i
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo:
Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna ram vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
Karl Habsburgove pustolovščine.
^®RLOY IN CITIN PRIHOD NA MADŽARSKO. MADŽARSKA VLADA POD-<	PIRA	KARLOVA PODVZETJA. KARLOV KABINET.
/ Beograd, 23. okt. Presbiro poro-Ca z Dunaja: Karl se je s svojo ženo Clto zopet vrnil na Madžarsko z namenom, da zopet prevzame vlal'
In proglasi sebe za kralja Madžarske In Avstrije. Zdi se, da ga v tem ne podpirajo samo vstaši, ki se nahajajo na Zapadnem Madžarskem, marveč tudi madžarska vlada sama, ki hoče uverltl veliko in malo en-tento, da ji *je bil Karlov prihod nepričakovan in neznan. Kolikor je znano, bo mala ententa ostala pri svojem prvotnem sklepu od meseca aprila in ne bo dovolila povratka Habsburžanov, ker bi se s tem ustvarila zelo resna mednarodna situacija, kakor v vzhodni in srednji Evropi, tako tudi na vsun svetu.
Beograd, 23. okt. Pres>biro poroča iz Budimpešte: Cim je bivM kralj Karol prišel na Madžarsko, je šel takoj k Oszenburgu, ki Ima okoli sebe vstaške čete, ki so bile najele kot čuvarji reda y Zapadni Madžar^
Pr°*to
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/1. Telefon 360
ktt *•	Uprava:
Telefon 44.
^ / •	vračajo.
Ja»i.
ožiti znamko ' >vor.
ski. Prvi, ki je prisegel zvestobo Karlu, je bil Osztenburg sam s svojimi ljudmi.
Dunaj, 23. okt. Po semkaj dospelih poročilih je bivši cesar Karl sklenil korakati s četami, zbranimi na Zapadni Madžarski, šele potem, ko je dobil obvestilo, da vi. bataljoni odklanjajo udeležbo pri njegovem podjetju. Šopronjska garnizija je davi odkorakala, da ojači, kraljeve čete. V Šopronju je ostalo samo 500 orožnikov za vzdrževanje reda. Kr^lj Ima na razpolago približno 3 divizije. Baje omahujejo vladne čete in :~io-goče je, da preidejo h kraljevim četam.
Budimpešta, 23. oktobra. Kraljev kabinet je sestavljen takole: Rakovzky predsedstvo in pravosodje, Andrassy zunanje posle, Benitzky notranje zadeve, general Schnetzer vojna, dr. Gratz finance, general Hegedys je imenovan za vrhovnega poveljnika.
Do) za Budimpešto.
KARLOVE CETE PET KILOMETROV PRED MESTOM. HORTHYJEVA IN BETHLENOVA VLADA STA ŠE NA SVOJEM MESTU.
Dunaj, 23. oktobra. (Izv.) Glasom telefoničnega sporočila, ki ga Je prejela tukajšnja antantina misija iz Budimpešte, stoji Karl s svojimi četami 5 kilometrov pred Budimpešto pri Buda-Oru. Na celi poti so bili manjši boji med vladnimi in karlističnimi četami. Razstreljen je neki železnični viadukt. V Budimpešto se čuje grmenje topov. Horthy in Bethlenova vlada poslujeta. Oba sta še polna samozavesti ter izjavljata, da sta še vedno gospodarja
• položaja.
' Budimpešta, 23. oktobra. Od ranega Jutra se v bližini Budimpešte bije bitka. Od časa do časa se sliši grmenje topov. Baje. je pozorišče bitke pri Budaflrsu.
Budimpešta, 23. oktobra. Pred vlakom kralja Karla vozeči razvidni vlak Je po večkratnih presledkih vožnje dospel ob eni ponoči v BudaOrs. Tukaj Je bila proga zagrajena Cete državnega odpravnika so Izvedle energične odredbe, na kar se Je razvidni vlak vrnil. V Budimpešti je mir. Kabinet grofa Beth-lena obvladuje položaj.
Budimpešta, 23. oktobra, ob 12. opoldne. Vožnja kraljevih čet se je, ko je bila popravljena proga pri Rabu, v sedmih vlakih nadaljevala proti Budimpešti. Boj pri Budimpešti med četami kralja in vlade se nadaljuje. Zadržanje vladnih čet je brez graje. V vladnih krogih upajo, da se vzdrži položaj do prihoda ojačenj iz province, kar se pričakuje popoldne. Došla so poročila, da korakajo tudi zapadno-madžarski vstaši proti Budimpešti.
Budimpešta, 23. oktobra, ob 11. dopoldne. (DKU) Danes dopoldne je prišel general Hegedys po nalogu bivšega cesarja Karla k ministrskemu predsedniku. Potem se je pričo angleškega zastopnika Hohlerja pogajal z vlado. Hegedys se je že vrnil v Buda-8rs. Prosvetni minister, ki je bil ponoči odposlan od vlade v Rab, da bi obvestil kralja o antantni noti, izročeni vladi, od kralja ni bil sprejet. Tocredo-vanje je prevzel Rakovszky. Izjava pa na kralja in njegovo okolico ni imela nobenega učinka.
Naša voiska je pripravljena.
PRVI POZIV TREH DIVIZIJ IZ SRBIJE POKLICANIH POD OROŽJE. PROMET Z MADŽARSKO USTAVLJEN. MALA ENTENTA, KAKOR TUDI ITALIJA IZREKAJO SVOJO SOLIDARNOST.
Zagreb’, 23. okt. >Jutarnji list* poroča iz Beograda: Včeraj popol-dne ob 16. se je takoj sestal ministrski svet, da se posvetuje o povratku razkralja na Madžarsko. Seji sta prisostvovala tudi češkoslovaški in 'Tomunski poslanik. Posvetovanje je trajalo do 20.30. Sklepi so ostali tajni, vendar se toliko ve, da se je med Češkoslovaško, Romunijo in našo državo utrdilo popolno soglasje. Istočasno je vojni minister poklical k sebi na razgovor vrhovnega načelnika generalnega štaba. — Komandanta prve In četrte armijske oblasti v Novem sadu in Zagrebu sta že snoči dobila obširne šifrirane brzojavke. Vlada je nadaije podpisala ukaz, s katerim se pozivlje na vajo prvi poziv dveh divizij iz Srbije, ki bosta poslani na madžarsko mejo. Vlada je brezžično pozvala ministrskega predsednika Pašiča, da se vrne v domovino. Pašič je odgovoril, da odhaja iz Pariza in se njegova vrnitev pričakuje danes. Vlada Je končno sklenila, da se z Madžarsko prekine ves brzojavni, telefonski in železniški promet. V ministrstvu za zunanje stvari se vrši permanentna služba. Članom male en-tente se je poslala nota, s katero se zahteva, da naj mala ententa skup. no in najenergičneje nastopi proti Karlu.
Beograd, 23. okt. Včeraj okoli 17. sta prišla v ministrsko predsedmštvo gg. Sirnons in Young, francoski in agleški poslanik, da se pri g. Triiko-Viču informira o namerah naše vlade. Kakor doznavamo, sta poslanika teh velesil svetovala, naj se ne
prenaglimo v svojih sklepih in ob-lljubila podporo svojih vlad, da se ognemu konfliktu in da se Karlova avantura odvrne mirnim potem. — Snoči okoli 16. so bili zastopniki male entente v kabinetu ministrskega predsedništva. Posvetovanje je trajalo pol ure. Pri odhodu Iz predsedništva sta nam izjavila češkoslovaški In romunski poslanik, da morajo člani male entente po dogovoru, ki jih veže, delati sporazumno In da vse akcije nikakor ne smejo biti izolirane, temveč, da morajo biti samo skupne. Svoji vladi v Bukarešti in Pragi sta o posvetovanju takoj obvestila.. Okoli 19. je bil k ministrskemu svetu poklican tudi ravnatelj državnih železnic g. Ilič, kateremu se je sporočil vladni sklep, da se od snoči prekine ves železniški in osebni promet z Madžarsko. Vlade velike in male entente so obveščene. Tudi našemu poslaniku v Rimu se je dai nalog, da obvesti italijansko vlado o ogrožanju naših državnih interesov s strani Madžarske. Vlada je dalje podpisala tudi ukaz, da se pozove na orožno vajo prvi poziv treh divizij iz Srbije radi ojačenja posadk na naši severni meji. Vojni minister general Žečevič nam je rekel: »Vojaštvo je, kakor vedno pripravljeno.«
Beograd, 23. okt. Pooblaščeni smo izjaviti, da je tukajšnji italijanski upravnik po naredbi Italijanskega ministra za zunanje stvari mar-kija Della Torrette naznanil kr. vladi, da je Italija popolnoma sollgdr. a z vlado kraljevine SHS glede b!v-šega kralja Karla.
