Glasilo Socialistične zveze delovniii ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tednik« zavod š samostojnim fman.siraniem Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništvo in uprava Ptuj. Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pn KomunaJm banki Vlaribcr podruniiri Ptuj, štev. 604-708-3-206 fto.kopisov ne vračamo Tiska Manborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina ra nizemstvo 750 din za inozemstvo 1250 din. . . šlev. 8 Cena 15 din Letnik XIV PTUJ, 3. marec 1961] Po sprejemu reso^ucije v Var- nostnem svetu, da bodo razorc- žu ■^•se konflcške enote ter iizgnali Belgijce, se z;ipet ni nič zgcdilo. Vsi čakaj D n zavlačujejo izpolni- tev, pri tem pa so se zgrozili cb poročilih, da le redna vojska za- konite vlade v Stanley\il>u zasedia Luluaburg brez odpora in da se vcjika premika preti pckra.jin: Le:!pc dville. S takšnimi vojaškim; uspeh: so vsemu svetu dckažai:, da j9 večina l.judstva za stanley- viilsko vlado. Po sprejemu resolucije so pn Čombeju dosegli, da bo prenehal s svojimi pcžigi uix;miškth vasi. Brzda so računali na to, da bc zskrnita -cblast raizpadla in da bo- do pc^tf^m z lahkoto zaseddi vse csta'o pc4ročje. Ker do tega ni prišlo, pač pa so obratno zakon te čete zače^.e predirati, so na^pove- dali obnovitev kazenskih ekspedi- ctj preti plemenu Baluba. Strah jih j€ napnal celo v sporazumeva- nje in v grobe izpade preti voja- kom OZN v Leopo'dvi'lu. Čeiprav so izvenblokovske drža- ve uspele zavreti neprijeten raz- voj. &3 Američan:' sedaj napol- uiradno priznali, da bodo pcdpiran Kasa^'ubujevo vlado v Leopoldvil- lu. Morda bodo z resolucijo Var- nostnega sveta res cnemcg<:čih državljansko vojno, zato pa ne bedo zavzeli dokončnega stališča, kdo bo predstavljal enotnj Kon- go, vlada v LecipcJdviilti ali vlada v St3nleyvillu. Ta notranji sipor oziroma spor med pr^-izahodno ^cupino okrog Kasavubuja n afri- ško demokratično .skupino v Stan- leyvii;u, se lahko še vedno spre- vrže v državljansiko vojno, pri ka- teri pa se bedo rrvenblokovskp države trudile, da ne bo dc>i ' blok-vskega značaja. Burgiba v Parizu P't tuniskega predspdnika Bur- >be v Pa.riz je izaradi dogodkov v Krngu šla skoraj mimo nas, če- prav je bil razgovor z de Gauiirom {■zredno pcmemben. Pri obsku v Parizu ni šlo za tuniško-francoske odnose, pač pa za posredovanje v alžirsko-francoslkem spcru. Pred odhodom iz Paoza je Burgiba ra- t>rveda!, da bvdo že v nas>dnjih dneh storili Francczi korake, ki brdo za nadaljnji ra^zvoj dog^rdkov (izredno pomembni. Najprej priča'ku,te'jo uradna po- gajanja med Franooz'' in alžirskim csvcbodilnim giiban.jem, nato pa bo brzda prišlo dr^ tisitavitve <:gnja in do končnega priznanja neod- visnosti. Če hoče de Gaulle rešiti alžirski t>rob"em, bo morail sto- nti zelo velik korak, ka.jti vse do- sedanje sredinske p^t' z referen- dum', nekakšnimi muslimanskimi predstavn-ki. >z izoiiranjem in' ne- Dhzn^njem FLN, so se pokazale kot neuspešne. Laos In ameriška politika Kennedyjfva admm^stracija je t>odedovala od prejšnje vlade do- kaj zaroleten ncložaj. V Laosu so Šli tako daleč, da so javno pcd- Prl, rdkr te laži o intervenciji se- vem-^v-etnam^kih čet. Seda'j si pri- zadevajo, da bi tamkajšnje odnose ^b'ažr]i. Kralja Vatana so na'go- v^jli, na i priistane na kamboški t>reidlo<7. t-cda v spremenjeni ob'j- Jfi. V deželo naj bi prišla posebna P'mirj<=vaina m .<;m3. .sestavljena iz pred =:tavn''kov Kamb^dže, Bur- me in Malaje. Predlog je Amerika seveda ta.kioj po^djprla. D'p!omatska poteza se je ka- sneje izkazala k^-t mafhna provo- kaciia. Princ Sihanuk je po.jasni'. bi s sodelovanjem v takšni 'Tiisiii prizna"r vlado Buna Uma. h p-imeniv-. da .so obsodili ^lado Suvana Fume. Pod krinko "nekakšnega nevtralizma bi priznali -•"azito prozahodno vlado, ki bi takoj po ureditvi notranjih ra^- 7.!i'če]a voditi zahcdn-. bl-kov- sJ^o politiko. ^ K-t v Kongu, tako tudi v Laosu Se ne moremo videt k-nca seda- ^lepa i2a.pleta. Vse je odvisno cd ameriške strpnosti ali nestrpnosti. V novo obdob-e razvoia Izpolnitev vseh ekonomsko poli- tičnih ciljev in nalog v prihod- njem obdobju ima svojo realno podlago v doslej ustvarjenih ma- terialnih pogojih in v moči našega sistema socialistične demokracije. Naloge, kj jih prevzemamo na pri- hodnje petletno obdobje, niso majhne. Njihova izpolnitev terja vso požrtvovalnost in mobilizacijo sil vseh naših delovnih ljudi. S tem stopamo v novo obdobje naše socialistične skupnosti. S se- danjimi spremembami v gospodar- skem sistemu gremo namreč v novo obdobje razvoja socialistič- nih družbenih odnosov, v čas. ko bomo dosledneje kot smo lahko doslej, uveljavljali temeljno nače- lo socializma, da si bomo delovni ljudje sami delili sadove svojega dela in to po družbenem prispev- ku, po uspehih dela. Pri tem ne smemo zanemarjati naših delovnih žena. vprašanja njihovih dolžnosti in pravic v smislu enakopravnega položaja slehernega državljana naše sociali- stične skupnosti. Na političnem delu med ženami, na delu proti konzervatizmu, na mestu in na vlogi žene v družbeno-političnem življenju mora biti danes poseben poudarek vseh družbenih in osta- lih organizacij v komuni. Dostikrat je prišlo do zastoja glede vključevanja žena v družbe- no-politično delo na terenu. Osnovni problem dejanske ena- kopravnosti zene v širšem pogledu je še vedno v naši ekonomski ne- razvitosti, posebno na vasi, od ko- der čestokrat prihajajo na dan razna nazadnjašlvedana. v veliko nevarnost. Žene komunistke je buržuazna obla.st preganjala. Mnoge so pre- živele leta in leta v zaporih. Komunistična partija je izšla po dolgoletnem ilegalnem boju kot zmagovalka, ker n« zapustila jugoslovanskih narodov v najtež- jem času fašistične okupacije na- še zemlje, ampak jih je popeljala v boj proti okupatorju za nacio- nalno osvoboditev, za novi socia- listfčni družbeni red, ki bo našim narodom ustvaril novo epoho zgodovine, epoho hitrega gospo- darskega razvoja na temelju ena- kopravnosti vseh narodov in vseh delovnih ljudi. Z osvoboditvijo so bili položeni temelji novi družbi, v kateri je žena možu enakopravna. V veli- častnem boju za svobodo in so- cializem je umrralo na tisoče ju- goslovanskih žena, ki so se bo- rile ramo ob rami z možni proti fašističnemu sovražniku naše zemlje. Pomoč žene NO\ doma m v hoju je doprinesla k zmagam in k osvoboditvi. ŽENA NA BflANIKIi Sr/)VF,NSTVA Da bi boljše rarumeli vlogo že- na v narodnoosvobodilnem boju v pttijskem oicolisu, se moramo ozreti na najvažnejše zgodovinske dogodke pred prihodom okupa- torja pri nas. Vsem Pt.ujčanom je znano, da je bil Ptuj v predvojnem obdobju z maloštevilnimi Nemci in nem- čurji leglo hitlerizma, od^koder so ga širili po ptujskem okraju. Nemška organizacija Kulttirbund je po letu 19?.' postala polut.irn« organizacija nacistične miselnosti. Nemrurji so agitirali tudi med kmerk-im prebivadstvom za nem- ški rajh. KVvmvmistična partija je edin;? f^dlorno nastopila proti nevarni propagandi. Knmunist« so v tajn< tiskarni v Ptuju, ki so jo več- krat selili — tiskali letake, s ka- terimi so obveščali javnost o gro- zeči nevarnosti hitlerizma. Žen«» — komunistke ."=0 skupaj z m-^žml trosile letake, agitirale za Zvezo delovnega ljudstva Sloven/je. ki naj zdniz- delovno ljudstvo Slo- venije, ne glede na politično pre- pričanje v en tabor za obrambo dorpof\-ine, za dosego političnih svoboščin in za svobodo tiska. Napredne žene so pridobivale pri- staše za Društvo prijateljev Sov- jet.ske zveze, ki naj bi utrlo pot gospodarskemu in vo.fa.škemu .so- di^iovanju s SZ. Med temi ženami moran>o omenrti Olgo Meglic roj. Fiirlan, ki je stanovala na Vičavi in šiviljo Anko Ilec iz Ptuja, Na njunih domovih so se zbirali ko- munisti na .sestanke: pri Meghče- vi pa so imeli nekaj časa cikl<»- stilno tehniko. Aktivne komu- nistke bile še: Ivana Rožen- feld, blagajnicarka, pozneje pa rentgenska bolniška .<;estra: .Tiisti- ' (Nadaljevanje s 7>. strani) Ueis le ziviiroviiiiiiM Največja preobrazba na zdrav- stvenem področju lani je bil za- kon o zdravstvenem zavarova- nju kmetijskih proizvajalcev. S tem v zvezi je imelo zdravstvo nalogo usposobiti in približati mrežo zdravstvenih služb novim 32.000 zavarovancem, polovici prebivalcev naše občine, ki so sicer tudi doslej nujno potrebo- vali zdravstveno pomoč vendar jim je bila nedosegljiva in pre- draga. Na pobudo in zahtevo priza- detih področij je bil izdelan plan zdravstvenih postaj, ki naj bi mogle vršiti vso dejavnost sploš- nih ambulant vštevši malo kir- urgijo, laboratorijske in rent- genske orijentacijske preiskave, varstvo žena in otrok, zobno am- bulanto in tudi oskrbovanje z osnovnimi zdravili. V prvi fazi je bil v celoti iz- vršen plan adaptacij odgovar- jajočih zgradb. Z lani investira-* nimi 13,000.000 din je bilo v ce- loti preurejeno poslopje v Jur- šincih. odkupljena in obnovlje- na zgradba v Gorišnici in adap- tiran del poslopja v Podlehni- ku. Delno so na novo skopani, delno asanirani studenci, povsod je napeljan vodovod, v Jur.šin- cih pa tudi pripravljeni prostor in napeljava za kopališče. Dve kadi, trije tuši in parna kopel v povezavi s centralnim ogreva- njem bodo začeli •po^lo^•at.^. ko bod«>Bairaz!polago dodatna sred- stva 2,,500.000 din za dragoceno opremo. Sodobna oprema za strokovno delo: instrumenti, mi- kroskopi, ginekološki stoli, sve- tilke za kvarcanje, aparature za obsevanje, rentgenski aparati, kompleti za zobne ambulante so delno že na svojih mestih kakor tudi pohištvena oprema, zadnji nabavni roki za večje predmete bodo stekli v leto.