#  avtorica ozre na dvajset let, ki so minila od izida knjige, in na vse, kar se je v tem èasu zgodi- lo. V dogajanju povojnih de- setletij prepozna — z obèudova- njem in upanjem — vsestransko prebujanje ozavešèenosti. Prav to je zanjo najveèja pridobitev povojnega sveta. “Rast v zave- danju je bila vedno boleèa,” pravi Anne Morrow. “Vendar to vodi v veèjo neodvisnost in konèno v dejavno sodelovanje. Kajti velikanskih problemov, s katerimi se danes sooèa svet, tako na zasebnem kot na jav- nem podroèju, ne morejo re- šiti `enske — ali moški — sami. Premagajo jih lahko le moški in `enske skupaj.” Ptica na nebu, školjka na skali. Obe sta enako moèni; obe enako krhki. In v svojem najglobljem bistvu — tistem nei- menljivem, kar ju loèi od vsega drugega in hkrati povezuje z vsem drugim — obe enako svo- bodni. 11'95'% C% % ,  +* * 0* + $*;(9*' = led v prostorih Arhiva Repub- like Slovenije od novembra 2001 do januarja 2002 je pri- kazovala skoraj polstoletno kul- turno, socialno in politièno de- lovanje društva. V zaèetku le- tošnjega aprila je kot nekak do- datek k razstavi izšel še zajeten zbornik razprav, v katerem sku- šajo številne avtorice (in trije avtorji) prikazati današnje ve- denje o dogodkih izpred stotih let in njihovih najpomembnej- ših akterjih. Zbornik z naslo- vom Splošno `ensko društvo 1901-1945 in podnaslovom Od dobrih deklet do feministk sta uredili Nataša Budna Kodriè in Aleksandra Serše, ki sta k so- delovanju povabili široko pa- leto sodelavcev. Nastalo je èez 500 strani zajetno delo, ki s šte- vilnimi biografijami predstavlja `ivljenje in delovanje `ensk od srede 19. stoletja do èasa po koncu druge svetovne vojne. V uvodni razpravi Marta Verginella ugotavlja, da je mo- derna doba `enske potisnila v javnost med akterje dru`benih sprememb, vendar jih je kaj kmalu na formalni ravni iz nje tudi izrinila “ker je `ensko na- ravo razumela kot s politiko nes- kladno.” To tezo je na zanimi- vem primeru potrdil tudi Va- silij Melik, ki je spomnil, da je bil v prvi polovici 19. stoletja v avstrijski monarhiji glavni pogoj za volilno pravico plaèe- vanje davka ter da so tako med volilne upravièence lahko so- dile tudi `enske ali celo mlado- letni, èeprav je namesto njih glasoval njihov pooblašèenec. “O `enskem gibanju, o `en- ski emancipaciji vladajo pri nas še zelo zmedeni pojmi,” je 29. septembra 1901 dejala Zofka Kvedrova v ljubljanskem Mest- nem domu na ustanovitvi Splošnega slovenskega `enske- ga društva v Ljubljani. Bojim se, da še dobro stoletje pozneje razmere niso bistveno drugaène in da še danes na kakšen “pre- tirano `enski projekt” mnogi gledajo zviška in v stilu: “Ja, kaj se pa spet gredo …” Odloèitev dveh arhivistk Aleksandre Serše in Mateje Jeraj, da obele`ita stoletnico ustanovitve `enskega društva, je zato še toliko bolj pogumno in hvalevredno de- janje. Razstava, ki je bila na og-     Do sprememb je prišlo po “de- mokratizaciji” politiènega `iv- ljenja na zaèetku šestdesetih let 19. stoletja, ko je bilo uveljav- ljeno naèelo osebnega glasova- nja, s èimer so bile `enske (in mladoletni) veèidel izrinjene iz volilnih imenikov za de`elne volitve, medtem ko so pone- kod ohranile to pravico pri vo- litvah v obèinske zastope. Za volitve v dr`avni zbor leta 1873 so tako volilno pravico dobili le svojeupravni avstrijski dr`av- ljani moškega spola, pozneje pa so enake doloèbe za de`elne zbore sprejele Kranjska in Ko- roška (1884), Štajerska (1904) in Istra (1908). Vprašanja