Bolgarski minister za notranje STVARI UMORJEN
Beograd, 22. rlrt. Iz Sofije se poroča: Včeraj je bolgarski rnin.s'er 3,3 notranje stvari Todorov odpoto-v*u iz Sofiie v Kjustendil na inioek-
cijo. V železniškem vozu se mu le približala neznana oseba in ustielila nanj iz revolverja. Minister Todorov je nekoliko sekund potem umrl. Atentatorju se je posrečilo zbežati.
Praga, 23. oktobra. (Izv.) O seji češkoslovaškega ministrskega sveta je bil izdan nastopni komunike: Danes ob 3. uri 29 minut se je sestal k izvanredni seji ministrski svet Češkoslovaške republike, ki je razpravljal o položaju, povzročenem vsled povratka bivšega cesarja Karla Habsburga na Madžarsko. Ministrski predsednik dr. Beneš je poudarjal predvsem, da je to tekom nekaj mesecev že drugi poskus od strani Habsburžanov, rušiti mir Evrope. Nato se je razpravljalo o odredbah, ki so bile izdane že tekom sobote ter se je sklenilo, tudi v bodoče storiti vse v obrambo češkoslovaške republike. Med državami male antante vlada popolno soglasje. Vsi ■potrebni koraki se bodo podvzeli skupno. Nadalje je odredil ministrski svet, da se nemudoma izdajo povelja za delno mobilizacijo češkoslo-ške vojske. Tozadevno v poštev prihajajoča ministrstva so že izdala potrebne odredbe. Končno se obrača vlada na češkoslovaški narod s pozivom, da v teh kritičnih dnevih ohrani svojo mirnost in razsodnost ter s popolnim zaupanjem do vlade pričakuje nadaljnjih dogodkov.
Beograd, 23. oktobra. Presbiro poroča: Češkoslovaška republika je odredila mobilizacijo in zavzela najodloč-nejše stališče proti povratku Habsburžanov na madžarski in avstrijski prestol.
PAŠIČ SE VRNE IZ PARIZA.
Beograd, 23. oktobra. (Izv.) Kakor se doznava iz zanesljivih virov, se vrne danes ali jutri g. Pašič iz Pariza. Ureditev albanskega vprašanja je izpadla v glavnem ugodno za našo državo.
PROTESTNO ZBOROVANJE ZAGREBŠKE OMLADINE.
Zagreb, 23. okt. (Izv.) Danes ob 11. uri predpoldne je bilo sklicano zborovanje vse univerzitetne omla-dine, katere se je udeležilo nad 1500 visokošolcev. Zastopane so bile vse stranke. V imenu klerikalcev je govoril g. Žnidaršič, v imenu hrvalske-ga bloka g. Košutič, za demokrate g. Brica, za radikalce prOlesov Ru-van. Vsi govorniki so povdarjali absolutno potrebo, da se Kariova afera člmpreje likvidira, ker bi sicer vzpostavitev Karla na madžarski prestol pomenjalo za našo državo najresnejšo opasnost. Ob tričetrt na 12. so se nato vsi manifestanti podali pred češkoslovaški konzulat, ki je slavil zvezo med obema bratskima državama. Zatem so odšli visokošolci pred poslopje savske divizije, kjer pa na žalost ni bilo nikogar doma, ker se je general s štabom nahajal pri armiji na konferenci. Od tu so se manifestanti podali pred italijanski konzulat, kjer so klicali »Doli Italija!« ter protestirali proti zadržanju Italije. Do kakih večjih incidentov ni prišlo. Od poslooja italijanskega poslaništva so se manifestanti razšli. — V celem' Zagrebu vlada velika nervoznost, ker se" pričakuje, da bo Karlova avantura neugodno uplivala na ekonomski položaj v srednji Evropi.
MADŽARSKA MOBILIZACIJA’. '
Beograd, 23. oktobra. Presbiro poroča iz Pečuja: Že 1. oktobra je madžarski vojni minister pozval pod zastavo letnika 1895 in 1896, obenem pa je odrejena tudi mobilizacija mladeničev letnika 1901- Vsi madžarski vojaki, ki služijo, v kadru, so odpoklicani z dopusto<£#ak»ida se nahajajo sedaj v vojašnicah letniki 1898 do 1901. Ob vsej meji napram kraljevini SHS so ojačeni čete's potrebno artiljerijo. Iz vseh teh priprav se jasno vidi, da je madžarska vlada pripravila tudi vojaštvo za vsako eventualnost in da je točno vedela za prihod bivšega kralja Karla v deželo.
SESTANEK PARLAMENTARNIH KLUBOV.
Beograd, 23. oktobra. Potem, ko je zastopnik ministrskega predsednika gospod Trifkovič imel sestanek z načelniki parlamentarnih klubov, je bila ob 18. seja ministrskega sveta, ki je trajala do 19. 10 minut. Na tej seji se ja poročalo o ukrepih, ki so jih storile tuje države, aa„se reši vprašanje prihoda bivše«^ "kralja Karla na Madžarsko. Potem so razpravljali o ukrepih, katere naj bi naša vlada storila v sporazumu z zavezniki. Ministrski svet je za sedaj prevzel nato bolj diplomatski moment, dočim se je sklepanje o načinu zavarovanja naših mej prepustila višjim vojnim oblastvom. Detajlni sklepi ministrskega sveta se držijo strogo tajno.
Samozavesti in naglih ukrepov!
Najnovejša vest poroča, da Karl Habsburg koraka proti Budimpešti. Vsa srednja Evropa se nahaja v mrzlični napetosti. V Pragi in Beogradu se vršijo permanentni sestanki vlad. Mobilizacijska povelja so že izdana. Pričakovati imamo dalekosežnih ukrepov in odločilnih dogodkov v Srednji Evropi.
Za Jugoslavijo je prišel čas samozavesti in naglih ukrepov. Dosedanja leta samostalnega življenja so drvela naprej kakor v omotici. Skrbi notranje ureditve so nas odvračale od vprašanj zunanje politike. Med tem pa so sovražne sile neumorno delovale proti mladi državi. Albansko vprašanje, ki se nam je zdelo malenkostno in likvidirano, je zavzelo vlogo trajnega zbadanja, albanska meja se je izpremenila v vojaško granico. Bistven problem zunanje politike in vojaške varnosti pa nam je vzniknil v Srednji Evropi. Restavracijski poizkusi habsburgovskega monarhizma in madžarskega imperializma niso zgolj časnikarske želje. Šarlatanske avanture bivšega kralja in dvoumne geste ogrske vlade ogrožajo v opasni meri mir v Srednji Evropi, naše meje pa še posebej. Ogrožanje izhaja od človeka in države, ki se je dolga leta bojevala proti nam, proti celi antanti in kateri smo iz milosti dovolili samostalnost. To niso samo poizkusi razburkati naše mirno življenje. Dejanja ranijo našo državno samozavest. Te samozavesti smo doslej pogrešali pri naših ministrih zunanjih zadev. Pri tem pa smo imeli važna zunanjepolitična vprašanja, da rešujemo. Češko-jugoslovanskl koridor je ostala po-božna želja, izgubili smo gospodarsko nadvse važni Pečuški okraj in Slovenci smo doživeli na Koroškem nacionalno ponižanje. Na bojnih poljanah smo bili junaki in smo uničevali v zaledju avstroogrsko armado, na solunski fronti ba razdrli armade centralnih sil. S temi vojnozgodovinsko odločilnimi dogodki smo privedli svetovno vojno do kraja in celokupno antanto do zmage. Ali teh vojaških sposobnosti, ki smo jih dokazali v bojnem metežu, nismo znali uporabljati v letih miru. Nasprotno premagane države se zaganjajo v nas, ki smo bili zmagovalci. V Ogrski ima danes Jugoslavija do smrti zagrizenega eksponenta Italije. Obračun z Ogrsko je bitna zadeva naše sedanje in bodoče varnosti. Ako izločimo madžarsko nevarnost in zapletljaje habsburške restavracije, tedaj dobimo šele svobodna prša in naši pogledi se bodo mogli vračati neovirani na obale jadranskega morja, kjer nam je usoda začrtala najvišjo zgodovinsko misijo.