šnjem poletju. Sredstva za opremo vseh treh ambulant v znesku 16.000.000 din so na razpolago in .se investirajo po načrtu. Kadrovska zasedba je sledeča: v Juršmcih in Gorisnict po eden stalni zdravnik z enim bolničarjem in administratorjem s to razliko, da ta ekipa v Juršin- cih že posluje udeležilo tudi večje Število jirugih gostoT._________________________ Občinski ljudski odbor Ptuj Občinski komite ZKS Ptuj Občinski odbor SZDL Ptuj Občinski odbor Ljudske mladine Ptuj Občinski odbor Zveze borcev NOV Ptuj na čelu vseh drugih društev in organizadj občine Phij Ob 8. marcu - prazniku revolucionarnih žena - čestitamo vsem že- nam z območja ptujske občine za dosedanje uspehe za družbeni na- predek v naši domovini in za družinsko srečo. Tudi v nadalje jim želimo mnogo uspehov pri aktivnem družbenem uveljavljanju in prizadevanju, da bi stopale v korak z možmi pri vsem družbenem delu enakopravnih državljanov socialistične Jugo- slavije. stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 3. MAREC 1961 Volivci naj vse vedo O delu občinskega ljudskega odbora Upravni orgcmi ljudskega odbora občine Ptuj in njih delo Zaikcn o crganizaciji uprave ljudskih odborov iz leta 1959 jc določil nova načela za crganLza- ci.jo upravnih organov ljudskih odboricv in sistematizacijo delov- nih mest v teh organ h. Nova or- ganizacija upravnih organc^v in si- stematizacija de'ovnth mest, ki jo je določil IjudiSiki odibcr na svoji seji 31. marca 1960, temelji na te- me^ijiiti analiz' in oceni pcsamez- nih služb in delo-vnih mest v upravnih organih ter je sledeča: Na sistematiz'r. mestih manjka 38 uslužbencev. Ta vrzel se bo nekciliko papolmla s pripravniki, ki jim poteče pripravniški staž in bodi3 v najikrajšem času opravi i predpisani strokovn; izpit. Kljub temu pa predstavlja tako pcmanj- kanje uslužbencev na rednih de- lovnih mestih veli^ko cviro pri pra- vočasnem opravljanju na^og upr. organov in morajo, zato dirugi uslužbenci prevzeti to breme na svoja ramena. Zasedba delovnih mest glede na strckovna' izc,br'azbo uslužbencev je sledeča: .... Iz flomjega pregleda je razvid- no, da mam j k aijo predvsem usluž- benci s srednjo strokovno izobraz- bo. To (pa gre predvsem na račun šefov krajevnih uradov, -cd katerih imata samo dva .potrebno srednjo strokovno izobrazbe, drugih 20 pa ne. Nezasedenih delovnih mest v upravnih organih ni uspelo izpo- polnit; z razpisi. Potrebni kader bo možno dobiti le s smotrnim štipendiranjem in s strckovn:m izpopolnjevanjem sedanjih usluž- bencev. V ta namen štiipendira ljudski cdhor na visckih šoah dva, v srednjih šolah pa 14 štu- dentov in d Jakov. P:leg tega je ljudski odibor posilal na redno šc- lanje csem uslužbencev, in sicer: 4 v srednjo kmetijsko šole, 3 v višjo upravno šolo in 1 v višjo šolo za socialne delavce. Izredno pa se šola na ra^znih šoah 18 uslužbencev, in sicer: 2 na pravnii fakulteti, 2 na gczdar^ ski fakulteti, 4 v višji pravn; šcli, 2 v višji komerciailni šclli in 8 v srednji ekonomski šcli. Nekaj^ naslednjih številk naj le v grobem prikaže obseg poslov, ki so jiih moral; opraviti upravni or-'^ gani ljudskega odbcra v lanskem letu. V upravnem pcstopku je bio v reševanju 25.253 zadev. Od teh je bilo rešenih do 31. decembra 1960 skupno 23.077 zadev ali 95 od- stotkov. Nerešenih je ostalo 1356 zadev aili 5 odstotkov. Največ nerešenih zadev je osta- lo s področja delovnih cdncsov, m sicer 357 aLi 39 odstotkov. Na drugem mestu so nerešene zadeve s pcdrcčja zdravstva (132 zadev ali 30 odstotkov) in s podre čja .socialnega skrbstva (357 zadev ai 21 odstotkov). Reševanje teh za- dev je najožje povezano z razpo- ložljiv.mi prcračunskimi sredstvi, ki pa jih ob koncu leta ni bilo. Te zadeve bedo kot nujne rešeme letos. Glavna pisarna ObLO je cdpre- mila v preteiklem letu po pcšti 67.504 pošiljke, po kurirju pa 18.600 pošiljk (odločb, vabil, do- pisov in druge.). Krajevni uradi so izdali 9700 razn h p>otrdil, izvedli nad 8500 vpisov v matične knji- ge, dostavili nad 35.000 razmh odločb, dcptsov in vabil državlja- nom ter opravljali vsa administra- tivna dela za krajevne odbere :n poravnalne svete. Upravni organi na sedežu obč- ne so pripravljali gradivo za seje ljudskega odbora, seje svetov 'n raznih komfsij. Tudi za politične družbene organizacije (SZDL, OK ZK, sindikalni svet in druge) so moral upra.vni organi pripravljati naizna poročila ;n anaf.iz«.._______i PRIHODNJE DNI V PTUJU V soboto maturantski ples v soboto, 4. marca 1961, ob 20. uri bo v Ptuju v Narodnem domu tradicionalen maturantski ples, ki ga priredijo za starše, profesorje in vabljene goste ma- turanti obeh oddelkov ptujske gimnazije. Maturantski ples je vsako leto priljubljena in prijetna prireditev, ker je dobro pripravljena. Akademija za dan žena v gledališču v sredo, 8. marca 1961, ob 10. uri ho v gledališču v Ptuju akademija v počastitev dneva že- na. Vabljeni. Šolska proslava dneva žena na Bregu v sredo, 8. marca 1961, ob 16. uri bo v dvorani SZDL na Bregu proslava za dan žena za starše in učence breške osnovne šole. Proslavo in program pripravlja osnovna šola Brj^. ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH IN ZA DEIX) MANJ ZMOŽNIH OSEB Poklicna rehabilitacija NR OBMOČJU OBČINE PTUJ Zaposlovanju invalidnih oseb so naprti .^tevilne težave pa tudi predsodki in marsikje tudi nena.- klonjencst delodajaloev. Teh te- žav ni mogoče opravičevati. Služba za rehabiitacijo invalidnih oseb še nr razvita. Nekateri delodajalci se upirajo, ko jtm priporočamo ne- zadostno rehabilitirano osebo, ki je še nismo mogli dovolj psiholo- ško, socialno m medicinsko-teh- nično pripraviti na pcnovno za- posi:t9v. . Podjetja še zelo nerada nastav- ljajo osebe z zmanjšano delovno sposobnostjo. Takih delovnih mest sicer ni mnogo. Če pa so, so na- vadno že zasedena. Le malo jo ta- k'h podjetij, ki kažejo razumeva- nje in pravilen cdncs do tega važ- nega vprašanja. V večjih mestih in v industrijskih centrih je za- posfovanje oseb z zmanjšano de- lovno zmožnostjo pereč socialni ;n družbeni problem. Tem boj pa i€ to vprašanje pereče pri nas v Ptuju, kjer še nimamo mtiogo in- dustrije. Bivša okrajna posredo- valnica je imela v evi- denci desetkrat več neza- poslenih invalidnih oseb kot jih je danes Težko je opisat:, kako težavno in naporno je delo v zvezi z za- poslovanjem invalidnih ljudi. To je zi)as.tii pri iskan,ju primernih delovnih mest in pri prepričeva- nju odgovornih faktorjev v gospo- datnskh organizacijah, da je treba sprejeti v vrste aktivnih proizva- ialcev tudi invalidne osebe. Sko- raj vsakega invalida je treba pre- pričevati in se z njim dobro po- govor »ti, preden pritrdi, da je spo- soben prevzeti pniporooeno mu delo. Nekateri neradi S(prejema.io zapos'itev, zlasti tisti, ki imajo iz naslova invalidnosti ali iz drugih virov večje prejemke, k:t na pri- mer invalidnina, denarno nadome- stilo, otroški dodatek. socia'na podpora itd. Doslej so delali invalidi in za delo manj zmožni v glavnem le na delovnih mestih, ki ne zahte- vajo večjega fizčnega naipora in sposobnosti (razni čuva.ji, vratarji, kurirji in p:dobno). Razumljivo je, da ob taki praksi, ki je pri nas dokaj zakoreninjena, ni mogoče doseči zaželenega uspeha giede primerne in zadovolj.ve zaposlitve invalidov. Tako ne bi bili več ma- terialno prizadeti. Znano je, da imajo podjetja za navedena de- lovna mesta zelo nizko ta^rifno pcBitavko. Kljub vsem težavam je posre^ dcvalna služba v Ptuju zabeležila na tem področju 'epe uspehe. Ckl 642 invalidnih, ki j h je imela v svoji evidenci začasno nezai{>osle- nih na dan 31. decembra 1955, jih je ostalo dne 31. decembra 1960 le 66. Samo v preteklem letu je bilo zaposlenih 96 invalidnih in za delo manj zmožnih. Zakon o invalidnem za- varovanju je prinesel več novitet (Ur. 1. FLRJ 49 58) Večina doslej velja-vnih pred p - scv, ki so urejali inva; idsko za- varovanje, je nastala v prejšnjih fazah našega gospodarskega m družbeno-političnega razvoja. Po uveljavitvi delavskega in družbenega upravljanja .je marsi- katero p-djetje odipuščalo delav- ce, na drugi strami pa najemalo nove delovne moči m mo službe za posredovanje dela. Med odpo- slanimi delavci so prevladovali in- valida in osebe z zmanjšano de- lovno apcscibnoistjo. Tudi danes se skušajo posamezTie organizacije na ta ali oni način otresti inva- lidnih z izgovorom, da predstav- lja zaiFKJsUtev invalidnih zanje pro- blem, da se proizvodnja na tem delovnem mestu ne bi nemoteno odvijala, in podobn---. Podjetje ne m.oire biti socialna ustanova. Sle- herni delavec v podjetju mora biti polno produktiven. Če je neka oiseba invalidna, ne pomen:, da ne more biti polno produktivna, zlasti če dela na pravem delovnem me- stu, ki ustreza njeni strokovni in fizični sposobnosti. Nov sistem invalidskega zava- rovanja potrjuje nekatera prejš- nja načela in uvaja nekatera b - stveno nova. Predvsem uveljavlja glavno načelo, da so pravice iz in- validskega zavarovanja odvisne od vloženega dea in 'prispevka, ki ga daje posameznik družbi. Za- kon konkretno določa pravice in dolžnosti za invalidne osebe kot za gospodarske organizacije, za- vode za .soc:'alno zaivarovanje ter druge Uipravne in družbene orga- ne pri občinskih ljudskih odborih, kar do sedaj m bil primer. Pravica do zaposlitve na ustreznem delu in pravi- ca do poklicne rehabili- tacije Zakon o invalidskem zavarova- nju daje delovnemu invalidu ra- zen materialne oskrbe t'Jd,i prav- oo do aaiposliitve na ustreznem delu in prav.co do poklicne reha- biitacije. Pravico do zaposlitve na ustreznem delu imaijo zavarovan- ci, ki postanejo invalrdf II. al' HI. kategorije preden dop-lniio dol'- čeno starost, in sicer moški pre- den dopo'n jo 55 let. in ženske preden dcipolnijo 50 let. Pravice di^ poklicne rehabilitacije pa ;ma- jo mfvaVdi TTI. kateaoriie, in si- cer moški d^ 45. leta, ženske do 40. leta starosti. V. 2 LetoSnje mladinske akcije Nadaljnja graditev avto- ceste Beogr^dr^kopje čez mesec dni bodo brigadirji prve letošnje izmene na avto- cesti ')Bratstva in enotnosti« po- novno zasadili lopate. Nadaljevali bodo, kjer so končali brigadirji iz lanske zadnje izmene. Nadaljevali bodo z istim mladostnim poletom kakor doslej njihovi starejši tova- riši in sovrstniki, kj so že prispe- vali svoje delež pri izgradnji avto- ceste. V letošnjem letu bo mladina opravila zbpet del obveznosti, ki si jo je postavila na VI. kongresu LMS. Izgradila bo 138 km avto- ceste od Vranja do Skopja. Zaživela bodo delovišča in na- selja brigad. Prihajala bo mladina iz