volilne pravice se je v svojem orisu po- lo`aja `ensk na Slovenskem leta 1848 dotaknil tudi Stane Gran- da, ki zanika splošno uveljav- ljeno mnenje, da so Slovenke lahko postale politièno aktiv- ne šele z uvedbo splošne volilne pravice po letu 1945 in naniza kopico primerov aktivnega `enskega politiènega delovanja od najni`jih slojev do višjih dru`benih krogov v letu 1848. Predstavitev zaèetkov `enske- ga gibanja zajema poleg ome- njenih razprav še oris polo`a- ja `ensk in feministiènih zah- tev do leta 1941 in podroben oris `enskega gibanja v Trstu do konca leta 1902, ko je pre- nehal izhajati tr`aški (in prvi slovenski) `enski èasopis Slo- venka. Avtorica Nevenka Tro- ha je v njem pokazala, kako se je “`ensko vprašanje” preobra- zilo iz vprašanja vkljuèitve `ensk v narodno gibanje v vse bolj socialno vprašanje zaposle- nih `ensk in še pozneje kot vprašanje njihove politiène enakopravnosti. Med zaèetniki `enskega gibanja je Barbara Pe- šak Mikec predstavila `ivljenje in delo Pavline Pajk, ki kljub zgodnosti in razse`nosti literar- nega dela ni našla priznanja v krogih porajajoèega se `enskega gibanja. V naslednjem sklopu pris- pevkov je podrobneje predstav- ljeno Splošno slovensko `ensko društvo. Nataša Budna Kodriè je zapisala, da je bil glavni na- men društva izobra`evanje `ensk ter da je v ta namen pri- rejalo predavanja, teèaje, raz- stave, dobrodelne akcije in raz- ne shode za pravice `ensk. Zelo zanimv je tudi èlanek Anje Du- lar o knji`nici Splošnega slo- venskega `enskega društva. Av- torica namreè podaja širok èa- sovni okvir “`enskega branja” in ob tem oriše knji`nièarsko delo danes povsem neznane Hedvike von Radics, ki je leta 1886 iz svoje obse`ne (ok. 3600 knjig) zasebne knji`nice poso- jala knjige tudi mnogim Ljub- ljanèankam. Društvena knji`- nica `enskega društva je nastala takoj ob ustanovitvi društva, èeprav se je javnosti povsem odprla šele po koncu prve sve- tovne vojne. Društvo je leta 1905 natisnilo knji`nièni kata- log, ki je zajemal popis 822 nemških, 475 slovenskih, 161 hrvaških, 13 italijanskih, pet srbskih, treh èeških in ene fran- coske knjige. Iz podatkov je Anja Dular sestavila zanimivo analizo bralne kulture èlanic društva, v kateri ugotavlja: “da so obiskovalke knji`nice bile ši- roko razgledane predstavnice ne`nejšega spola, ki so prebira- le klasièna dela svetovne in do- maèe literature in številne stro- kovne knjige ter tako ubirale ko- rak s èasom, ki je poleg domaèih opravil od njih zahteval tudi vpogled v znanja, ki so bila do nedavna le domena moških.” Kljub natanèni analizi pogre- šamo še kak zapis o tem, kaj se je s knji`nico zgodilo po raz- pustitvi društva leta 1945 in kako so njene knjige prišle v za- pušèino Slovanske knji`nice. Knjiga v nadaljevanju pri- naša biografije najpomembnej- ših èlanic društva in jih mor- da celo nekoliko na silo razdeli med feministke (Angela Vode, Alojzija Štebi, Cirila Štebi Pleš- ko), zdravnice (Elenora Jenko Groyer, Ana Zalokar), pravni- ce, novinarke (Marica. Nadli- šek Bartol, Ivanka An`iè, Kle- menèiè, Pavla Hoèevar), pisa- teljice (Marija Kmet, Ernestina Jelovšek, Lea Fatur, Marica Str- nad, Vida Jeraj, Ljudmila Prunk — Utva), glasbenice, poštne in obèinske uradnice (izpostavljeni sta Manica Ko- manova in Romana Vasiè). Ker so bile pogosto omenjene tudi uèiteljice, jih je skupaj s pro- fesoricami na kratko predsta- vila Aleksandra Serše, Tatjana Hojan pa dodatno orisala `iv- ljenjski poti uèiteljic Vite