Primanjkuje nam samozavesti. Smo velika država, imamo zdravo vojsko, Edina opasnost nam dozdevno preti od italijanske strani. Toda njena vojska je razdrapana, njene množice socijalno prevratne. Italija ne bo v stanu postaviti proti nam ene divizije. Naša vojska naj v prihodnjih dneh razreši definitivno skupno s Češkoslovaško madžarsko-habsburške komedije. Povod ji dan, naša vojska je čila, zahteve po varnosti našega ozemlja so opisane s Pečuhom in s češko-jugoslovanskim koridorjem.
V Zagrebu vzklika omladina proti italijanskemu konzulatu. Naša mesta bodo danes odmevala od zborovanj. Naše mlačnosti naj bo konec. Naše edin-sfyo naj dokaže ptvi viharni izraz svoje moči. Samozavest enotnega ponosa, samozavest državne moči in odločilnih interesov varnosti naj razgiba diplomate. Prepričani smo, da se bo italijanska zahrbtna kričavost in sovražnost sesula v nič, čim bomo pokazali železno pest meča.
Eksplozija v Beogradu.
V PETROLEJSKIH REZERVOARJIH JE IZBRUHNIL OGENJ. MOST MED BEOGRADOM Ttf ZEMUNOM V NEVARNOSTI.
Beograd, 23. okt. Včeraj ob 11. uri ponoči je nenadoma začela tuliti sirena v znak, da je nekje izbruhnil velik požar. Po ulicah so z veliko naglico bežali ognjegasci z vozovi, iz spanja prebujeni meščani pa so preplašeni bežali na ulico ter vpraševali, kje je.nastal požar. Izza savskega mostu se je dvigal proti nebu ogromen plamen, obdan od velikih oblakov dima. Cela reka je bila videti kakor žareča. Remorkerji si s polnim parom bežali po reki aa»-zdol. Goreli so petrolejski rezeivari uprave državnega monopola, iz katerih je ogenj prešel tudi na petrolejske barake. Eksplozije so dvigale do 100 metrov visoko goreče mase petroleja, kjer so se sledrje razsipale na vse strani ter povz o*
čale na 1 kilometer daleč neznosno vročino. Goreči petrolej, ki se je razlival po Savi, je zažgai več velikih tovornih čolnov, katerih ni bilo mogoče rešjti. Delo ognjegascev se je predvsem osredotočilo na to, da ob varujejo most med Beogradom in Zemunom pred poškodbami. Skoda je ogromna.
Beograd, 23. okt. Snoči so se na dosedaj neznan način vneli petrolejski rezervarji monopolske uprave. Ogenj se je s silno hitrostjo in z velikimi eksplozijami razširil na obrežne vlačilce, ki so v plamenu. V nevarnosti je most med Beogradom In Zemunom, da se mu ne prlbltftjo goreči vlačilci. Pol mesta je zavitega v dim.
CITA JE UKAZALA IN KARL JE ŠEL.
Dunaj, 23. oktobra. (Izv.) Iz krogov, ki so o bivših razmerah na gradu Har-tenstein v Švici, kjer je živel razkrr'j Karl pred svojim povratkom na Madžarsko, dobro poučeni, smo prejeli nastopne podatke. Po ponesrečenem pomladanskem puču Karla Je zavladalo med njim in njegovo ženo Cito precej napeto razmerje. Slednja mu je vedno očitala, da se je spomladi irenaglo umaknil iz Madžarske, ker so mu bile baš tedaj večje vojaške sile na razpolago kot sedaj. Cita je videla v vsem takratnem postopanju svojega moža
premalo energije in politične celavno-sti, predvsem pa premalo junaštva, s katerim bi bil široke madžarske mase najbolj pridobil zase. Zato se je sedaj sama mnogo udeleževala vseh akcij za restavracijo Habsburgovcev na Madžarskem in ravno ona je bila, ki Je najbolj delovala na to, da se Burška afera po možnosti kar najbolj izrabi za dosego njenih ciljev. Rezultat beneške konference jo je še bolj utrdil v prepričanju, da je prišel odločilni čas, da še enkrat poskusi njen mož svojo srečo na Madžarskem, vendar to pot le z njenim aktivnim sodelovanjem.
Državljani I
V očl$led dogodkom na Madžarskem sklicujejo vse podpisane politične stranke
shod
za danes v pondeljek dne 24. oktobra zvečer ob po* šesti uri zvečer v veliko dvorano hotela „Union“.
Vsi na shodi
Narodno * socialistična stranka — Jugoslovanska demokratska stranka — Jugoslovanska socijalno* demokratska stranka — Samostojna kmetijska stranka — Slover va Uudska strank*
Za naše življenje.
Med jugoslovanskim časopisjem je naš list največkrat opozarjal na nesposobnost naše diplomacije in brez strahu smo povdarjali njeno napačno orijentacijo, dobro vedoč, da se vsak bizantizem v tem oziru maščuje nad državo. Zadnje dni smo doživeli di-plomatičen poraz, ki ni dosti manjši kakor izgubljena bitka. Italijanski machiavelizem žanje uspehe, ki ne odgovarjajo niti italijanski gospodarski niti kulturni sili. Človek bi se zjokal: imamo najboljšo armado med nasledstvenimi državami, a gospod Pašič roma po Parizu in Londonu menda zato, da poizve pri antantni gospodi, če sploh še resno misli na obstoj države SHS.
Tragedija se je pričela po našem odhodu iz Pečuha, ko je zrastel Mad-jarom greben, in se je nadaljevala v Burgenlandu. In sedaj pride italijanski Burgenandu. In sedaj pride italijanski diplomatični hinavec ter po sestanku v Benetkah oznani Evropi, da je storil veliko delo za pomirjenje Srednje Evrope, potem ko nam je napravil na severu madjarsko in na jugu albansko zanjko. Pri vsem pa je vendar treba vprašati:	Odkod ta hipni preobrat v
italijanski zunanji politiki, odkod toliko poguma v njeni agresivni politiki napram naši državi? V okrilju antante se je morala izvršiti zakulisna kupčija na naš račun.
Francija je bila zadnje tedne z vso svojo diplomatično umetnostjo angažirana v rešitvi gornješlezijskega vprašanja. Rusija in Nemčija sta njeni smrtni sovražnici in le preveč razum-Ijivo je, da je zastavila vse, da oslabi Nemčijo in okrepi Poljsko. Njeni interesi ob Donavi niso onim enaki. V Podonavju hoče dominir. Italija, ki je podpirala Francijo, in ta se je revanži-rala s tem, da ji je pustila proste roke nasproti mali antanti, katera je postala s tem trenutkom res mala.
Da Anglija s sedanjim stanjem v Srednji in Vzhodni Evropi iz gospodarskih vzrokov ni zadovoljna, je javna tajnost in bomo o tem, še o priliki govorili. Toda nič manj resnično ni, da je hodila naša diplomacija izključno pariško pot, ki nam je Anglijo popolnoma odtujila. Nismo samo enkrat povdarjali, da nam more proti Italiji, ki je niaš edini nevaren nasprotnik, največ pomagati Anglija, toda zamudili smo. Za ravnotežje v Sredozemskem morju, za varstvo Carigrada potrebuje Anglija nas ali pa Italijo. Ko so stali kemalisti pred Carigradom, bi bili lahko dobili zaveznika, danes pa se je Anglija očividno že odločila za Italijo. To vse nam je napravil naš diplomatični fatalizem, ki ima v sebi poleg tega še tudi dokaj oblomivizma.
