Fr. Pengov Sreča, vzcvela v snegu (Konec.f- I Sljjijsf lrno s0 minevali dnevi, Otroci gofpe sinice so bili It odrasli, a naš njgfgl! I krivokljunče je bil Še vedno zaničevan, nepoboljšljiv samec, jggr^ai Toda polagoma so postajali dnevi v gozdni t?rapi krajši in ' krajši- Vctrovi so pihijali hladneje, in ot> -potočiču so postajala zelišča .! zlateničasta, Narod mušic in hroščsv se je bil že davno stisnil v svoje zimske šotore, v kolikor ga ni bila vzela starost in druge nadloge, Smrcke so šumele močn'eje ko prej svojo pcsem o bežnosti časa, marsikaki -mJadi ptičici je pa posiajalo iesno pri srcu, ko je (o sliSala, Dcdki in izkušene babice med njimi pa so zrie s skrbipolmra očesom v bodočnost; ¦lobro so namreč vedele, da prihaja zdaj nadnjc sedem ali šc več tednov hiidc zime. Mnoge ptice pa so se sploh izselile in šle v daljne, neznana kraje; dmge pa so šle osebenkovat v biižmo človeSkth koč. Gospe šinici *-e je godilo zdaj prebito slabo. Na jesen je imela smolo, da si }c zlomila krilo (laket}, in zdaj je le z vclikim trudom frfolala od veje do veje, kljuvala ob lubje in iskala pičle hrane, In ko so bile odpihale jesenskc vihrc nad vrtovi smrek neznano kam, tedaj sc je zgodilo neko iutro: skrivnostno slovesno je bilo po vsej zemlji in tako svecano tiho, da je umolknil celo potok, ki sicer ni nikoli miroval. Ztma je nastopila vlado. Snela je z nebesa svoj hermelinov kožuh in zavila vanj zemljo. Po vejah in mladikah smrek je ležal beli tovor in Hh upogibal skoro do tal. Zdaj so obmolknila tudi drevesa, in nobcna sivar ni motila miru v globeli. Toda čuj! Kakšen mchki glas, kakšna nežna pesmica pa gre skozi J tišino? — Ali sc niso vsi pevci izselili, in ali ni ona peščtca izmcd I njih, ki fe ostala tu, že davno onemela? Gospa sinica, ki je facna potrka- I vala ob kosec s sncgom nepokrite skorje, zacudena dvignc glavo in I prisluškuje. A še vfičje je njeno čudenje, ko se prikažc prijatelj krivo- J k 1 j u n. Od sile je brhek: skoraj gotovo si je bil dal suknjico na novo I prcbarvali, kajti njcna rdečica je res svcŽa in blesteca, Možakar sc vede ] vsc nekam živahneje, in iz njegovega kljuna žubori nežna pesem. ' ] Sicer la spev ni ravnO" čudolepe melodije, toda v njem je nekaj tako I liubkcga, da prevzame celo srce gospe sinice, Kar pa jc pajbolj čudbvito j — prej tako zaničevani fant se je očividno menadoma izpreobrnil. Na I njegovi štrani stoji namfec boječe in sraracžljivo —¦ krivokljuna gospka, -1 »Dovolite, gospa sinica,« prične krivokljun s skoro elegaDtnim I })oklon.om( »dovolite, da vam predslavim svojo Ijubo soprogo. Kakor vidite, me je ena vendarle hotela, navkljub mrzli zimi. Jaz vendarle niscm tako j mrzel in brezčulen, kakor si vi mislite, Glcjte, !/ubezen se je naseliJa iudi v mojem srcu. Kaj menite, kateri izmed naju ima zdaj lepše? .Poleti se I veselim lepega solnčnega svila, pczimi pa, ko žaluje in zmrzuje vesoljna ] narava, me pa greje plamen ljubezni. Kaj veljar da sem jaz vcndarle na boljšem?« Gospa sinica postane močno malodušna, in njcna glavica s črnyii čopkom se po-vcsi. Mora dali krivokljunu prav. Kmalu za lem uživata krivokljuna vcsclje prvega materinstva, in v v kratkem času je njuno, s snegom obtkano gnezdece polno majhnih J kridačev, ki s(rm6 vsi začudeni v novo iivl^njc in krasno uspevajo vkJjub zinji in snegu in mrazu. i Krivokljun popelje gospo šjrtico k zibclki svoje sreče in ji pokaže poln očetovskega ponosa svofcotroke. Od Iakote in bridkosti vsa potrta ženica misli na svoje lastnc otroke — skoro ji silijo solze v očif a premaga sc ^in vpraša začudeno: ": ',' ¦ ,[ »Toda, gospod krivoRfjun, odkod pa vendar dobivate v tem mršavem leinem Času hrane za svoje Iačne otročiče?« Zopet, kakor svoje dni že enkrat, krivokl^un nc odgovori( ampak zleti v s(ran k smrekovemu storžu, razpre s svojim čudaškim kljunom i • nfegove luskte in se vrnc s scmenom, ki ga poda gospž sinici. Toda ta ga tudi zdaj ne more in noče užiti. »Ali zdaj vidite, gospa sinica, zakaj ne pokladam kljuna lepoeno polovico na drugo? AH vestc zdaj, zakaj se navadim že v gnezdu na to svojo pico? Vi ste seveda vajcni imenitne)'še pojcdine. I no| Pa uživajtc tudi zdaj svojo pečenko!« »Zakaj ima pa teta sinica tako čuden kljun?« povpraŠujejo zdaj mladi krivckijunci vsevprek. Gospod krivokjjun se pa vcscl vsede k njim in jim pripovedujc prcčudno zgodbo, — Bilo je že pred davnim časom. Takrat so imeli njegovi pradedje v tuji deželi palcstinski tudi take ravne kliune. A bila je tedaj velika tcžava, ntajti pozimi hrane, Nckoč so bili pa hudobni l^udje v dcželi ujeli svetega moža in ga pribili na. križ. Ko je tako visel brez pomoči, z nepopisnim izrazom tihega trpljenja in vendar božanske Ijubezni na obltčiu, tcdaj so prilctavale pttce in so se trudilc, da bi mu pomagale. Krivokl/unov praded je tudi poizkušal, da bi izrval težke žeblje iz ran trpinovih. A poizkus jc presegal njcgovc moči, in mesto da bi bil njerau pomagal, si je ukrivil celo kljunček, A čudo! Odtlej je prciskoval mnogo uspešneje smrekove storže ter razpiral njiljove luske, Dobival je svo/o hrano lažje nego vsc druge pticc. Njegova dotlei siva peresa pa so bi!a vrfaulega poslej s krvjo trpinovo pobarvana rdeče. »Glejte,« je končal krivokljun svo/o zgodbo, »na ta način smo dobili v svojcm ktjunu neprecenljiv dar, ki ga nas zanj lahko zavtdajo vse druge pticc« * » • Ko so zapuščali mladi krivokljuni svojo zibelko in poizkušali prvc poletke, je ležal ob vznož/u smreke majhen mrličck: gospa sinica je po-stala žrtev morečega boljŽevika, gladu. (Po E. Deanertu »Idile iz narave«.)