vseh Stranj naše domovine. Marsikateri znanci iz prejšnjih delovnih akcij si bodo stisnilj ro- ke. Obujali bodo spomine na do- sežene uspehe in lepe trenutke iskrenega tovarištva. Prav tako bodo obujali spomine na dosežene uspehe na področju kulturno- zebavnega in vzgojnega življenjja. Pri tem pa jih bo navdajata ena misel, en cilj — čimuspešnejša iz- polnitev postavljene naloge. Tudi mladina naše občine je bila v lanskem letu številno zasto- pana v zveznj mladinski delovni akciji. Tudi letos si je postavila nalogo, da bo tako sodelovala v akciji. To nam tudi kaže žc lepo število prijavljenih mlrdincev in mladink. V naseljih brigad bodo tudi razni tečaji, ki imajo namen po- sredovat; mladini tudi strokovno znanje. Za kmečko mladino bodo traktorski tečaji. Z uspešno oprav- ljenim traktorskim tečajem I. stopnje si pridobi mladinec pol- kvalifikacijo. Odpre se mu tud'' možnost za tečaj II. stopnje in s tem tudi kvalifikacijo za trakto- rista. V ta namen bodo formirane tu- di snecializirane brigade, ki bodo trajale predvidoma 4 mesece, med- tem ko bodo ostale samo dva me- seca. Za dekleta pa bodo gospo- dinjski tečaji. Zraven naštetih tečaiev pa bodo še dnini, foto- amaterski, radio-amaterski, avto- moto, zidarski itd. Skratka življe- nie v brigadi in naseljih mladin- skih delovnih brigad bo zelo pestro. In novosti v naseljih brigad! Svet naselja brigade jo postal or- gan družbeneoa upravljania v na- selju, ki bo skrbel za življenje in d<^lo brinadirjpv. Glede na naloge vseh brigad in tudi posamezne brigadirje, bodo sveti naselj reše- valj najrazličnejše probleme. Tetičkovič Franc RAZGLAS O JAVNI DRA2BI Oddelek za finance Občinskega ljudskega odbora Ptuj, po 2. toč- ki 86. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov ter njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) razpisuje narok za sestavljanje ponudb za prodajo stanovanjske hiše na Hajdini štev. 88, last Splošnega ljudskega premoženja, ki bo v ponedeljek, dne 6. marca 1961, z začetkom ob 8. uri na občini Ptuj, soba .štev. 17/1. Interesenti, ki se bodo udeležili dražbe, morajo pred začetkom dražbe položiti kavcijo v znesku 10 "/o izklicne cene zgradbe, ne- posredno dražbeni komisiji v go- tovini ali potom hranilne knji- žice. Plačilni pogoji ostanejo isti, kakor je navedeno v razpisu. Domik zgradbe izvrši komisija v roku 3 dni po sprejemu po- nudbe, najbolj.šemu ponudniku na podlagi stavljene ponudbe. Interesenti, ki so vložili že pismene ponudbe pred gornjim narokom, opozarjamo, da se bo- do pismene ponudbe upoštevale, v kolikor jih bodo interesenti stavili še ustmeno na naroku. Št. 04/2-33-15/10-61. Ptuj, dne 28. februarja 1961. Oddelka za finance: Načelnik _____________ANTON PUBG Zahvala Ob prerani smrti našega nepo- zabnega IVANA LJUBEČA upokojenega ekonoma Ptuj, Spolenjakova ulica, ki smo ga v četrtek, 23. februar- ja 1961, položili v družinsko grobnico na hajdinskem pokopa- lišču, se prav lepo zahvailjujemo vsem sorodnikom, sosedom, znan- cem in prijateljem za izraze so- žalja, za v.so pomoč, za lepe ven- ce in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo obrt- niškemu pevskemu zboru za pe- sem v slovo od pokojnika ter lovcem in ufKvkojencem za udelež- bo na pogrebu. Žalujoča žena Marija roj. Spolenlak in drugo sorodstvo. Zvezna ljudska skupščina sprejela 33 imm in oilloKoii BEX>GRAD. 2, marca. — Zvezna I.iudska .skupščina le na prvem letošnjem zasedanju sprejela naslednje zakone in odloke: zakcn o določitvi obresti na sklade v go.spcdarstvu; odlok o obrestnih merah na sklade v gcspcdarstvu; zakon o prispevku družbenim investiaijskim skladcm; zakon o spremembah m dopolnitvah zakona o prcračunskem prispevku cd csebn h dohodkov delavcev; zakcn o prispevku za stanovanjsko graditev; zaklon o spremembah in dopolnitvah zakona o sredstvih go- spodarskih organizacij; zakon o prispevku iz dchodka gospcdarsikjh organizacij; zakcn o prispevku za iz:koriščanje rudnega bogastva; odlok o določitv gospodarskih organizacij, ki so dolžne pla- čat: prispevek za izkrri-ščanje rudnega bogastva, ter o določitvi stopnje tega prispevka; cdlok o stcipnjah prispevka iz dohodka gospodarskih orga- nizacij; zakcn o prispevku cd izrednih dchodik-cv gos(p>odarskih cr- ganizacij; zakcn o izobraževanju in uporabi sredstev repiibliških m občinskih rezervnih sk'adov za potrebe gcspodairskih organizac;j; cdlok o uporabi amortizacijskih sredstev iz prejšnjih let, ki lih po doslej veljavnih pred^pisih ni b lo m'0gcče uporabljati; odkk o potrditvi uredbe o spremembi uredbe o davku na dohodek; zakon o bankah; zakon o kreditnih in drugih bančnih poslih; odlok o novi cbrestni mer., za katero se smejo pogodit: banke ter o kazenski stconji; cdok o višini obveznih rezerv v bpnkah; odlok o spremembah rezerv v bankah; odlok o spremembah ravni tarif za prevoz potnikov na pro- gah iugoslovanskih železnic; zakcn o spremembah m dopolnitvah zakcna o de-lovnih raz- merjih; zakon o podaljšanju mandata delav.sk h svetov; zakcn o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem zavarovanju; zakon o spremembah in dopolnitvah splošnega zakona o organizaciji zdravstvene službe: zakon o spremembah temeljnega zakona o štipendijah; odlok o drhodku zveznega družbenega sk"ada za šolstvo v letu 1961; zakon o spremembah in dopoinitvah zakcna o odlikovanjih; zakon o spremembah zakona o vojaških vojnih invald'h; zakon o spremembah in dopo'nitvah zakona o pomoči čla- nom družin katerih hranrlci so v cbvezn. vojaški službi; odlok o spremembah m dcpolnitvah odločbe o stopnjah pri- spevka za socialno zavarovanje; zakon o sprememb zakona o zveznem proračunu za 1. 1951; odck o soremembah in dopolnitvah zveznega družbenega plana za leto 1961; odlok o potrditvi uredb zveznega izvršnega .sveta. NOVI KRVODAJALCI Dne 21. II. 1961 so darovali kri krvodajalci iz Trnovske vasi, ven- dar je bil odziv zelo slab, pred- vsem zar.^di slabe in prepozne organizacije. Krvodajalci so bili: Hrga Janez, llrga Angela, Mordej Ivana, Potrč Marija. Dne 23. II. 1961 so se odzvali krvodajalci iz Podlehnika v zelo lepem številu. Najlepša hvala njim in organizatorjema tov. Cafuti in liriberšku. Kri so darovali: Cafuta Anton, Mohorho Lenart, Svenšek Kon- rad, Vidovič Barbara, Vidovič Juli- jana, Kojc ' iaks, Paveo Ivan, Pe- trovič Ana, Svenšek Antonija, Drevenšek Anton, Svenšek Jakob, Fideršek Anton, Hojski Marija, Svenšek Marija, Vidovič Andrej, Hodošek Roza, Cafuta Izidor, Bel- šak Jakob, Gajšek Julijana, Mere Marjeta, Podgoršek Marija, Sirov- nik Marija, I.ozinšek Cecilija, Ko- zel Neža. Gosak Jurij, Širovnik Ernest, Cafuta Zofija, Sakeljšek Barbara, Meško Franc, Krajnc Stanko, Pernek Justina. Drevenšek Marjeta, Kojc Ivana, Godec Justi- na, Hvaleč Janez, Leskovec, Dre- venšek Jože, Hernec Liza. Za svojce so darovali kri ali se pa v nujni silj odzvali naslednji prostovoljni dajalci krvi: Meglic Marija, Meglic Franc, Štuhec Ma- rija, Ciglar Janez, Primožič Mari- ja, Strelec Ivanka iz Markove. Na- dalje: Piskar Anton iz Ptuja, Do- lanič Terezija, Bauman Jernej, Osterc Genovcfa, Saše Ana, Ficjan Marija, Svenšek Ljudmila, Gerdak Feliks. Herič Viktor. Kolarič Franc, Hvala Stanko. Vsem v imenu bolnikov iskrena hvala. Splošna bolnišnica Ptuj Rdeči Križ Ptuj Metulj za 1000 mark Metulj iz družine metuljev At- tacus .Atlas (Ale'ksander Vogel- fueger) je krasen metulj z razpo- nom kril 24 cm in je bil prodan na nedavni razstavi metuljev v Frankfurtu v Zapadni Nemčiji za 1000 mark. Na tej razstavi'jc bilo 30.000 metuljev redkih vrst iz vseh kra- jev sveta. Bralcem »Ptujskega" tednika iz Ptuja in okoiice Obveščamo bralce našega lista, da lahko ku- pijo posamezne izvode vse dni v tednu v traii- kah v Ptuju, če ga ne morejo dobiti v kiosku na Titovem trgu ali pri prodajalcu časopisov pred magistratom na Trgu mladinskih delovnih brigad. Lahko pa dobijo naš tednik vsak dan tudi v naši upravi v poštni zgradbi v Lackovi ulici 8. UPRAVA Ot>ve$lilo Obveščamo mladino iz ptujske občine, da se še lahke prijavi v prvo izmeno mladinske defovne brigade. Brigada bo odšla konec meseca marca 1961 na delo in bo tam dva meseca (april in maj). Prijavite se do 15. marca 1961 pri občinskeim komiteju LMS Ptuj, Miidmco Občmskega ljudske- ga odbora Ptuj tnv. LoJTJco StPoi>- nlkovo smo naiprosili za nekaj mi- sli ob 8. marcu. Nismo .ie prese- netili. Tudi na ta prazniik se je d<*ro pripravila s podatki, kje se v občini najbolj občuti revoluoo- narnost /ena in kje jo pogrešajo ol>čani pa tudi kot predsed- nica, ko ohiskuje volilvce, organe oblasti, društva in organizacije. Med drugim je de.iala: Vsem revolucionarnim ženam v občim Ptttj želim v imenu občin- skega Ijtjdsikega odbora in v svo- jem imenu prijeten 8. marec, ob- enem pa bi j m rada povedala nekaj m.isli, da se bodo po praz- ntku še pogtimne.je kct doslej lo- tevale vseh iproblemov, ki zade- vajo več ali manj vse naše žene in na« silijo v aktivno pomoč pn njihovem reševanju. V občini Ptuj nas je od 65.094 prebivalcev skcraj 33.000 žensk, med volivci nekaj nad po.ovico, med akt.vnimi prebivalci pa celo 10 odstotkov več kot moških. Ce pa pogledamo po števiihi, kokkc nas .je v ljudskem cdboru, v .sve- tih, komisijah, krajevnih odborih, delavskih svetih in upravnih od- borih ter v sindiikailnih od'borih, pa moram priznat:, da nas je tam premalo, kjer bi mcrale c^dločatt. Sorazmerno največ žensk je v svetih ljudskega cdbcira in v de- lavskih svetih, daleč premalo pa jih je v občinsikem ljudskem od.- boru, v krajevnih odborih m v uipravnih odiborih delav.skih sve- tov, kjer se mnogo s^klepa in od- loča, k.ier se zbira največ naj- varnejših problemov, kjer je po- trebno odločat:, za kaj bodo raz- položljiva sredstva najboljše upo- rabljena. V gcRpodarstvu je zaiposlenth skoraj 2000 žensk, cd teh jih je le ena tretjina neikvalifici ranih, druge pa imajo visoko, srednjo a'i vsaj nižjo kvalifikacijo. V uprav- nih organih je zaposlenih 700 žensk, v trgov;ni, zdrav.stvu. obrti in socialističnem kmetijstvu dola od 250 do 3.50 žensl\. V industriji jih de^ia 840, v gradbeništv^j pa le 90. V kmetijstvu je .