Morda Jugoslovani še nismo v stadiju, ko je treba dejansko pokazati, da smo sposobni za življenje. Gotovo pa je, da nam pripravljajo nasprotniki razmere, ki naj bi nas danes ali jutri pokopale. Vodi jih sovraštvo do jugoslovanske države, računajo pa z našimi zunanje in notranjepolitičnimi razmerami.
Težko je reči, koliko se sme v politiki računati z matematično natančnostjo na razvoj dogodkov. Dejstvo ie le, da je duševno življenje vsakega naroda mnogokrat nepreračunljivo in bi taka odločilna ura najbrž še-le svetu pokazala, da spadamo Jugoslovani
skupaj, če se tudi v marsičem danes še ne razumemo,
S tega stališča nam je napovedala Italija diplomatično vojno, ki pa utegne nekega dne škodovati le njej, nas pa pripelje k notranjepolitičnemu strez-nenju.
11.
Jasno je, da je draginja svetovno zlo, ki se je razplelo po vseh deželah zmagalcev, premagancev, nevtralcev, ki se je razpaslo v starih, jakih in močnih državah, in ki kruto zavira razvoj novih mladih držav. To zlo je pred vsem posledica svetovne vojne. Vse svetovne zaloge so izčrpane, aktivne pokrajine pa ne morejo še kriti pasivnih kljub temu, da bi Imele za to kritje dovolj živil, v prvi vrsti radi tega, ker nam manjka svetovnih in lokalnih prevoznih sredstev in ker kupčijske razmere med državami še niso urejene. Saj živimo prav za prav še vedno v vojni, ki se seveda ne vrši več s spopadi milijonskih armad, ker so te že delno uničene. Zato pa posega moderna vojna tem jačje in krutejše v politični in gospodarski razvoj svetovnih enot.
Nas zanima seveda v prvi vrsti naša mlada država. Celokupna udružena Jugoslavija je res precej bogata na živilih, če pa pogledamo podrobneje, uvidimo jasno, da sta skoro dve tretjini države z ozirom na pridelek živil pasivni in izključno navezani na dovoz iz tretje bogate tretjine. Zato pa imata ti dve pasivni tretjini namesto živil dosti predmetov, ki so tudi za razvoj družbe živ-Ijenskega pomena, katerih pa baš na živilih bogatejša tretjina nima. Vsled tega bi se dalo pri nas urediti preživljensko vprašanje dosti lažje, kot v državah, ld so strogo industrijelne, popolnoma pasivne in sicer v prvi vrsti s primernim in pametnim zenačenjem v državi sami. Ko bi se dosegla na ta način stabiliteta preživljenja, ko bi se tudi gospodarsko država popolnoma zedinila in stopila v eno nerazdelno enoto, bi nastopila kot jaka in mlada, s čilimi močmi in vedno bogatejša in samozavestna preko svojih mej tudi na svetovni trg. In dosegla bi ugled in velike uspehe in sosedje bi gotovo visoko vpoštevali naše ponudbe in podpise. Do tega žal do danes še nismo prišli in zato občutimo vedno resnejše posledice in groze nam težki časi, če pravočasno ne najdemo sredstev, da popravimo napake in ujedinlmo državo tudi gospodarsko.
Draginja je pri nas v Sloveniji dosegla že tak razmah, da nam grozi oso-bito preko zime katastrofa. Posledice gladu in mraza so nedogledne.
V svrho pobijanja naraščajoče trat ginje vršila so se že razna stanovska posvetovanja uradnega in neuradnega značaja. Sprejetih in predloženih je bilo že nebroj resolucij, toda vse to je bilo zaman. Kar je bilo napisano ni oživelo, marveč zaspalo v zaprašenih aktih. Na pritisk vseh slojev zastopanih in združenih v raznih političnih in strokovnih organizacijah in udruženjih je sklicala končno pokrajinska vlada veliko anketo proti draginji. Udeležbo te ankete in resolucije, ki so se resumirale iz dolgotrajne strokovne debate zastopnikov vseh merodajnih slojev smo že omenili
Razpravljalo se je mnogo o različnih vzrokih naraščajoče draginje. Navedlo se je veliko direktnih, in posrednih
vzrokov. Toda vsi ti niso tako skriti, da bi se jih ne našlo in še niso tako ukoreninjeni, da bi se jih ne zatrlo. Treba je le dobre volje, požrtvovalnosti in dela, pred vsem pa odkritosrčnosti vsakega posameznika in voditeljev vseh slojev in stanov. Pomanjkanja blaga v splošnem še ni, treba ga je pošteno razdeliti med domačo vporabo in pameten izvoz. Kljub teinu, da je naša država v pretežni večini agrarna, vendar se ne sme voditi izključno le agrarna politika, marveč se je. treba ozirati tudi v polni meri na konsumente, ki tvorijo ravnovesje v državi, ^-eba je torej kot smo že omenili politično gospodarskega uje-dinjenja.
Toda ne samo izvoz marveč tudi uvoz se mora primerno regulirati. Dokler nismo gospodarsko dosti močni in jaki, dokler nismo Stabilni v preživljanju in izvozu se moramo zadovoljiti tudi z manjšim uvozom, osobito z uvozom manj nujno potrebnih predmetov, katere moramo inozemstvu silno drago plačevati in to neprimerno dražje, kot plačuje inozemstvo r-ša dobra živila. Poleg tega pa plačuje inozemstvo,naša dobra živila še s svojim denarjem med tem ko moramo mi kupovati tuje blago s tujim denarjem. — Tudi tu je potrebna temeljita remedura na podlagi skupnega dela na podlagi gospodarsko ozko in strogo ujedinjene države.
Vsa dobra volja, vsi nasveti, vsi protesti in resolucije pa nam ne bodo ničesar pomagale, če ne pokaže pri tem rešilnem delu svoje odkritosrčnosti in dobre volje -oiednja vlada. Ključ do rešitve draginje ima v rokah državno vodstvo. Če je državnemu vodstvu res za državo, za dobrobit in blagor svojih državljanov, naj revidira temeljito našo gospodarsko politiko, naj stopi s pota omahovanja in odvisnosti od raznih mogočnih strank na srednjo ravno cesto in naj reši državo pred propalom in razsulom, ki ga pripravljajo naša zavožena gospodarska politika, rijena hčerka draginja in njena sestra, ki ji vedno sledi splošna politična, stanovska in družabna nemorala. Caveant consules!
pni
Minulo je leto našega poraza na Koroškem. V tem času se je v Ljubljani, Mariboru in drugod vršila za neosvobo-jeno Koroško mnogo shodov, zborovanj in »sestankov, pošiljalo se je iz teh protestne brzojavke in resolucije na najvišje inštance: vlado, poslaništva in celo na mirovno konferenco. Vlagale so se brezštevilne pritožbe, kričalo in pisalo po vseh časopisih in interpeliralo na vlado samo. Kaj je vse to pomagalo našim rojakom je znano slehernemu, da se je položaj Korošcev poslabšal skrajno in sicer v zadnjem času tako, da nam ni v moči zamolčati krivice, ki se je zgodila nad koroškim beguncem Otonom Fontlnjem in N. Moretijem. Imenovana, sta pred 2 in pol mesecem hotela obiskati svoje roditelje. V to svrho sta se napotila peš čez Karavanke kjer sta bila od strani nem. stražnikov aretirana In so ju preiskali. Pri enem izmed teh se je našlo potrdilo »Gosposvetskega Zvona«, s katerim omenjeno društvo potrjuje, da je imenovani politično zanesljiv in se ga priporoča v službo. Bila sta odgnana v Beljak in nato v Celovec, kjer sta bila izročena
sodišču. Na podlagi potrdila »Gosposv. Zvona« je drž. pravdništvo drž. sodišča v Celovcu dvignilo proti njima obtožbo veleizdaje in sta bila 2 polna meseca v preiskovalnem zaporu. Obisk sorodnikov jima je bil zabranjen, trpela sta groznb lakoto, in prišla oba bolana iz ječe. Ker drž. pravdništvo ni moglo dobiti proti njima konkretnih dokazov sta bila brez vsake odškodnine Izpuščena. Torej samo zato ker sta Slovenca sta morala 2. meseca stradati v ječi! Ali ni to škandal, ki gre preko vsake meje? Vprašamo kompetentne oblasti in vlado samo, če že ne misli enkrat ukreniti kaj potrebnega glede naših rojakov, ki so ji
10.	oktobra 1920. pokazali zvestobo in svojo udanost z belo glasovnico? Ali misli še nadalje dopuščati, da se bojo godile te ncbovpijoče krivice? Bratje, Jugoslovani rešite nas. pred življenskim, in narodnim poginom!!
