledno obdelane zaključke bioloških raziskavanj Jadranskega morja (I. Hidroidi). — Važno je tudi pripomniti, da imajo skoraj vse razprave v Istraživanjih krasno uspele slike med besedilom, oziroma na posebnih tabelah. - V 4. zvezku zvješda" „1 so priobčeni v informativno svrho mednarodnih učenjaških krogov pregledni posnetki navedenih razprav v nemškem oziroma v francoskem jeziku.                                                      Dr. Gv. Sajovic.
Nastavni vjesnik, ki ga izdaja Društvo hrvatskih srednješolskih profesorjev v Zagrebu, prinaša poleg raznovrstnih strokovnih člankov hrvatskih znanstvenikov tudi prispevke slovenskih profesorjev. Dr. Fr. Ilešič se bavi s postankom in vsebino Val Vodnikove »Grške čitanke" (XXIII, 549—552). Isti pisatelj je posvetil padlima kolegoma Štef. Podboju in Jos. Bercetu daljša prisrčna nekrologa (XXIV, 64—72). — A. Rabuza se je dotaknil »senčne strani" naše srednješolske vzgoje (XXIII, št. 2; XXIV, 96—104) ter trdi, da je naša mladina etično na nizki stopinji; v naši šoli vlada »kriva vera naše dobe — montzem" in strahovite posledice tega so, da »srednja šola pošilja v svet anarhiste in revolucionarje". Enostranske in krivične trditve kriče po protestu. — Ravnatelj dr. Jos. T o m i n š e k deloma zavrača in izpopolnuje dr. Kozinova izvajanja »o nazadovanju šolskega petja" (XXIV, 186 do 196). Članek nudi bogato gradivo za razmišljevanje in diskusijo, zato ga priporočam »Popotniku" v ponatisk.                                                                     Š.
„Mein Osterreich, mein Heimatland". Tak je naslov publikacije, ki sta jo uredila Sigmund Schneider in po njegovi smrti dr. Benno Imendorffer. Delo je posvečeno prestolonasledniku in v kuratoriju, ki izvršuje protektorat, se nahajajo vojni minister Krobatin, cesarski namestniki in deželni predsedniki Dolenje in Gorenje Avstrije, Štajerske, Moravskega, Dalmacije, Primorskega, Bukovine in Solno-graške, dalje deželni glavarji Tirolske, Predarlske in Bukovine, končno župani Dunaja, Brna, Solnograda ter predsednik avstrijske poslanske zbornice. Pisatelji so glavno nemški srednješolski in visokošolski profesorji. Delo se odlikuje po mnogih slikah, besedilo pa je n. pr. glede Slovencev pomanjkljivo in pristransko. V oddelku o slovenski literaturi (str. 192), kjer urednik profesor dr. Benno ImendOrffer poudarja nemško izobrazbo Prešernovo in Bleiweisovo nemško ime, se omenja, da izhajajo Bleiweisove »Novice" še dandanes in da sta posebno znana slovenska lirika Vilhar pa Valjavec. Razen Prešerna se ne imenuje noben slovenski pesnik-klasik. A nasprotno se poudarja, da se Bleivveis ni odlikoval toliko kot pesnik, kolikor kot organizator in jezikotvorec. Koroški Slovenci se hvalijo, da niso v narodnem oziru tako prepirljivi kakor njih bratje na Kranjskem; zato žive s svojimi nemškimi sosedi v boljšem razmerju nego Slovenci na Štajerskem (str. 475). Pisava krajevnih imen je mnogokrat nepravilna. Končno omenjam, da slika na str. 517. ne kaže deželnovladnega poslopja, ampak deželni dvorec.                 Dr. Lončar.