še nad 12.000 žensik. Mncge bi .se rade z:aipcslile. 1. januarja 1961 jih je bilo za de- lo prijavljenih 411. Januarja je dobilo zaipcsLtev 43 žen.sfk, prijav- ljenih pa je bilo v tem času za delo še 150 žensk. Na občini vprašanje z.aipo&l(tve žensk z vso resnotstjo obravnava- mo, saj gre za večincma mlade, delavoljne ljudi, ki bi si radi iz- boljšali življenjske razmere. V času od leta 1946 dalje je dcibflo zajposlitev na tem območju okrog 7000 oseb. Računamo, da .se bo število zapcslen.h žensk vsak dan večafio, ziiasti sedaj, ko dajemo v planih poudarek na .standard. Nji- hova zaiposi'itev pa pomeni za ob- čino dvojnd problem, delovno me- sto in družbeni standard. Ne bi. rada ponavljala vseh na- črtov v zvezi z zaipcslenimi žena- mi in skrbjo za varstvo m pre- hrano njiihov:h otrok po vrtcih, (Zavetiščih, .šolskih ikuhinjah, jaslih itd., vendar moram reči, da bo v tej smeri mnogo storjenega, da bi bile zaipcslene žene na delovnih mestih mirne m prepričane, da je za njihove otrcke dcbro poskrb- ljeno. Posebej bi morala poudariti, da čaka.jo zdasti ženske v kmetijstvu .še mnoge naloge in skrbi, ki pa' bodo tciliko lažje, kolJkcr jih bo- do pomagale na vseh mestih in pred vsemi forumi same reševatt. zlasti pa v zadružnih svetih. V te bodo kmalu voMve m ne bi smelo biti v občini zadružnega sveta, ki bi reševal probleme svojega cb- močja brez revolucionarnih žena. Moški ne zmagujejo vseh prob"e- mov brez sodelovanja in soodio- čan-ja žena. Osebno .<;em prepnčana, da vse naše žene na pcdežel.ju in v mestu doihro raToimejo vse p-^trebo v zvezi z njiho\'o zaposlitvijo, s skrb- jo za njihovo razbrementev doma. s pomočjo ustanov ipri varstvu in prehrani otrok itd. ter da priza- deva n.je na^še skuipnosti za nji- hovo ieipše živ^ljenje tudi rade podpirajo. To prepričanje nam vsem daje zadostno moč, da se lahko vedno v .širši meri lotevamo problemov, ki jih včasih še n:smo mogili rešiti. Z vsemi našimi revolucicnami- mi ženami se veselim tudi letoš- njega praznovanja 8. marca in bo- mo nedvomno v bodoče .še bolj vesele, ko bomo lahko ugotavljale, da so se uresničile ob skupnem prizadevanju vse stva-ri. o katerih smo ob 3etošnjem prazniku govo- rile kot o načrtu naše bližnje bo- dočnosti. Anketa, ki mnogo pove Inž. Sonja Kravos, referent za poljedelstvo kmetij.skoga gospo- darstva Ptujsko polje in pred- sednica komisijo pri občinskem odl>oru SZDl, v Ptuju za družbe- n*< uveljavljanje žona se jc pre- pričala pri ženah, ki so zaposlene v kmetijstvu, da se no zapirajo pred neštetimi družinskimi in družbenimi problemi, in smatrajo, da ni več velikih ovir v družini, v službi in v organizacijah za nji- hovo odločanje o družbenih pro- blemih. V 829 anketah, ki .so jih izpolnile žene s kmetijskih go- spodarstev v občini, .so navedle ovire, ki jih ho se potrebno od- straniti, da se bodo še lažje druž- beno uveljavljale. Glede same ankete je inž. to- varišica Kravosova dejala' Z anketo med 829 kmetijskimi delavkami in ženami kmeti.jskih delavcev je delo naše komisije za velik korak dalje od splošnih ugotovitev, zakaj je premalo že- na za aktivno pomoč pri reše- vanju družbenih problemov. Z anketo smo dobili vpogled v raz- mere posamezne žene in večje skupino žena s podeželja. Njihove želje in predlogi vzpodbujajo vse politične in gospodarske organi- zacije ter društva z občinskega območja, da bi jih podprle pri re- ševanju vseh najvažnejših pro- blemov. ,S ti.stimi problemi se bo tudi komi.sija ,SZDr. najprej spo- prijela, ki žene najbolj zadržuje- ,io, da se ne morejo dovolj uve- ljaviti v družbi. O ugotovitvah ankete bo komi- sija poročala plonumu SZDL ob 8. marcu, ko bodo tudi sprejeti potrebni sklepi za bodoče delo za uresničitev predlogov in želja, ki so jih delavske žene izrazile v anketi. Za 8. marec sporoča inž. tova- rišica Kravo.sova vsem ženam v občini Ptuj borbene pozdrave in jim želi, da bi bilo njihovo delo tudi nadalje kronano z uspehi. Več ocfgovoincsti c!o zdrava icre ficfi nira Dr. Stanislava Tauzes, šef po- rodniškega oddelka ptujske bol- nišnice in šef dispanzerja za žene v Ptuju, je tekom 10-letnega dela med ženami na območju teh dveh zdravstvenih ustanov spo- znala vso vsebino njihovega vsakdanjega boja za aktivno mesto v današnji družbi, ki ji želi in pomaga, da bi to v resnici in praktično tudi dosegle. Olj.^ prazniku, 8. marcu, se tov. dr. Tauzesova pridružuje čestit- kam revolucionarnim ženam na območju ptujske občine. Zeli jim uspehe tudi na nadaljnji poti vsestranskega napredka in druž- benega uveljavljanja ter jim za- gotavlja v nadaljnjem delu in v varovanju njihovega zdravja in zdravja otrok vso pomoč Našemu sodelavcu je pred dne- voma med drugim dejala: »Na vprašanje, kako se spopa- dajo žene s težavami, ki jih Še ovirajo, da še ne morejo biti v današnji družbi enako aktivne kot so moški, dajejo zadovoljiv odgovor ugotovitve z zdravstve- nega področja. Skrb žena za svoje zdravje in za zdravje otrok je iz leta v leto na višjem nivoju. Zdravstvena prosvetljenost raste s spozna- njem žena, da si lahko ohranijo zdravje s pravočasno in pravilno skrbjo zanj in da so jim pri t.em v veliko pomoč zdravstvene usta- nove. Za dispanzer za žene in otroke je razveseljivo, da je v njima vedno velik obisk ob red- nih pregledih. Tudi babice se po- hvalno izražajo o uspešnem vpli- vu na žene. V domu za matere je 'vedno polno žena iz vseh pre- delov občine, ki čakajo na porod. V porodniškem oddelku ptujske bolnišnice ni praznih postelj. Dragoceno družbeno pomoč za zdravstveno zaščito mater in otrok žene visoko cenijo. V lastnem domu pa še žal mnoge žene kljub pravilnemu ocenjevanju dragocenosti svoje- ga zdravja in zdravja otrok za oboje nimajo materialnih mož- nosti in časa. Zaskrbljenost se opaža pri njih tudi v porod- nišnici. Po odpustitvi iz nje si ne morejo privoščiti miru in počit- ka, pa tudi ne priboljška., ki bi ga še potrebovale več ča«a po porodu. Prezgodaj po porodu morajo opravljati razna, tudi težja opravila, ki jim jemljejo celo čas za redne kontrolne pre- glede. Včasih se morajo za t«zko priborjeno zdravje ponovno bo- riti, včasih z uspehom, drugiS mogoče zaman. Razveseljivo je, da na posvetovanjih prejeta na- vodila in nasvete izvajajo v naj- večji meri. Postopoma se bližamo času, ko bodo naše žene enako blizu vsem družbenim vprašanjem, kot so se- daj blizu vprašanj družine, nje- nega gospodarskega napredka, zdravja in razvoja. Takrat bodo znatno razbremenjene v družini enako aktivno vplivale nanj, kot vplivajo sedaj na stanje in raz- položenje v družini. Mnoge re- volucionarne žene se že danes družbeno uveljavljajo in so osta- lim ženam v vsestransko pomoč na njihovem pohodu iz predsod- kov in ovir, pri vzbujanju njiho- ve zavesti, da jim pripada v da- našnji družbi mnogo širše uve- ljavljanje in da njihov glas in vpliv ter aktivnost segajo daleč čez družinski krog. Z dosedanjimi uspehi je do- sežen del vseh uspehov revolu- cionarnih žena. Najlepše bo za žene takrat 8. marca, ko bodo čutile dovolj odgovornosti do sebe in do svojega zdravja, ko «• bodo kot visoko zavedne članic« socialistične družbe lahko odlo- čale, kdaj in koliko otrok bodo rodile in ko bodo dovolj odgovor- nosti do njihovih skrbi in dela ter do njihovega zdravja čutili tudi možje. Sedaj je še preveA vsega na njenih ramah. Posledic nepravilnega odnosa do same sebe in do nje je še preveč. Do- brega namena, da bi ji družba pomagala iz stiske, vsi pravilno ne razumejo. Preventivo mnogi zamenjajo z zdravniškim pose- gom. Ce ne gre rednim potom, gre skrivnim, vendar na ženino škodo. Nadaljnji revolucionarni po- hod žena bo po dosedanjih do- seženih uspehih mnogo lažji. Za nami so najtežje izkušnje in pre- maganih je mnogo največjih te- žav. Dovolj poguma imajo naše žene, da bodo na tej poti vztra- jale in da se bodo končno uspeš- no vsestransko uveljavljale, do- ma in v družbi in da ne bo nji- hovo življenje samo venec žrtev in dolžnosti doma, ampak tudi lepih in veselih dni žene socia- listične družbe.« Dr. Stanislava Tauzes med po-rodnicami v porodniškem oddel- „ ku ptuiske bolnišiuce. Ob 8. marcu - dnevu žena (Nadaljevanje s 1. strani) Korpar, pletilja; Marija Hrenič, delavka v Petoviji; Nada Pfeifer, gledališka igralka; učiteljica Mile- na Berce iz .Središča in še mnoge skojevke ter visoko.šolka Vilma Bebler. Veliko so žrtvovale za so- cializem tudi .socialistka Ana Podlaha, žena železničarja in Nežka Kramberger, ter še mnoge druge žene, zbrane v Zvezi delav- skih žena in deklet ter pri Svo- bodi in Vzajemnosti. Predvsem so se izkazale žene pri zbiranju prispevkov za Rdečo pomoč, ki je pomagala revnim delavskim dru- žinam, družinam komunistov in štrajkujočim delavcem v Maribo- ru in tudi v revirjih. V svetu je korakal ta čas faši- zem zmagoslavno pot. 12. marca 1938 so Nemci vkorakali v Av- .stnjo, oktobra v Sudoto, 14. mar- ca 1939 v Češko, 1. septembra 1939 pa so zagrmeli topovi in nemški tanki so prekoračili polj- sko mejo. Nacistična letala so si- pala smrt. po poljski deželi. Pri- čela se je druga svetovna vojna. NAPREDNE PTUJSKE ŽENE MED VOJNO Ko je Nemčija G. aprila 1941 napadla Jugoslavijo brez vojne napovedi — so se prvi sovražni bombniki pojavili tudi nad Ptu- jem m mitrafjirali na;še vojaške kolone na Tumi.