J. Rožatt.
Rusko-poljski konflikt se je začel v času, ko bi morala Rusija plačati Poljski 30 miljonov zlatih rubljev odškodnine za odpeljane železniške vozove iz Poljske za časa boljševiške okupacije. Ta konflikt pa je le eden iz mnogih. Niso še bili poravnani njihovi odnošaji, in niti vrhunca ni še dosegel ta konflikt in že je Rusija dobila drugo noto. Anglija se pritožuje, da boljševiki ne držijo dogovora, katerega so sklenili pred enim letom, ko se je sklepal trgovski dogovor z Rusijo in kjer so oni obljubili, da se bodo vzdrževali vsake protiangleške agitacije. Ta dogovor se v resnici ne drži in noti je priloženo več dokumentov, ki vse to potrjujejo.
Tako so bili indijski revolucionarji, ki se nahajajo v Nemčiji, povabljeni 25. avgusta 1.1. v Moskvo na konferenco o indijskem vprašanju in isto politiko vodi Rusija v Perziji, Angori in posebno pa še v Afganistanu, kjer je koncentrirana vsa protiangleška agitacija. .
Na meji Indiji so postavili boljševiki dva nova sovjetska konzulata, ki imata nalogo voditi vso protiangleško agitacijo v Indiji. Afganistanska vlada pa je dobila 1 milj. zlatih rubljev zato, da bi podpirala to gibanje in da bi služila kot koridor komunistične agitacije proti Indiji. Seveda konflikt z Angleško je bolj nevarna igra kot s Poljsko in boljševi-ška diplomacija je zopet dala vse »svoje garancije«, da r^.ne bo vršila proti-an-gleška agitacija in obenem zanikava vsa dejanja, katere ji pripisuje Anglija ter skuša vso krivdo zvaliti na antiboljše-viške organizaciji, ki vse to fabricirajo, da bi Razbili dobre odnošaje med Rusijo in Anglijo.
Konec angleško-ruskega konflikta potrfeni tudi konec rusko-poljskega konflikta. Tu pa sc mora boljševiškim diplomatom priznati vso čast in slavo, ker dosegli so zmago, katere bi bila vesela tudi vsaka velesila.
Poljska je izgnala 14 ruskih državljanov, ki so svetovno znani po svojih antiboljševiških delih in vojnah* in med njimi so Petljura, Balakovič, Tjutjunik, Savinkov in drugi, pred katerimi se je svoječnsno tresla vsa boljševiška Ukrajina. To dejanje pač kaže kako slaba je Poljska in da jo celo Rusija nadkriljuje, ki je dosegla, da so vsi antiboljševiški voditelji izgnani iz Poljske, dočim ona
ne more razgnati niti enega poljskega agitacijskega komiteta v Moskvi. Rusija je pa obljubila plačati 30 milj. odškodnine, kar bi morala storiti že pred pol letom po Riškem dogovoru. Toda vprašanje je, ali bo te miljone Poljska kdaj videla ali ne.
Ni se še končal poljski konflikt in že nam poročajo listi o novih konfliktih z Romunijo in Estlandijo. Vse države imajo vedno konflikt z Rusijo in edino Nemčija je v tem oziru izjema. To upravičeno vzbuja mnenje, da je Rusija politično nemško orijentirana, kar dokazuje tudi vse delovanje njene sedanje vlade.
Pred kratkim se je vršil v Rusiji sprejem nemškega vladnega zastopnika dr. Wiedenfelderja, katerega je pozdravil predsednik vseruskega sovjeta Ka-Iinin in rekel med drugim tudi sledeče: »Rusi in Nemci so imeli vedno skupne interese. V bodočnosti pa želimo še tesnejše zveze. Združitev tehničnega znanja in organizacijske sposobnosti nemškega naroda in bogastva ruske prirode bo pripomogla obem deželam do znamenite bodočnosti. Sovjetska vlada je pripravljena storiti vse, da se ekonomski odnošaji zbližajo in pri tčm Rusija računa na analogično delovanje s strani Nemčije«.
Kaj je vprok temu, da se je Rusija
—	slovanska država — orientirala v nemškem smislu. Pač ne smemo vse krivde zvaliti na boljševike. Tudi ml sami smo o tem krivi. Govora zastopnika kraljevine SHS g. SpalaJkoviča v Ženevi na konfcrenci. zveze narodov bi nikdar ne smel govoriti zastopnik slovanskega naroda in celo največji sovražniki 'Slovanov so se zgražali fiad takim govorjenjem.
Marsikdo bi morda mislil, da je romantika že izumrla, da je doba indi-
janaric preminula in je mojster Serlok Holmes izgubil na verodostojnosti.
Življenje je vedno močnejše kakor najbohotnejša človeška domišljija in pisatelji »Žive pokopane« ali »Grofice beračice« so pravi pritlikavci napram bogastvu njegove iznajdljivosti io njegovih neverjetnosti.
Amerika ima zopet svojo senzacijo. »World«, glasilo naprednega ame-rikanizma, pripoveduje, da so odkrili v južnih pokrajinah Združenih drža' obsežno tajno organizacijo, ki šteje 600.000 članov in se imenujte Ku* Kluks-Klan. Poleg sektirarstva ima Amerika veliko tajnih družb in pravih redov, toda ta organizacija pr** sega vse dosedanje. Nastala je v dr* žavi Georgija, ki je obenem tudi središče ameriških analfabetov. Leta 1870. so bili v Ameriki osvobojeni zamorci, ki tvorijo večino prebivalstva
v južnih pokrajinah. Da ščitijo Evropejce, so takrat ustanovili organizacijo enakega imena, ki jo je pa poz* neje vlada zatrla, ker je postala nevarna državi sami. Linčanja so bila na dnevnem redu, ki pa sicer tudi še danes niso izginila iz ameriškega življenja.
Novi Ku-Kluks-Klan zasleduje času primerno čisto nove smotre. (Ime izvira iz grškega kyklos == krog in škotskega elan *s= deblo.) Naperjen ni samo proti zamorcem, ampak proti vsem tujcem, zlasti proti vsem katoličanom in judom. Temelji na ideji
Karel Capek:
R. U. R.
Domin: Rossumov rokopis?
Busmann: Da. »In tam,« jim porečem, »je popisan vaš vzvišeni postanek, vaše plemenito izdelovanje in tako dalje. Gospodje Roboti, brez tega počečkanega papirja, ne naredite niti enega novega kolega Robota. Cez dvajset let boste, odpustke mi, boste cepali kot muhe. jVelecenjeni, bilo bi vas strašansko škoda. Veste kaj, bi jim dejal, vi nas pustite, nas, vse ljudi z Rossumovega otoka, na 0110 ladjo tam. Zato vam prodamo tovarno in skrivnost izdelovanja. Pustite nas, da v božjem imenu odpotujemo, mi vas pa pustimo, da v ‘božjem imenu izdelujete sebi enake, dvajsettisoč, petdesettisoč, stotisoč komadov vsak dan, kot vam bo ugajalo. Gospoda moja, Roboti, to Je poštena kupčija. Nekaj za nekaj,« — Tako bi jim povedal, fantje.
Domiu: Busman, vi mislite, da damo izdelavo iz rok?. Busmann: Da, tako mislim. Kajti, če ne iz lepa, potem, hm. Ali jo prodamo, ali jo pa najdejo tu. Kakor hočete.