Zu- panèiè in Jerce Zemljan. Bar- bara Pešak Mikec na koncu predstavlja še moške podpor-  #  ne èlane, ki so javno podpirali delo društva in neredko tudi delo svojih soprog. Zadnja sklopa èlankov sta posveèena delu podru`nic Splošnega slovenskega društva v Celju in Mariboru, kjer se lahko predvsem pri zadnjem iz- pod peresa Metke Vrbnjak pre- prièamo o naèrtnem in uspe- šnem delu društva, ki je bilo ustanovljeno 26. maja 1919 in ki ga je vse do svoje smrti leta 1938 vodila `ena znanega gene- rala Marija Maister. Da bi urednice zajele èim širši spekter aktivistiènega dela `ensk pred drugo svetovno vojno, so k so- delovanju povabile tudi Anko Vidoviè Miklavèiè, ki je v svo- jem prispevku o Slovenski krš- èanski `enski zvezi prikazala poglavitno poslanstvo katoliš- kih `en in deklet v obdobju med obema vojnama. Katoliš- ko društvo za delavke je bilo ustanovljeno leta 1894, Kršèan- ska `enska zveza pa skupaj s Slovensko kršèansko socialno zvezo leta 1898. Med prvo sve- tovno vojno je gibanje potih- nilo in se ponovno raz`ivelo ob zbiranju podpisov za majsko deklaracijo. Leta 1922 se je Slo- venska kršèanska `enska zveza (SK`Z) osamosvojila, za cilj so si zadali zdru`evanje kršèansko misleèih `en vse Slovenije in dvig splošne izobrazbe na ver- skem, socialnem, etiènem, sta- novskem, `ensko pravnem in gospodinjskem podroèju. V okviru priprav na peti katoliški shod v Ljubljani so pripravili tudi posebni kongres, ki je po- tekal 25. avgusta 1923. Na njem so sprejeli veè resolucij, èetrta se je zavzemala za “priznanje enakovrednosti z mo`em v dru`- bi in javnosti in da se `enam da aktivna in pasivna volilna pra- vica.” Prva voditeljica SK@Z je bila Angela Piskernik, za njo pa je vodstvo prevzela Cilka Krek, sestra Janeza Evangelista. No- vembra 1923 se je SK@Z pri- dru`ila Prosvetni zvezi in v nje- nem okrilju prièela organizirati letovanje otrok na morju, v Ljubljani pa zavetišèe za dekle- ta, v katerem so brezposelne lahko èakale na zaposlitev. Ko je bila decembra 1929 razpuš- èena orliška zveza, je njene èla- nice prevzela Slovenska kato- liška `enska zveza, ki je zaèela izdajati celo glasilo Vigred. Fe- bruarja 1933 so razpustili tudi krovno Prosvetno zvezo, ven- dar ne tudi slovenske katoliš- ke `enske zveze, zaradi èesar so se odtlej `enska društva še bolj posveèala verskemu obnovitve- nemu delu v smeri Katoliške akcije. Zadnji prispevek v knjigi opisuje vlogo `ensk v deklara- cijskem gibanju na Spodnjem Štajerskem s poudarkom na vlogi tistih `ensk, ki so akcijo pobiranja podpisov v glavnem tudi organizirale, in to ne glede na strankarsko pripadnost. @e- lja po vrnitvi mo` s front in `e- lja po miru, ki naj bi prinesel tudi boljše gospodarske razme- re, jih je zdru`ila v mno`ièno gibanje za novo dr`avo. Zbornik Splošno `ensko društvo predstavlja pomemben prispevek k poznavanju polo- `aja in aktivnosti `enskih orga- nizacij v prvi polovici dvajse- tega stoletja. Njegov pomen morda niti ni toliko v izvirnosti samih prispevkov, ampak pred- vsem v tem, da je najboljši zbir- nik razliènih znanj o akterkah `enskega gibanja in zato zelo uporaben priroènik za vsako nadaljnje umešèanje `ensk in “`enskega vprašanja” v našo zgodovino. V ta namen sta še posebej hvale`ni imensko ka- zalo in pa obse`en pregled vi- rov, literature in èasopisja, ki prièa o pestri zgodovini `enske emancipacije ter današnjemu bralcu precej olajša stopanje po poti, ki sta jo utrli urednici knjige in avtorji prispevkov. 7#4)