šču. Po osnovanju Osvobodilne fron- te slovenskega naroda, so .se že maja vr.stili sestanki Okrožnega komiteja KP v Ptuju, v katerem jo napredne žene zastopala Olga Meglic. Napredne žene .so poma- gale zbirati orožje in potrebščine za partizane in pridobivale za OF zavedne Slovence. Nemški fašistični okupator je takoj p>o priho>du pokazal svoj zverinski obraz. Iz ptujskega okraja jo izselil v letu 1941 med junijem in .septembrom 1146 za- vednih Slovencev. Zavedne slo- venske žene .so morale zapustiti svoje domove in oropane premo- ženja oditi z otroki na pot brez- domcev. Že avgusta je pade] prvi talec iz Ptuja — Jože Trček, tr- govski {»močnik, skojevec, zbira- lec orožja za partizane. Njemu so sledili drugi: Alojz Šrafela, klju- čavničar, zaposlen v trgovini Vu- ga v Ptuju, ViKtor Satler, fmanč- ni uslužbenec, Tomaž Klepac, tor- bar, dr. Špindler iz Jurš nec. Miha Anžel, Karel Hrenič in drugi. Srca slovenskih mater in žena so za- krvavela. Talci so padali naprej, do konca vojne, med njimi je bilo 13 žena. Mnoge žene so morale v taborišča, posebno po tisodni bitki Slovenjegoriške čete v Most- juju v Slovenskih goricah avgu- sta 1942. Zaradi izdaje so jih ge- staipovci aretirali, ker so poma- gale partizanom. V taborišču je umrlo od gladu in trpljenja 29 žena iz ptujskega okraja. Med njimi je bila mlada 19-letna knjigovoška vajenka Anica Kau- čevič iz Ptuja, agilna skojevka. Med njimi so bile Lackova in Osojnikova žena, mati Rešev, Čer- nejeva, profesorica iz Makol, An- tonija Hrenič iz Ptuja, Dolenčeva in Drevenškova iz Lovrenca, Ge- ra Haložan in druge Središčanke, Kerenčičeva mati, Marija Rajšp in druge iz ptujskega okraja. Važna postojanka OF leta 1941 je bila pri Ncžki Kramberger v Novi vasi 20. Tam .so se zbira h ilegalci in tam .so pripravljali ti- skaimo. Nežko in njeni dve hčer- ki so gestapovci aretirali decem- bra 1941, njen mož Franc se je ognil aretaciji, šel v ilegalo in padel v bitki pri Mostju. Med agilrvimi sodelavkami OF je bila žena obrtnika iz Ptuja — Ženka Sagadin. ki se je pred aretacijo umak-nila na Dravsko polje. Leta 1941 je okupator oropal narodno- osvobodilnemu gibanju tudi Anko Ilec, ki jo je aretiral na sestan- ku v Grajeni. Pretepal jo je tako, da ji je poškodoval pljuča. Umrla je v mariborski bolniaiici maja 1942. Tega leta je padla v roke gestapa tudi Olga Meglic. Okupa- tor jo je v Mariboru ustrelil, nje- nega moža in otroke pa odi>eljal v taborišče. Leta 1945, na pragu svobode so padle mlade skojevke učiteljišni- ce Vida Aličeva in Velena Osole iz Ptuja ter Anica Kaučevič iz Nove vasi pri F^uju. V spopadu s fašističnimi so- vražnikom so leta 1945 padle tr- govska pomočnica — borka Ema Mohorič iz Ptuja, trgovka M^mica Legvart-Nataša, vzorna pK)liticna aktivistka OF, njena polsestra .Sonja Fajs. mladinska aktivistka iz Stojnc. Iz ormoškega in srediišColne težav in odre- kaaij. polne poguma m požrtvo- valnosti. Zbirale so prispevke za partizane, propagirale OF, dajale so borcem in a'ktivistom streho in živež, včasih so z njimi delile vse kar so imele. KoHko naših kmečkih žena je med njimi! ko- liko delavk in izobraženk — vse. ki se niso bale stoipiti na bojno pot proti sovražniku človeštva — proti fašizmu! R. V. Njene dragocene izkušnje Primožič Amgelca iz Sp. Hajdi- ne 92 irma dra.gocene praktične iz- kušnje v zadružnem upravljanju lin v kooiperacijfi. Zaupanje v krri.stno delo zadru- ge jo j C opogumilo, da se je pred tremi leti odločila za kooperacijo. Priletnih staršev s fizičnim de- lom na treh hektarih zemlje ™ hotela mučiti, niti .svojih otrok al: moza, ki' je v službi. Težk/^ je bilo in odločili so se za kooperacijo. Pomaga'!i so s stroji, delali so po navodilih zadruge, z njeno tehnčno pomočjo. Letno je sle- dila žetev in kruha jim ni pri- manjkovalo, čeprav je družina ve- lika. Tudi v hlevu je več goveda in v svinjaku več rilcev. Dohodek sc je znatno izboljšal. Tako zavzetni in po>djetnr z^- družnici — funkciTarki in g<-S!po- dinj' — kot je tov. Primožičeva. .so daili v zadrugi priložnost, da .je šla na potovanje z delegacijo že- na v južne kraje in je .spoznala, kako živijo in de'ajo žene drugod. Videla je nova goispodarstva in se načudila .sodobnim u.spehom. Mi- .slila si je, pridne žene po naš h vaseh bi lahko bile še bolj pod- jetne in nikdo jih ne bi m-ge'l orehitete v sodobnem načinu go- spodarjenja. Na zadružnih sejah na Hajdini. v Ptuju in Mariboiru je slišala o težavah pa tud uspoh^ih napred- nih žena m se io prepriča'"a, da se z enako vnemo kot ona .spo- orijemajo z življenjem tudi druge žene. Iz največjega pofleta jo je. žal, prtegnii'a bolezen. Prepričana je. da bodo tudi te težave rrunile, na- kar bo lahko zoipet v sredi dru- žine in med zadružniki izprdbu- jala m s svoj m zgledom doka- zovala, kako je potrebno tudi v m;mem času biti revolucionaren ter se tako lotevati dela in na-- !og, da jih obvlada in da lahk'- konsti družini in skupnosti. Iz ptujske boin-šnice pozdravlj- tov. Pr.mozičeva vse revcilucio- narne l.iudi v občini si jim želi tudi v bodoče mnogo uspehov. Skrbi žena v Kidričevem Zdenka Ilanzel, učiteljica v Ki- dričevem, odbomica društva na- prednih žena ter članica .sekre- tariata ZKS v Kidričevem je po- udarila, da .se žene v Kidričevem zelo resno zavzemajo za razne probleme, ki jih posamezna ne bi mhgla rešiti. Materialni in družbeni položaj žena v Kidričevem je čisto dru- gačen kot jc položaj žena na po- deželju in vendar pa so žene tu in tam zelo zaposlene z istimi vprašanji. Ali ho v njihovem kra- ju možnost zaposlitve žena, ki še niso zaposlene in če bodo imele delavke brez kvalifikacije mož- nost doseči kvalifikacijo. Doslej so zai>oslene in noz.aposlene žene v Kidričevem izrabile mnogo pri- ložnosti za splošno in strokovno izobraževanje ter so>delovanje. To se je videlo na šiviljskem tečaju, na predavanjih delavske univer- ze, na roditeljskih sestankih, na sejah hišnega sveta, v šoli za starše itd. Ob prazniku žena 8. marcu pri- zna.jo tudi žene v Kidričevem, da so daleč od prvotnih težaiv druž- benega uveljavljanja žene. Iz leta v leto je njihovo delo bolj prak- tično, mnogo zahtevnejše in za- hteva več vztrajnosti in zaupanja v nove revolucionarne uspehe. Vso zavzetost žena v Kidriče- vem za napredek čitamo učitelji v Kidričevem iz oči in obrazov njihovih otrok, ki se že sedaj trudijo, da ne bi glede znanja ter svojih dolžnosti in pravic ničesar zamudili. 8. marec je praznik vseh žena v Kidričevem, pa če- prav se nikdar vse ne zberejo, da h-; ga skupno praznovale. OBJAVA KZ Moška jnct-Muretinci razpro- da MANJŠE VPREŽNE STROJE v nedeljo. 5. marca 1961, ob 9. ur. na zadružnem sedežu v Moškajn- cihoih in on 14. um na zadružnem sedežu v Muretincih. — Prednost majo kmetijska gospodarstva In k-metijske zadruge, nato pa za- sebniki. Ob mednarodnem prazniku dneva žena - 8. marcu - najtopleje čestitamo k prazniku vsem delovnim ženam na območju občine Ptuj. želimo, da bi žene še v bodoče dosegale na vseh delovnih področ- jih našega družbenega življenja čim večje delovne uspehe, prav tako pa vso srečo v osebnem in družinskem življenju! OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ Stran 4 PTUJSKI TEDH1IC PTUJ. 3. MAREC 1961" milmk letošnje ,,Sole za starše" Udeleženci šole za starše v Ptuju so bili vabljeni, da se v sredo dne 22. II. 1961. iijdelezijo zaključnega sestanka skupno s predavateljii, ki so p^e^davali v tej šoli. O potek-u »šolanja« je dal kt-atko poročilo vodja po- Ijudno-znanstvenega sektorja De- lavske univerze v Ptuju, tov. Še- pec Karel, okrajni inšpektor. Program sole je bil analiziran in bo v bodoče zajemal vsa vpra- šanja z vzgojnega področja tako, da bodo na I. stopnji obravnavana vprašanja za dobo od spočetja otroka pa do njegovega desetega leta, na II. stopnji pa vpra.šanja od njegovega desetega leta do odraslosti, do zrelosti. Udeleženci so prepričani, da jim je šola dala mnogo dragoce- nega znanja, da pa je dosegla svoj uspeh tudi v tem, ker je znala prepričarti udeležence, da bodo svoje znanje posredovali kjer in kadar bo to treba. Želeti je, da bo misel, da vzgoja ni iz- ključna naloga ženske, ampak naloga prav vseh, čim preje pro- drla v široke množice in bomo tako v prihodnjih šolah za star- še srečavali več moških kot je bilo to doslej, ko so to zlasti ob zaključku obiskovale samo še matere. »Vzrediti svoje mladrče, znajo tudi živali in jim za tto ni po- trebna nobena šola. Človeka pa je treba tudi vzgajati. Za to pa je jKrtrebno znanje.« Tako je bilo povedano na prvem predavanju. Pravilno razumevanje otroka, mladine, bi lahko odpravilo razdvojenosti, ki nujno nastopa- jo še mnogokje, ko vztraja ena stran na svojih starih poteh, dru- ga stran pa se odloča za nova f>o- ta. »Mama, hočeš, da bom nesre- čen? Zakaj me siliš k stvarem, za katere ne čutim ne veselja, ne potrebe? Poglej, pošten sem in vse ti odkrito povem. Tebe nikoli ne silim, da bi opustila svoje na- vade, spremenila svojo pot. Veš, mama, ti me pa pusti, da hodim svojo pot. Kaj, ne mama, saj ho- češ, da bom srečen?!« Še mnogo- kje imajo starši gluha ušesa za taka vpra.šanja, saj je resnica, da ta vprašanja mladina povsod tudi ne izreka naglas, da bi pa starši in družba znali ta vpra.šanja čuti tudi neizrečena, če bi se po- glabljali v vzgojo današnje mla- dine, o kateri kaj radi trdijo, da je zanje nerazumljiva. Šola za starše v Ptuju je za- ključena za to leto. Ob zaključku so navzoči še preverili ob diafil-* mu »Stra^h v ot-rokovi vzgoji« v koliko bi reševali praviilno to vprašanje. Starši, vzgojitelji, zdravniki so v skupni disku.siji podali svoja stališča. Še fitoi »Mladina, ki bo postala legenda« je ob zaključku prikazal našo mladino, tisto, ki ji je bilo dano, »da gradi mmt iz starega v novo življenje«. Kot znak, da so bili udeleženci šlole za starše zadovoljni, in da je bila šola uspešna, so izročili upravnici Delavske univerze M. F. in vodji šole tov. Karlu šepcu šo- pek nageljnov in spominska dari- la. Prijeten družabni večer je po- pestril končni zaključek šole. . Večerna politična šola Kidričevo Ponedeljek. 6. marca, ob 16.30 tema B6 štiri ure: Osnovna nače- la družbene in državne ureditve v nov; Jugoslaviiji — predava Vik- tor_ Knez. Četrtek, 9. miairca, ob 16.30 tema B7 štiri ure: K-cmuna ter njene družbene m materiali ne osnove — predava Viktcr Knez. Večerna politična šola Ptuj Torek, 7. marca, n državne ureditve iv novi Jugoslavija — predava Viktor Knez. Petek, 10. marca, ob 16. uri te- ma B 7 stiri ure: Komuna ter nje- ne družbene in materialne osno- ve — predava Viktor Knea Mladinska politična šola Ptuj Ponedeljek. 