Domin: Busmann, Rossumov rokopis lahko uničimo.
Busmann: No, da v božjem imenu, uničimo lahko vse. Razen rokopisa tudi sebe — in druge. Storite, kot se vam zdi. Hallemeier (se okrene od okna): Strela, prav imal Domin: Mi — mi naj prodamo skrivnost izdelovanja? Busmann: Kakor hočete.
Domin: Tu nas je . .. preko trideset ljudi. Ali naj piou.u.<o Skrivnost in rešimo človeške duše? ali naj jo uničimo — in — in nas vse z njo vred?	,	,
Helena: Harry, prosim te.
Domin: Čakaj, Helena. Tu gre za preveč važno vprašanje, fantje, prodati ali uničiti?. Fabry!
Fabry: Prodati Domin: Oalll	>K
Dr. Gali: Prodati.
Hallemeier: Gromska strela, saj je vendar jasno, prodati! Domin: Alkvlst!
Ulkvist: .Volja božja. * '	<
Busmann:. Baha, jojmlne, yl ste norsl! Kdo pa bo prodal ves manuskriptPf	y„„	.	, x
Domin: Busmann, nobene goljufije! V J ’ v ‘ '
Busmann (plahe kvišku): Nesmisell V interesu človeka fe *«» Domin: V interesu človeka Je držati besedo, g tem ti a$ a,trlslam<V/
Domin:- Fantje, to je strašen korak. Prodajamo usodo človeštva. Tisti, ki bo imel skrivnost v rokah, bo gospodar sveta.
Fabry: Prodajte!
Domin: Človeštvo se ne bo nikoli več otreslo Robotov, in jih nikoli več nadvladalo.
Dr. Gali: Molčite in prodajte!
Domin: Konec človeške zgodovine, konec civilizacijc.
Hallemeier: A k hudiču, prodajte!
Domin: Prav, fantje, jaz sam — jaz bi ne premišljal niti en trenutek; radi teh par ljudi, ki jih ljubim.
Helena: Mene ne vprašaš?
Domin: Ne, dete moje, je prevelika odgovornost, veš? To ni nič za te.
Fabry: Kdo se pride pogajat?
Domin: Čakajte, da prinesem rokopis. (Odide na levo.)
Helena: Harry, za Boga, ne hodi.
(Pavza.) ■’ ?
Fabry (pogleda skozi okno): Ubežati tebi, tisočglava smrt, tebi, razburkana materija, bedasta množica; potopt potop, še enkrat rešiti človeško življenje na eni sami ladji.
Dr. Gali: Ne bojte se, gospa Helena, odpluli bomo daleč proč od tod, in si uredili vzorno kolonijo; začeli bomo novo življenje.
Helena: Ah, Gali, molčite!
Fabry (se obrne): Gospa Helena, življenje je vredno tega; kar pa se tiče nas, napravimo iz njega nekaj . . • nekaj, kar smo zanemarjali. To bo mala državica z eno ladjo. Alkvist nam sezida hišo in vi nam boste vladali. — V nas Je toliko ljubezni, toliko veselja do življenja,
Halldtneler: To si mislim, bratca.
Busmann: Da, ljudje božji, jaz bi takoj pričel iz nova. Cisto priprosto, ko tje v svetem pismu stare zaveze, po pastirsko . . . Otroci, to bi bilo nekaj zame. Ta mir, ta zrak.
Fabryi In naša mala državica bi postala lahko kal bodočega človeštva. Veste, tak otoček, kjer bi se človeštvo ustavilo, kjer bi zbiralo novih sil, sil duše in telesa. In Bog ve, jaz verujem. Crez par sto let bi si lahko zopet osvojili svet,
Alkvist: Vi že danes verujete?
Fabry: 2e danes. In jaz verujem, Alkvist, da si ga bo osvojilo. Da bo zopet gospodar nad morjem in zemljo, da bo rodilo brezštevilne junake, ki bodo nosili svojo plamenečo dušo na čelu človeštva. In jaz verujem, Alkvist, da bo sanjalo iznova o osvajanju planetov in solne.
Busmann: Amen. Vidite, gospa Helena, situacija ni tako slaba. KDomin odpre hitro yrataj
Domin (hripavo): Kje je rokopis starega Rossuma?,
Busmann: V vašem tresorju, kje naj bi sicer bil?
Domin: Kam je izginil rokopis starega Rossuma! Kdo ga je ukradel!
Dr. Gali: Ni mogoče!
Hallemeier: Prokleto, to je vendar Busmann: Za Boga, pa vendar ne!
Domin: Tiho! Kdo ga je ukradel?
Helena (vstane): Jaz.
Domin: Kam si ga dela?
Helena: Harry, Harry, vse ti povem! Za božjo voljoe ojpusfl ml. Domin: Kam si ga dela? Hitro!
Helena: Sežgala — danes zjutraj — oba prepisa.
Domin: Sežgala? Tu v kaminu?
Helena (pade na kolena): Za božjo voljo, Harryt Domin (hiti h kaminu): Sežgala! (Poklekne h kaminu ta greSe po pepelu.) Nič, nič, samo pepeli Ah, tule (izvleče ogorel košček papirja in čita): »S pri-mes-jo —«
Dr. Gali: Pokažite (vzame papir in čita): »S primesjo bloeena k —« Druzega nič.
Domin: Je iz tega?
Dr. Gali: Da.
Busmann: Bog nebeški!
Domin: Torej smo izgubljeni.
Helena: Ah, Harry.
Domin: Vstani, Helena!
Helena: Ko mi odpustiš — ko mi odpustiš —
Domin: Da, vstani, vstani, slišijo. Ne preneseni, da bi —
Fabry (jo dvigne): Prosim, ne mučite nas.
Helena (vstane): Harry, kaj sem storila!
Domin: Da, vidiš — prosim sedi.
Hallemeier: Kako se vam tresejo roke!
Busmann: Haha, gospa Helena, Gali In Hallemeier znata morda na pamet, kar je bilo tam napisano.
Hallemeier: Gotovo. To se pravi vsaj nekatere stvari.
Dr. Gali: Da, skoraj vse. Razen biogena in enzyma Omega-
Ti se izdelujejo redkokdaj------------zadošča čisto neznatna množina«
Busmann: Kdo je to izdelaval?
Dr. Gali: Jaz sam ... od časa do časa . . . vedno po Rossu« mo vem rokopisu. Veste, je preveč komplicirano.	«
Busmann: No, in kaj je od teh dveh vodic tako mnogo odvisno rt Hallemeier: Nekoliko gotovo?,	^
Dr. Gali: Od njih je odvisno, da stvar sploh živi To je ona pravzaprav, .vsa skrivnost	,
Polnokrvnega amerikanizma. Poglavar ga reda je neki Josip Simsons, ne-io n^1, nie^0cl*stični pridigar. Leta 915 je zbral na neki gori v Atlanti g elanov in red je bil pod plamtečim
novr*11 V s\avnos*n* ceremoniji usta* v jen. Najvišji bone tega reda Siin-1'°ns stanuje v Atlanti in dobiva »1 n° ■1’2^0 dolarjev in komisije. Vsak od\pla-a. pri sprejemu 10 dolarjev, ki . .erdr ostanejo 4 organizatorju, . Je člana pridobil. Red priredi večnim javne oltliode in člani gredo po j. Cak Tiho kakor duhovi z maskami obrazih in v dolgih belih haljah, ze zadostuje, da vzbudijo strah in , ePet med zamorci. Kogar je red ob-d, dobi batine ali pa ga namažejo atranom in do nagega slečejo in s^tePej°» dqleti ga pa lahko tudi .rt- Red ima svojo visoko šolo, časo-ls >n tovarno za kute, ki jih nosijo an> ob slovesnih prilikah.
Ta slavni Kuks-Klan bi bil najbrž na jugu nemoteno deloval, ker sc Ncwyork ne zmeni dosti za justico linčanja na jugu s svojimi še predpotopnimi socijalnimi razmerami, toda pričel je ustanavljati lokalne odbore tudi v severnih mestih. Tu so pa prišli navsktiž z rednimi razmerami, ker so zlasti nekateri člani na ta način spravili na drugi svet to ali ono neljubo osebo. Ameriško časopisje piše o tem, zato je upati, da temu redu vlada skrajša življenje.
Kaj je pa povojna psihoza napravila s širokimi masami tudi v Ameriki, ta tajni red le preglasno priča, saj ima v jedru svoj izvor v perverznem nacijonainem in verskem sovraštvu. Psihologično mu je v Evropi v najbližjem sorodstvu italijanski fašizem in tudi v naši državi je nekaj zmedenih glav, ki bi jim bile kute ameriških Kuks-Klanov po volji.
Usodni trenutek.
, Da nova avantura Karla Habsburga ' R njegova osebna avantura, marveč "Računano in dobro preudarjeno delo Q9džarske kot države, je izven dvoma.
tem so si tudi vse sosedne države a lasnem, kakor je razvidno iz raz-Ploženja, ki je zavladalo po prvih ve-.en iz Šopronja. Treba jo je sedaj ob-sj^navati, kot državno zadevo Madžar-
V kakem razmerju stoji ta najno-akcija do držav, meječih na Mad-“tsko, oz. do dedičev bivše liabsbur-monarhije, to nam mora biti izhode za presojanje položaja.
. Madžarski sami bi služila obnova absburški vlade v največji meri v po-tendencam* za obnovo integritete . eto§tefanske države. Interes Matice in interes dinastije se krijeta, se et*sebojno podpirata in ojačujeta; D ?®h ene je uspeh druge. Absolutno je hcakovati, da bo vsaka nacijonalna ,a^žarska stranka javno ali prikrito »Ceptirala habsburško akcijo; druga-
čen
videz nas ne sme slepiti
g. ^ Avstriji je položaj precej druga-1 ,n- Pred vsem imamo tu močno soci-. inodemokrasko delavstvo, ki je abso
teo zoper monarhijo. Drugič so tu a,sProtniki Habsburžanov nemški na-lj°nalci, ker po pravici vidijo v njih ® bodočnost težko premostljivo oviro druženju z Nemčijo, kar je navsezad-te njih poglavitni, da edini politični *'• Značilnost avstrijskega političnega njZlranja je, da sam odpor proti nesreč« povzročeni po poražu v sve-
čah
Vojni, ne kaže morda o tenden-
u Po obnovi stare države, kakor pri Žitvi ^arih, marve^ v Vj'°2eh avstrijskih Nemcev
“žarih, marveč v težnji po zdru-z Berlinom. In glavni nasprotniki
iur» j -rr------------------------- niso	to-
, ° dediči habsburške monarhije — če vzamemo Cehoslovaško — ko Ffati-•Pzl. Za Habsburžane so pač le kon-jjvativnejši del krščanskih socijalccv r Pa ono, ne neznatno krdelo plemičev niih oficirjev, ki so osebno zainterc-na nadaljnem obstoju dvora ter
njegovih udobnosti. Vse to odgovarja pravzaprav predvojnim strujam med avstrijskimi Nemci. V Avstriji tedaj najnovejša madžarska akcija ne bi našla toliko pripadnikov; drugo vprašanje je seveda, kako bi se obnesla v desorga-nizirani državi obramba proti nasilni akciji Karla in Madžarov.
Razmerje do male entente preskočimo in si oglejmo, kako stališče prija Italiji. Gotove vesti so zadnji čas na-migavalc na prisrčne zveze med Rimom in Budimpešto. V kolikor gre pri tem zoper Jugoslavijo, žalibog nimamo vzroka dvomiti o njih verodostojnosti, dasi morda še nimajo dovolj konkretnih oblik. Da pa bi bile precizirane že za slučaj habsburškega povratka, o tem je vsekakor najmanj precejšen dvom upravičen. Po eni strani' je gotovo, da Italiji ne more biti všeč, ako bi se ob Donavi obnovilo gospodstvo Habsburga v nekdanjem obsegu v predvojni moči, dasi je danes proti njemu mnogo bolje zavarovano, nego n. pr. 1. 1915. Po drugi strani pa more biti Italiji le všeč, ako Madžari vznemirjajo svoje sosede, posebno Jugoslavijo pa tudi Cehoslovaško, šileč jih od časa do časa k obrambnim odredbam. Na ta način se veže akcijska sila italijanskih nasprotnikov, se. manjša njih diplomatska in vojaška odpornost napram rimski politiki. Skratka, sile v Podonavju se medsebojno vežejo, sc držijo v šahu in Italiji ostane kot edini velesili v bližini možnost pokroviteljstva, razsodnika in — premoči.
Pričakovati nam je tedaj, da se rimski politiki kljub morebitnemu drugačnemu videzu ne bo mudilo, končati habsburški incident ter odstraniti možnost njega ponovitve.
Preostane tedaj mali ententi glavna vloga; od nje je odvisno, kaj bo na-daljna usoda Habsburga, odvisno, pa tudi, kakšna bodočnost male entente same. Nastopil je tremutek, v katerem sc križajo smeri bodočega razvoja v srednji Evropi.
Dnevne vesti.
se j« Razvoj Beograda. — Letošnje leto naselil Zgradll° v Beogradu 768 novih hiš, ?Kradh se pa ^-900 prebivalcev. V nove bre, Pe hi se moglo naseliti 12.000 oseb, u sjan°vanja pa bi ostalo še 7000 oseb. Vlh Odoce leto pa je prijavljeno' 3843 no-
zgradb.
, .-oktober »c bo več praznik. — venhn u‘- Pokrajinske uprave za Slo-21ovdi av, ja: »Zadnji dve leti se je pra-°ktohr V'ov,csno službo božjo dan 29. dasi tl3, . r.f narodnega osvobojenja, nike l- m sprejet med državne praz-3r se praznuje l. december kot dr-°zirom , narodnega ujedinjenja. Z Dr®znikv,na dak precejšnje število državnih Draznovai (Se oktobcr odslej ne bo več
ijoticT ,z,sa‘levanic, v Ameriko je do stevjin 1922 za Jugoslavijo določeno
t. j. mesečno 1291 ose], ysa_
Prenwx nanlerava izseliti v Ameriko, naj ,v‘lo *pr,Ca* ako m za dotični mesec šte-> bi „ siccr ga vrnei0 domov. O dr„“u°ra hiti vedno poučene izseln!-8°ln'kom tcr ,0 ludi odkrito Povedati iz-
;i‘I'8ov^JCxrganizaciiia llči,e8a načrta glede
J*. teč2j.varna,fr«- šolah’ akadem|lah in
Ai . *b. Je dni se je vršila na trgov
anketa, za Izpremcmbo tičkah, i.a*rta Slede knjigovodstva na trg. ?!k. teri je predsedoval g. sekc. svet-
ministrstva trgovine in indu-
$fViFrm]oS[č’ prof'
* G H	mili
0* Pfevzei^F^,1/. M-a,n' Tozadeyni referat
k,
uus|rno obravnava s>. čas. ti?^0,dstva> ki krati po nepotreb-
Marn.
. . na trg. aka-je opisal svoje moderne nazore, ar,* ,-^vanjr ’ '*	‘	1	*	•
. ml iiaj se
Kn.'0	ovujc imjutiiit mtiuie,
lai^krjal l.vania knjigovodstva in zlasti a« °dpia,,: ,SP. po strokovnik obrtnih šo->,Aa n.,:V ' °bširno obravnavanje enostav-
Ba-tecli 'nri * -e -113* se takoj dopika in naj sta!r.(- Prot; , J ,lzPrciucni popolnoma učni Hj^iii s n,.„Pr5d p?on' referenta so se po-
latlifg- s vet n Z,asfl -UarcjSi Praktiki in šol-
«o eli Trdni ■I rof' Čebular, u „ 'joina m	„
• jrciim .. .---—m magistr. rav-*>'Qin,l.ll0derni‘	Bocikrajšek. Ko pa
trgovine z bla-
«'SHi.Sif’?, «»rV¥oKb":
m b-m JEV	trgovine z
'•S PodnH % sfVlnc z protivnimi
'lovo z Praktitbipak t r!?-Z0lc so ti^obve-
t0vCelnet°do g Ivan ml m “ S° podPira,i cne t°v. in g o-tmnr PU • ’ zast°pnik tr-icga^Sovine Uimar P.a,lani. zastopnik ban-
l’QVo '!! Pedagoškr-A t m metodič-viT^lctodo „ '^a ^tahsča pa je podpiral svetnik v-s- Ia?Jf, knji«ovodstva ^4iec- Anketi’ I J1 Ž0ls" uadz°rnik L. !>(ijc svetnit so Prisostvovali tudi gg i? ravav«ateij ravnatelj I. Šubic, dr. Ar-°*ai atolj iinirg- akad- dr- L. Boehm 1, ki se 1«Z0Jnuk trg> So'stva Josip debate živo udeleževal. -    —
Ker je omenjena anketa v marsikaterih točkah jako važna za naše trgovce, bodo prinesli obširno in podrobno poročilo naši strokovni, trgovski in bančni vestniki.