6. marca, ob 16. uri tema A 6, II. del: Odnosi med .ju- gcslcvanskimi narodi. — Predava Fran St:p!cvšek. Četrtek, 9. marca, ob 16. ur t^ma D i: Zveza komunistov Ju- goslavije, I. del. — Predava Ivo Krajnčič. Jugoslovanske pionirske igre Delno je naša javnost že ob- veščena, da so se pionirji ptuj- ske občine vključili v jugoslo- vanske pionirske igre, s kateri- mi hočejo počastiti 20. oblet- nico vstaje jugoslovanskih na- rodov. Občdnsiki odbor je sestavil okvirni program za ves čas tek- movanja, t. j. od 29. nov. 1960 do 29. nov. 1961, ki se odvija pod geslom: »Moj kraj včeraj, danes in jutri.a Uvod tprognama nas sezna- nja z namenom pionirsikih iger, ki je za razvoj mladega rodu zelo važen in pomemben. V tem času naj bi se v čim večji meri razvilo lin poživilo delo vseh pionirskih odredov sirom nase občine in s tem pospešil razvoj reformnega proce- sa v šolstvu, kajti pionirji naj bi še temeljiteje kot do sedaj in vsak p>o svojem interesu spo- znavali preteklost, sedanjost in bodočnost domačega kraja in do- movine s pvosebnim povdarkom na čas narodnoosvobodilne bor- be, z vso živahnostjo naj bi raz- vijali kultumoprosvetno, šport- no, likovno in tehnično dejav- nost. Zelo pomemben delež pa naj bi za ta razvoj dala v tem času tudi vsa naša družba, — razne organizacije, društva, podjetja, organi oblasti — ki naj bi v tem času poskrbela za to, da bodo ustvarjeni pogoji za usipešen razvoj mladine, ker jo sedaj pač še premnogokrat tako, da smo z uspehi mladino premnogokrat nezadovoljni, jih pripisujemo samo njej sami z vzdihom: ^Kakšna je današnja mladina!«, ne vpra.šamo se pa, koliko smo za njo resnično storili, da bi jo odtegnili slabim tujim vplivom in jo usmerili v pravi tok socia- lističnih dogajanj. Televizorji si utirajo pot v na- še kraje. V Ptuju jih je žo pre- cej, največ pa v gostilniških pro- storih, ki seveda za mladino in pionirje niso primerni. Le s te- žavo jim dopovedujem.o, da tja ne smejo. Ko je odprl svoje prostore Delavski klub, so so za- čeli zbirati pri tem aparatu, to- da tudi tu so jim nekega dne dopovodali. da ta prostor ni na- menjen njim. Da, prav zares bi bilo treba v tem ali vsaj v bo- dočih letih misliti na to. kje bo- mo našli prostor za mladino, kje za pionirje, da bodo lahko svo- bodno zadihali v njem, se brez skrbi zbirali in nabirali znanje in koristno izrabljali svoj pror sti čas. Člani občinskega odbora so. pred kratkim imeli na šestih sek- torjih sestanek z vsemi voditelji pionirskih odredov in pretresali vse možnosti, kako bi se lahko vključili vsi odredi v tekmova- nje. Kljub zelo težkim pogojem, v katerih nekatere šole delajo, so voditelji že povečini imeli iz- delane načrte in ko so dobili še nekaj pobud za delo, so se oju- načili in razveselili, da se bodo le na neki način tudi njihovi pio- nirji lahko vključili v počastitev 20. obletnice vstaje. Občinski načrt obsega sledeče: V tem letu naj bi bile še skrb- neje pripravljene kot doslej vse proslave (29. nov, novoletna jel- ka, 8. februar, kurentovanje, 8. marec, 27. april). Vse leto bodo otroci zbirali podatke za pisme- na poročila iz preteklosti, se- danjosti in bodočnosti našega kraja. Do kurentovanja so zbi- rali podatke o starih pustnih obi- čajih, jih zapisovali, delali li- kovne izdelke in izdelke pri teh- ničnem pouku. Cas do 8. marca bodo posvetili zbiranju podatkov o ženah, pripravljali se bodo na čim prisrčnejšo proslavo 8. mar- ca, obdaritev žena, pi.sanje pisem zaslužnim ženam itd. Do 27. apri- la bodo zbirali iK)datke o svojem kraju — kakšen je bil v pretek- losti, kakšen je sedaj, kakšen bo v bodoče. Prav posebno se bodo seznanjali z dogodki iz NOB in se naučili čim več partizanskih pesmi. Pevski zbori, šahovski, fizkul- tumi, literarni in dramski krož- ki so bodo pripravljali na tekmo- vanja in festivale, ki bodo v aprilu in maju. Zadružniki bodo skrbno obdelovali svoja zamlji- šča. Tudi razstavo zbranega in izdelanega materiala bomo pri- redili na sektorjih 16. aprila, v Ptuju 23. aprila, razstavo likov- nih izdelkov in tehničnega pouka pa junija. V mesecu aprilu bodo vse šole posameznih sektorjev priredili peš izlet na kraj do- godkov iz NOB. Tam bodo izve- dle program in fizkulturna tek- movanja. V načrtu je akade- mija, po možnosti z razvitjem prapora. Ker nam je lepše življenje pri- pravil tovariš Tito. zato bomo prav svečano proslavili njegov rojstni dan. 21. maja bo Parada mladosti in takrat bomo tekmo- vali za čim svečanejši, lepši in prisrčnejši videz kraja. 2e v me- secu juniju se bomo pripravi- li na praznovanje 4. julija, 22. julija in 8. avgusta. Ko se bomo jeseni vrnili v šo- lo, bom^o začeli zbirati vse podat- ke o šoli in v Tednu otroka pri- redili dan šole. To bo naš šolski praznik. Plemenito tekmovanje nam bo ves čas vzpodbuda za prave to- variške vezi med pionirji šole, občine, okraja, republike in ce- lotne domovine, 29. novembra 1961 bomo polagali obračun dela, v naši občini naj ne bo pionirja, ki naj bi vsaj na enem popri- šču doprinesel svojega deleža goslovanskim pionirskim igram in se s tem obdolžil herojskim naporom in žrtvam naših bor- cev pred 20. leti. Starši, borci, borke, delavci, uslužbenci, vsi državljani, poma- gajte pionirjem tudi s tem, da jim boste rade volje pripovedo- vali o vsem. za kar bodo spraše- vali. Ne šteditc s sredstvi, ker se bodo bogato obrestovala. Mladina bo takšna, kakršno bomo vzgojili Š. K. Niihovo praznovanie 8. marca Ceh Marija .je članica kolektiva »Panonilje« ici je predsednica sm- diikata tega podjetja. V zvezi z revciucionarnimi ženami, njihovimi pravicami in dolžnostmi je med drugim dejala našemu sodelavcu: V našem podjetju manj govori- mo o enakopravnesti žena kot v tej smeri v resnic; storimo. Pn težjih delih nimamo zaposlenih žena. Pri drugih pa imamo žen- ske enake pravice in dolžnosti z moškimi, če Je imamo enake spo- sobnosti. Imamo žene pcslcvodki- nje in funkc;onar'ke v organih de- lavskega upravljanja, v organih ljudske oblasti in na terenu v cr- ganizacijah. Vse žene v našem podjetju imajo kvailifikacije. Va- jenke jih bodo še dosegle. Naše podjetje je med prvimi v ptujski občini, kjer žene res ak- tivno soodločajo v najvažnejših vprašanj,h. K temu je precej pri- pomogla tudi sindikalna pcdruž- ntca s stalno skrbjo za politično in strokovno izcbraževanje, ki ni billo zaman. Zanimiva predavanja v Ptuju v petek, 24. februarja, so zvoč- niki na ptujsk h ulicah oznanjali, da priredi delavska univerza Ptuj popcldne v kino dvcrani »ustni časopis«, za kar je povabila člana prve jugoslovanske himalajske od- prave in še enega člana — časni- karja TT. Ob barvnih diafilmih je tov. Ante Mahkcta tako živo op sail vzpon na Trisul, da si' nehote imel cbčutek, da si sam član hi- malajske odprave. Tcv. Djordje Bogojevič pa je opisal svojo pot po Kitajskem ter nam prikazail življenje ljudi, kot ga žive v se- danjih razmerah. Ob zaključku je pokazal še barvne dtafilme, ki so slikov to prikazaili tako deželo sa- mo s svojimi posebnostmi in prav tako odlomke iz življenja prebi- vailcev te dežele. Ptuj si je močno želel tako pre- davanije, vendar obisk ni bil v skladu z izraženimi željami. Ob- rskcvalcev je bilo 187, cd teh pr - bližno sto mladine. Strelci iz Tumišča Tretjič,zlata puščica^ Tekmovanje strelcev za »zlato puščico« z zračno puško, se izva- ja po programu Strelske zveze Slovenije vsako leto v zimskih mesecih ter postaja iz leta v leto množičneje. Izvajati se začne v strelskih družinah ter se po obč. in okraj- nih zaključih na republiškem tek- movanju za zlato puščico Slove- nije, ki jo prejme najboljši stre- lec za dobo enega leta. Enako c/krajno, občinsko in družinsko. Do najvišjega tekmovaija pa pot ni lahka, ker so norme na občinskem, še bolj pa okrajnem tekmiovanju dosegljive le strel- cem višje kvalitete. ' Po nekaj letih smo na zad- njem republiškem tekmovanju tudi iz naše občine imeli 2 tek- movalca, ki pa se nista uvrstila na vidno mesto. Kolikim našim strelcem bo to uspelo letos, bo pokazalo okrajno tekmovanje, ki bo 25. in 26. marca t. 1. v Mari- boru. Start je bil letos zadovoljiv, saj se je v 14. strelskih družinah vključilo v tekmovanje za dru- žinske zlate puščice 261 strelcev in strelk. Tudi rezultati so zado- voljivi. Zlate puščice družin pa .so usvojili: Pulko (Tumišče) 272, Cetl (Pletarna) 268, TopoBovec (arkulane) 262; Zupanič (Goriš- nica) 261, Bjzjsk (TAP) 260, Kor- par (K-dričevo) 257, Kunstek (Žel.) 256, Meško (Delta) 242, Vozlič (Drava) 238 itd. Od 58 plasiranih za nadaljnje tekmovanje se jih je 46 v nedeljo 26. februarja t. 1. pomerilo na občinskem tekmovanju, ki je bilo tokrat izvedeno na primemo ure- jene strelišču v dvorani na Tur- nišču. Za zmagovalca je vladalo izredno zanimanje in različne prognoze so dajale najmanj upa doslej dvakratnemu zmagovalcu. Štefanu Skoku iz Tumišča. Toda povsem nepričakovsno je le-ta s 356 krogi od 400 možnih pono\'Tiio zmagal in tako žo tretjič osvojil občinsko zlato puščico, ki mu je bila ob zaključku predana do pri- hodnjega tekmovanja v letu 1962. Rezultat je izboljšan od lanskega za 7 krogov. S 3. knogi razlike mu je sledil Pulko (Tur.), ki je to- krat glede na njegovo formo na letošnjih tekmovanjih veljal za glavnega favorita. Sledili so: Biz- jak (TAP) 349, Kramberger (Kidr.) 348, Cetl (Plet.) 346 kro- gov itd. Za okrajno tekmovanje se je plasiralo le 12 tekmovalcev. Vzrok skromnemu številu plasi- rancev za nadaljnje tekmovanje je pripisati hladnemu vremenu, ki je motilo in kvarno vplivalo na strelce. Posebno priznanje zaslužijo udeleženci iz Majšperka, Ctrku- lan in Gorišnice, ki so se kljub utrujenosti zaradi vožnje s ko- lesi kar dobro odrezali. Trikratnemu zmagovalcu Šte-: fanu Skoku čestitamo k izredne- mu uspehu in mu želimo, da bi .se z ostalimi plasiranimi dobro ob- nese! tudi na oCtrajnem tekmo- Sindikalni koledar Danes, v petek 3. marca 1961, ob 16. uri; tema: »Pravice delav- cev in uslužbencev iz Zakona o delovnem razmerju«. Predava Adi Šarman. ★ V torek, 7. marca 1961, ob 16. uri; tema: »Zakon o delovnih razmerjih I. del« — načela de- lovnih razmerij, pravice iz de- lovnega razmerja in letni dopust. Predava Jože Erhatič, * V petek, 10. marca 1961. ob 16. uri; tema: »Zakon o delovnih razmerjih II. del« — nadome- stila, posebno varstvo žena, mla- doletnikov in invalidov. Predava Jože Erhatič. * V torek. 7. marca 1961, ob 14.30; tema: »Kako so nastali delavski sindikati in zakaj ima- mo delavci svoje posebne orga- nizacije«. Predava Drago Zupan- čič. * V sredo, 8. marca 1961, ob 14.30; tema: »Organizacijsko-po- litične naloge sindikalne podruž- nice in sindikati«. Predava Fe- liks Bagar. * V četrtek, 9. marca 1961, ob 14.30; tema: »Četrti kongres Zve- ze sindikatov Jugoslavije in na- loge sindikatov v na.Jem družbe- nem sistemu«. Predava Jože Sc- gula. V petek, 10. marca 1961, ob 14.30; tema: »Vloga in naloge občinskega sindikalnega sveta v komuni in sindikalne Ipodruž- nico v ._oflre'šljiv artikel za razkazova- nj« — sicer pa zelo maio v rabi — so iz mode. V današnjih raz- merah bi bila soba, opremljena sanuo kct knjižnica, neodpustij.va pctrata prcMora in denarja. Vendar pa sedi tudi knjižnica v scdobno stanovanje. Saj je knjiga naša prijateljica. Poleg tega je [epa knjiga vedno najbolj hvale- 'žen predmet za dekoracijo. Knjiž- nice ne postav mo v F>oseben pro- stor; v trgovinah s pchištvom lah- ko kupimo prav lepe knjižne oma- re, ki iih postavimo v dnevne so- be. Prav v novejšem času pa so zelo v modi in tudi zelo praktične knjižne pclice čez vso presto ste- no in viseče knjižne omare. Knjige lahko čuvamo v odprt h ali pa v zasteklenih policah. Da- nes prihajajo vse bolj v poštev odprte police, v katerih učinku- jejo knjige mncgo lepše, bolj ne- F>csredno in so kot dekoracija učinkovitej.še, kot če bi bile zaste- klene. Sricer imajo zasteklene knjižne police določeno prednost, ker se na knjigah ne nabira prah, toda v bcrbi preti prahu nam uspešno pomagajo električni se- salci, ki sprcti pobirajo ves prah iz stanovanja in tudi s knjig. Knjižnico namestimo olb steno, ki je fX)po!ncma suha. Pred knjiž- ne police ne pcstaivljamo druge opreme. Vsak čas moramo imeti pregled nad vsemi knjigami. Prav tako naj ne bo knjižnica izpostav- ljena sončni pripeki. Hrbti knjig na soncu obledijo. Knjižne peilice naj ne bedo všje kot dva metra cd tal. Sicer mo- ramo pristavljati stol, če hcčemo deseči najvišje knjige. Police naj bodo široke 20 do 25 cm. Knjige naj bedo na njiih tesno druga zra- ven druge. Spednje pelice naj bo- do visoke po 30 do 35 cm; upora- bimo jih za zbornike, ene klopedije in druge knjige visckih fonmatcv. Police naj bodo nas::njcne na prečnike na en meter dolžine, si- cer se pod težo knjig preveč upo- giba jo. Zelo praktične so police, ki so mentirane tako, da lahko njhevo višino spreminjamo glede na format knjig. Knjig ne postavljamo v police v dve vrsti. Na prositoru sicer pri- dobimo, zato pa izgubimo pregled- ncst nad knjigami, ki so za prvo vrsto, in jih težko jemljemo iz pelice. Prazne police ;n prazna knjižna omara so le ogrodje knjižnice. Kaiko pa knjižnica učinkuje, leipo aii dolgočasno, je odvisno ortnih igrah 1962 v Djakarti bo tudi razstava or- hidej. Na njej bodo razstavljali orhideje gojitelji orhidej iz vseh strani sveta. »G!a$» Hidromontažt Podjetje »Hidromontuža« Mari- bor je izdalo februarja 1961 1. števlko svojega lepo urejenega tovarniškega lista »Glas«. V uvodniku lista je med dru- gim rečeno, da bodo kmalu vrste kolektiva tega pvodjetja pomnožili še delavci in uslužbenci v ločenih obratih v Kidričevem in v Len- davi in da se bodo potom lista razstreseni in medsebojno ločeni člani kolektiva medsebojno spo- znali. List bo skrbel, da bodo vsi člani 'kolektiva in povsod o delu pravočasno in pravilno obveščeni. MAGNETIZEM IN SANJE • .Astronavtom, ki bodo morda že v najbližji prihodnosti naredili prve korake v vesolje, bo prav gotovo kar všeč, da Luna nima lastnega magnetnega polja; že vnaprej se lahko tega veselijo, če bodo prebrali vest, 'ki so jo ne- davno tega objavili sovjetski stro- kovnjaki v zvezi z zanimivim odkr.tjem, kako deluje magneti- zem na človeške možgane. Gre za posledico že precej časa znanega pojava — da namreč običajne fiziološke funkcije človeških mo- žganov spremljajo določeni elek- tromagnetski pojavi. Skupina sovjetskih strokovnja- kov je s poskusi zanesljivo ugo- tovila, da elektromagnetska polja neposredno učinkujejo na delova- nje živčnih celic in drugega tkiva v možganih. Posebno eden od dobljenih dokazov je nenavadno zanimiv in slikovit. Strokovnjaki so hipnotizirali prostovoljce — nekaj študentov moskovske uni- .verze — ki so sodelovali pri po- skusih. Tem prostovoljcem so med hipnotičnim spanjem »vce- pili« v spomin določene prizore in jim ukazali, naj si te prizore dobro zapomnijo, da jih bodo lahko natanko opisali, potem ko se bodo zbudili iz hipnoze. V prvem delu poskusa so prosto- voljce potem prebudili in le-ti so natahko izpolnili naročilo, ki so ga prejeli med hipnozo. Potem pa je sledil drugi del paskusa. Prostovoljce so spet hipnotizirali in jim ukazali na- tanko isto kot i>rii Tod* preden Carodejni obred bosmana v prleškem gostiivanju ZenitovanjG, gostiivanje je za- res pomemben mejnik in pre- hodni čas v življenju dveh ljudi. Ženin in nevesta prestopata iz svojega dosedanjega samskega življenja v drugo resnejše živ- ljenje. Lojita se vsak od svoje- ga občestva deklet «in fantov ter sta na drugi strani sprejeta od mož in žena v njihovo vaško občestvo. Poleg tega se nevesta ali ženin poslovi od svojega rod- nega doma ter pride na novi dom, k novim ljudem, ki ga sprej- mejo v svoj družinski krog kot enakovrednega člana. Na tem prehodu iz enega živ- ljenja v drugo pa je treba mla- doženja primerno pospremiti in ju zavarovati pred .številnimi ne- varnostmi. Zato ni čudno, da po- roko in svatbo spremlja od pra- starih časov pa vse do današnjih dni vrsta različnih obredij, obi- čajev, verovanj, pregovorov, pe- smi in plesov. Te obrede in običaje izvajajo večinoma vedno iste ženitovanj- ske osebe. Ti obredarji so v vsa- ki vasi že vnaprej izbrani, marsi- kateri so stalni ter se na vsakem gostiivanju pojavljajo v eni in isti obredni vlogi. Glavni osebi na gostiivanju sta vsekakor že- nin in nevesta, v našem primeru jima pravijo ženih in sneha. Zc- nih ima obvezno svojega druga: svatevčjaka ali zdriižba, ki je njegov pomočnik, predvsem pa prva priča pri zdavanji-poroki. Do poroke je svatevčjak tudi va- ruh in par snehi nevesti. Navadno sta dva zdriižba kot poje prle- ška gostiivanjska pesem: Mi pa mamo združba dva, le glejte kak vesela .sta... Za par zdriižbi ali svafcvčja- ku je svatcrca ali svatevca. Ka- kor imamo po dva svatevčjaka tako jc nujno, da sta tudi dve svateruci. Izbere si ju nevesta sa- ma. Ti dve vodita ženiha k zda- vanju. Najmogočnejši in najdo- stojanstvenejši gostiivanjšek pa je starešina, ki si ga izbere že- nin. Starešina vseskozi vodi go- stijvanje. Z njim tvori par teta ali debela mati. Ponekod ji pra- vijo tudi starešinjka. Poročni sprevod vodijo na Dravskem polju »kopjaši«, ki so vsi odeti v pisane trakove. V roki vihtijo kopje, prav tako okrašeno z bogatimi trakovi različnih barv. Ob spremljavi muzike veselo plešejo, mečejo v zrak kopje in ga spet spretno lo- vijo. V prleškem sprevodu po- skrbita za živahnost vriskajoča »pozavčina«, ki sta sploh najpo- membnejši obredni osebi. Nju- na najvažnejša naloga je, vabiti na gostiivanje. Dva tedna pred poroko začne- ta obiskovati po naročilu »že- niha no neveste« vse sorodnike in znance in jih z veselo in duho- vito pesmijo vabita na gostii- vanje: Pozavčin je lušno biti, rad se veselim . .. Njuna naloga je tudi, da po- vabljence v šaljivem tonu in do- mislicah seznanita, kaj bodo na gostiiivanju dobrega jedli in pili. Pozavčina sta oblečena v plat- nene bregiiše, vsa odeta v pisane trakove, v rokah nosi prvi po- zavčin posebno palico z zvonč- kom, drugi pa leseno sekiro. Cez ramena jima visi lesena čutara —• »žurč« iz katere vsipata po presenečenih gledalcih proso na- mesto pijače. Na sami svatbi pa pozavčina prevzameta vlogi vest- nih strežajev. Skrbeli morata, da gosliivanjccm nikdar ne zmanj- ka na mizi okusnih jedač in do- bre kapljice. Poleg starešina skr- bita za veselo razpoloženje. Vsaka izmed teh oseb ima svo- je posebno poslanstvo v čarodej- nih obredih. Pri poroki so ved- no mislili na zle sile. da bi jih mirili, se zavarovali pred njimi in izprosili njihovo naklonjenost. S prihodom ženiha in njegovih gostiivanjcev na snehin dom se pričenja ožji osrednji del ženito- vanja. Gostiivanjšeki najdejo vrata vedno zaprta. Začno se po- gajanje za sneho. Večkrat po- nujajo lažno nevesto. To skriva- nje prave neveste ima globok, starodaven pomen. Izhaja iz po- ganskih časov, ko so hoteli s tem prevariti zle duhove-demone in usmeriti njih pozornost na ne- pravo nevesto. Zato tudi sneha- nevesta ne sme poleg ženiha na zdavanje. Vodi jo svatevčjak, že- niha pa svatevce. Ta razporedi- tev ima prav tako izvor v pogan- skih običajih, da bi odvrnili od mladega para vse nenaklonjene uroke-demone. Tako vidimo, da ves prizor z zaprtimi vrati in lažnimi nevestami dokazuje iz- razito čarovno-obrambno deja- nje, ki je naperjeno zoper zle du- hove. Posebno pa je nekdanji človek skrbel za svoje bodoče potomstvo. Novoporočenca sta si vedno želela, da bi imela mnogo zdravih otrok. »En otrok ni no- ben otrok« pravi prastari indij- ski rek. Predvsem pa hrepenita mladoženja po moških potomcih. Ti so najtrdnejši temelj domače hiše in verni nadaljevalci rodu. V vseh slovenskih ženitovanj- skih običajih zasledimo vrsto obredov, ki so v glavnem ali obrambnega ali pa čarodejno- plodonosnega značaja. V vrsti obrednih čaranj rodovitnosti hra- nimo dvoje prelepih in značil- nih obredij: belokrajinsko in istrsko-kra- ško-notranjsko obredje, v katerem posadijo ne- vesti ob prihodu na ženinov dom na kolena moško dete, da bi pri novanega »nakolcnčič, nakolcn- čc« in podobno, ter štajersko- panonsko obredje, ko nevesti po polnoči položijo v krilo ali pred njo na mizo pogačo v podobi de- teta, imenovano »bosman<'. V prvem primeru dado neve- sti, ko se vrne od poroke v hiši na polena moško dete, da bi pri- čaralo mladi nevesti zdrave otro- ke in to predvsem moškega spo- la. V drugem delu pa se jc mo- tiv deteta skrčil na pogačo na- pravljeno v obliki deteta. Običaj svatbenega otroka na- kolenčiča ipoznajo vsi Slovani (pri nas ga je opisal Valvasor v svojem velikem delu: Die Ehre ...), dalje tudi drugi naro- di: Estonci in Finci. Se celo Ita- lijani ga imajo. Na prastari in- doevropski izvor tega običaja kaže dejstvo, da so tudi stari In- dijci poznali sredi svojega poroč- nega obredja ženitovanjskega otroka. Vsa poimenovanja toga otroka izhajajo iz korena: kole- no. Zakaj? V kolenu je rodilna sila. Govorimo še sedaj: v so- rodu sem v prvem, drugem kole- nu ..., kjer koleno pomeni rod. Posaditev otroka na kolena v svojem globljem smislu in bistvu pomeni čarodejno mimično upo- dobitev poroda samega. V istr- skem običaju jc nevesta sedla na kožuhovino in vzela v roke na- kolenčiča. Kožuhovina je morala nekdaj igrati bistveno magično vlogo pri čaranju nevestine ro- dovitnosti. Se danes na Drav- skem polju spuli gospodinja na skrivaj kurentu malo volne iz kožuha in jo podloži kokošim v gnezdo, da bi bolje nesle. V na- šem prleškem gostiivanju pa igra čarodejno vlogo plodorodnosti »bosman«, ki ga predstavlja po- dolgovata pletena gostiivanjska p>ogača, okrašena s pisanimi cvetlicami, po njej pa polno drobno upodobljenih pisk, pi- ščet. petelinčkov, zajčkov, kravic, teličk in drugih domačih živali. Tako naj ta pogača pričara bo- dočima gospodarjema srečo pri živini in pri njunem potomstvu. Bosman sc javlja po Dravskem polju, zavzema vso »lukarijo« in Mur.';ko polje z Ljutomerom in Verze j cm . Po polnoči, ko svatevci odpo- jeta nevesti slovo od samskega stanu in ji ženin sname vence priplešejo ob spremljavi muziki veseli pari z bosmani v roki. Vo- di jih pozavčin, ki nosi največji in najlepše okrašen bosman. Stopi pred starešina in pravi, da so prinesli na krst. Starešina pa noče sprejeti dar in ne pusti, da bi ga položili na mizo, ker ima še preveč »faling«. Zato morajo bosmanovci prej še simbolično posekati .šumo, zorati ledino, vse- jati, povleči, opleti. požeti, omla- titi pšenico, jo zmleti v moko, zamesiti in speči bosman. Sole potem ga krstijo za »načetek in pojedek«. Ples vedno ponazarja delo. Ta poljedelski obred lahko traja eno ali celo dve uri. Od- visno je od starešina in njegovih zahtev^ Med plesom nosilci bos- manov pojejo: Mi pa mamo ženiha liišnega no mladega. Hopsasa no rajsasa gostiivanje se vživa. Mi pa mamo snehico mlado no veselo. Hopsasa no rajsasa gostiivanje se vživa. ... Pojejo dokler ne pridejo v pesmi vsi na vrsto, predvsem bolj pomembni gostivanjci. Zad- nja kitica pri plesu pa se glasi: Mi pa mamo tri kole v vsakšen koti so gotje Hopsasa . .. Po tem obredu starešina bos- man razreze in ga ponudi vsake- mu gcstiivanjšeku. Kos ga mora prinesti še vsak svat domov. Ponovljena razvojna pot bosma- na izpr čuje nekako njegovo obred, no cčiščenje. O štajerskem bos- manu imamo v preteklosti več za^r pisov. Leta 1858 ga omenja v »Novicah« dr. Davorin Trstenjak. Josip Karba pa je leta 1882 opisa", v »S.ovenskih večernicah« gotstii- vanjski obred bos^mana iz ljuto- merske ckcilice. Ta ^pis se še naj- bolj sklada z do danes ohranje- nim običajem. Žen tdvanjski kruh s čarodej- nim pomenom se javlja po vseh kulturah skozi vse čase z zelo so- rodnim pomenom: čara naj mila>- demu paru zdrav številni zarod. V ž;vljen,jsikih običajih se bosman spet pojavi ob krstu otroka. To dejstvo nam dokončno potrjuje, da je v resnici trdno in neločlji- vo povezan z otrokom, da je na- vsezadnje otrokov v€"iki obredni spremljevalec in n.iegova druga, čarcdejna podoba. Izvor imena pstavijajo znanstveniki v Rusijo, kjer pomeni ponekod še danes kruh podolgovate oblike. Beseda .sama pa je na.jbrž turško-tatar- .skoga izvora. Pomoii rezino ali kos kruha, po.potnico, ki se da na pet. Bosman kot cela svatbena pogača se tudi po zaključnem pri- zoru obreda razreze m poje. Ti zauž t! kosi imajo čarobno moč. Po ljudski veri iz ešnejši tekmo- valci so bili: Šilak, Krajnc To- plak in Rebernjak. Poleg teh pa moramo pohvaliti tudi vse ostale, ki so se res disciplinirano in športno borili. Sedaj šteje atletska sekcija 70 članov. Ta sekcija ni samo mlada po obstoju, temveč tudi po staro- sti svojih članov. Ima 21 pionir- jev 15 mlajših in 12 starejših mladincev, 17 mladink m 5 čla- nov. Največje težave povzroča po- manjkanje rekvizitov. Težko si je zafnisliti" atletsko društvo brez lastnega kopja, diska, ovir itd. Vsega tega Drava doslej še nima. Zato bo glavna naloga novega UO, da izboljša to stanje. Prvi ukrepi so bili že izvršeni že na občnem zboru. Učitelj telovadbe na gim- naziji tov. Zega je obljubil, da bo pomagal z rekviziti. Pohvaliti mo- ramo tudi pripravljenost vojaške- ga športnega društva »Jože Lac- ko« za sodelovanje in pomoč pri ureditvi športnih naprav. Predstavniki športnega aktiva na gimnaziji, predstavniki dija- ške skupnosti m LMS ter pred- .stavniki dnigih športnih sekcij in športnega aktiva TAPa, se kljub povabilu, občnega zbora niso ude- ležili. Prav tako ni bilo nikogar iz Podzveze kar v.sekakor ni pravi odnos do mlade atletske sekcije. Na koncu so člani sami pred- lagali uvedtx> članarine, da bi materialno podprli svoj klub. Sekcija si bo poizkušala dobiti tudi čimveč p>odpornih članov. Za 20-letnico ljudske vstaje bo v Ptuju večji atletski miting, za- to so se na stadionu že pričela prostovoljna dela. Upamo, da bo UO letos dPbro vodil delo v oekriji in vzgajal mlfrdino v zdravem športnem duhu. R. ŠPORT Ponovna zmaga Drave DRAVA : ŽELEZNIČAR (MARIBOR) 2:1 (1:1) V nedeljo je bila povratna no- gometna tekma med novim mo- štvom »Železničar« in Dravo iz Ptuja. Tekma je bila odigrana v Mariboru v predpoldanskem či^u in se je zbralo na stadionu le majhno število gledalcev. Tekma se je pričela z obojestranskimi napadi, vendar sta moštvi že v začetku zamudili nekaj zrelih pri- lik. V nadaljevanju je igra posta- jala precej mlačna in nezanimiva. Moštvi se nista preveč trudili ter je bila tekma tipično prijateljska. K-ljub temu, da so v prvem delu igre domačini precej napadali, je bila obramba Drave vedno na svo- jem mestu in je odločno odklas. njala vse napade domačinov. V obrambi se je odlikoval srednji krilec Mesaric, k\ je bil najboljši igralec na terenu. V drugem delu so se vrste Dra- ve nekoliko strnile in je tekma postala nekoliko zanimivejša. Na- pad Drave je bil boljši in sredi najzanimivejših bojev doseže srednji napadalec Drave odločilni gol. Po golu dc^mačim nekajkrat nevarno prodrejo, vendar je bil vratar na mestu in je odklonil nevarnost. Gol za Dravo je oba- krat dal Kovač Ciril. Sodil je do- bro Babic iz Maribora. V predtekmi sta se srečali mla- dinski vrsti. Uspešni so bili Dra- vaši, kn so zmagali s tesnim re- zultatom 2:1 (1:1). Resne predpriprave za spomladansko prvenstvo Le nekaj tednov nas loči od prvenstvenih nogometnih tekem in domače moštvo, kakor mladina, sta pričela z resnimi pripravami. Največja novost je, da so dobili nogometaši novega stalnega tre- nerja iz Maribora, ki je pričel z rednimj treningi, vendar še vedno opažamo, da na te prihaja zelo malo aktivnih igralcev. Upamo, da_ bo spomladansko prvenstvo pri- neslo še več uspehov nogometa-' šem, ki imajo vse pogoje, da dose- žejo višje mesto. V nedeljo gostujejo v Celju, kjer se bodo pomerili z enim naj- boljših moštev v Sloveniji, Kladi- varjem in upamo, da poraz ne bo preveč vplival na še nevigrano moštvo. Jugoslovan Jože šlibar svetovni rekorder^ v smučarskih skokih petek ob 13.41 se je odlepil ) mamutske skakalnice v Obers- dorfu naš znani skakalec Jože Šlibar in poletel daleč v zrak. Nihče ni pričakoval, da bo v tem trenutku dosežen novi svetovni rekord. Velika množica gledalcev je nenadoma utihnila in pričako- vala glas merilcev. Po temeljiti" meritvj je nemški napovedovalec razglasil rezultat, ki je bil zelo nepričakovan. Dosežen je bil nov svetovni rekord z daljino 141 m. Tesni prostori pri »Partizanu« Ptuj 22. februarja 1961 je pcilagaE' letni obračun TVD »Partizan« Ptuj. Občnega zbora so se poleg član- stva udeležili še predstavniki po- 1 tičnih m družbenih organizacij mesta Ptuja ter zasitopniki ŠD »Drava«. Društvo ima skicratj vse oddel- ke razen stairejših in šteje 374 telo vadeč ih pripadn'ikov. Iz poro- čila načeJništva je bilo razvidno, da bi bilo teh še več. če bi bili na raizpofago telovadni prostor.. Tako se pa mi^rajo oddelki ozirati na šolsko telovadbo, ker društvo nima lastne telovadnice. Iz teh razlogov tudi umik telovadibe ni primeren za še večjo udeležbo mladine pri .splošni vadbi. Neve- sela je bila ugotovitev, da so sko- raj vsi prednjaki stare.tš.' nad 40 let. Zato bo moraila biti. prva skrb društva pcfeg ureddtve telovadišča v Ljudskem vrtu še pomladitev vaditeljskega kadra. Tu nastaja.jo težave zaradi tega, ker je večina pripadnikov iz vrst šolske mladi- ne, ki ne more zaradi študija ob- iskovat prednja.skih tečajev in se po končanem srednjem .šolanju .še preseli oziroma odide na nadaljnja študij v druge kraje. Zato bi bilo nujno, da društvo natjde tako obli- ko dela pri telesni vzgoji, da bo lahko pntegnilo še vajensko in delavsko mfiadino. Ta ostane v mestu lin je prtem lahko steber za nadalijnji društven..' razvoj. Poleg manjših prireditev in ude- ležbe na nastoph driuigih društev so se udeležili pohoda ob žici oku- pirane Ljubljane, priredili telovad- no akademijo v počastitev dneva mladosti _ ter smučarske tekme. Vel k del pripadnikov je bil po- slan na taborjenje v Biograd na moru. Priredil i so tudi več no- tranjih proslav, novoletno jelko in podobno. V načrt dela za letošnje ileto so vnesli poleg udeležbe na vseh pri- reditvah nadrejenih orgamizarij š« ureditev telovadišča v Ljudskem vrtu in udeležbo cmroma organi.- zaioijo part.'zanskega pohoda _v okviru občine Ptuj, če tega ne bf organizirala občinska zveza. V novo upravo so bili izvoTjjenl večinoma stari cdb^-rniki z manj-j širni spremembami s tov. Drob.n« na čelu. OP