— Prepovedani časopisi. Od vlade prepovedani so sledeči časopisi: »Journal d’ Orient«, ki izkaja v Carigradu, curiški »Schweizer illustriertes Extrab1att«, »Ta-uern Post«, madžarska brošura in ilustrirano dopisnico »Kapitan«.
— Boi za železniške vozove. Pred vzklic-nim sodiščem se je^ odigral prizor, ki nam kaže, kakšne težkoče in nevarnosti moraio prestati naši trgovci, predno dobe od že-lezniškc uprave, odnosno od postaj potreb-ne vozove za odpravo svojega blaga. Lesni trgovec Alojzij Krajc je naročil voz za nalaganje lesa. Čakal je in čakal. Med tem pa je vidfcl, da so naložili že kakih 6 voz drugim strankam. Mož, kf je že star domačin na Rakeku, gre na postajo in se obrne nnjpreje na skladiščnika, ki je bil slučajno v prometni pisarni. Namenjen je bil k postajnemu načelniku, ta pa je bil odsoten. Prijateljsko vpraša skladiščnika, s katerim se poznata že dolgo let, če bodo kaj nalagali in sc mu ironično kot staremu prijatelju zahvali za uliudnost. Skladiščnik se mu upraviči, da ni njegova krivda, če on čaka. Naložiti se mofa. kar odredi načelnik. In Krajc mu v. Sati odvrne. Ja,, za druge pa imate vozove, ki pošiljajo Ita-lijanbm in so še celo s fašisti v zvezi. Komaj je Krajc to izgovoril, ie skočil po izpovedi popolnoma nepristranske priče, k Krajcu žel. pristav g. Stanko Likar, ga prijel za roki, obrnil nenadoma proti vratom in mu zaklical marš ven, tu sc ne boste prepirali. Krajc je ostal miren in je le pripomnil, ko 11111 je Likar povedal kdo da je. da ic Likar še mlad in . da je on govoril že z večjimi gospodi, pa ga niso ven metali, i red okrajnim sodiščem v Cirknici sta bila obsojona oba in sicer A. Krajc, kot lesni trgovec, na 1000 kron globe in S. Likar,
., uTfdn'’V na 199 kron globe. Oba sta se pritožila. Vzkliciio sodišče je zaslišalo še enicrat vse priče, namreč takrat navzoče železničarje in pa eno nepristransko pričo.
i ,, 0Pa vzklica zavrnil in potrdil prvo
obsodbo.
— Huda tihotapka. Na cesti pri Sori blizo meje jc naletel finančni stražnik na staro ženico s košem na rami. Odvedel jo je na finančni urad v Sori, kjer se je izkazalo, da je nosila ženica II kg kave, katero je bržkone hotela vtihotapiti preko meje, kjer se sedaj kava dpbro prodaja za drage lire. Žena Neža Ffelih jc tajila tihotapstvo in trdila, da nosi kavo zase in za svoje sosede, Pri tem je prav pošteno ozmerjala
poslujoče stražnike. Zagovarjala se je, da
je podobno zmerjanje pri njej v navadi in da ni imela namena žaliti. Obsojena je bila na 400 kron globe in na stroške postopanja. Plačala je takoj pri sodišču 688 kron. Ker ji bodo kavo tudi bržkone zaplenili, ima ponesrečena tihotapka skoro 1500 K škode.
— Ne zadirajte se v uradno poslovanje orožnikov. Dne 14. avg. so se stepli fantje iz St. Lamperta in Tirne. Ko so drugi dan orožniki hoteli zaradi tega pretepa prijeti fanta Lovšina, jih je napadel in ozmerjal Franc Beja, ki je tudi pozval Lovšina, naj ne hodi s temi postopači in naj raztrga verige. Orožniki so prijeli tudi izzi-vača, ki je dobil danes za svoje izzivanje I teden zapora.
— Prijatelj vozičkov. France Svete, delavec iz ljubljanske okolice ima posebno veselje z ročnimi vozički. V zadnjem času je ukradel kar tri vozičke. Lastnika dveh vozičkov sta se zglasila, čegav pa je tretji voz, pa še ni znano. Poleg tega je kradel tudi preklje fižolovke in jih vozil na ljubljanski trg. Obsojen je bil na šest tednov težke ječe.
— Čudna hvaležnost. V gostilno pri Klemenčiču v Kovorju je prišel pozno v noči France Ažman. Bil je že precej pijan in gostilničar mu ni hotel dati pijače. —-Usmilil se ga je njegov tovariš Erat in mu dal piti. Ko se je Erat vračal domov, ga je Ažman napadel pred gostilno z nožem in ga težko ranil. Ažman je bil obsojen na 3 mesece zapora. Kljub prizanesljivosti prvega sodnika pa sc je Ažman pritožil. — Vzklicno sodišče je njegov priziv zavrnilo, osobito še radi tega, ker je bil Ažman kaznovan že štirikrat zaradi tepeža in en-.krat radi uboja.
— Žalostna usoda. Pastirček sedemletni fantek Jože- Hvastja iz Brega pri Kranju jc zaspal med svojimi kozicami na paši. Ob 10. zvečer ga je našel njegov stric in varuh in ga tako udaril, da mu je zlomil roko. Deček ima doma še dva bratca In 3 sestre, najstarejša 15 let. Otroci so brez starišev, njihova kajžica v zakupu, otroci pa so porazdeljeni po vasi, kjer služijo pri tujih ljudeh. Varuh mladega pastirčka sicer ni bil obsojen, ker mladi revček ni hotel, da bi bil stric kaznovan, plačati pa je moral bolnici 400 kron in novemu varuhu za dečkove bolečine tudi 400 kron.
— Smrt pri požaru. V vasi Baličih' pri Žužemberku je pred par dnevi izbruhnil požar in uničil skoraj vso vas. Pri tem se je smrtno ponesrečil župnik dr. Niko Er-delj, ko jc iz hleva nekega posestnika skušal rešiti živino. Podrla se je nanj goreča streha in smrtno opečenega so prepeljali v zagrebško bolnico, kjer je pretečeni petek umrl.
— Rdeče jagode. y Besnici pri Vevčah je Andrej Paternoster natrgal šopek rdečih jagod, kar jc seveda posledica pretople jeseni.
— Tatvina na vlaku. Delavcu Antonu Lupšina iz Jesenic je bilo dne 19. t. m. pri jutranjem vlaku med vožnjo Jesenice — Škofja Loka ukradena denarnica z 12.000 kronami.
— Hren iz župnikove njive. Pred okr. sodnika stopi invalid J. A. Soflnik: Ali ste res kradli hren na župnikovi njivi? Res, gospod, pravi obtoženec, nabiral sem hren, toda nisem ga kradel. Ta hren raste sam ob sebi ob njivah in ga vsi nabirajo. Sodnik: Kaj pa, ko bi vi koga našli na vaši njivi, ko nabira hren? Jaz bi mu nič ne rekel, pravi obtoženec. Pri nas jc to navada in na stotine ljudi nabira tak hren. Končno je pristopil župnik, ki izjavi, da mu o tej svobodi v vasi ni znano, pač pa bi mu dovolil nabirati hren, če bi ga vprašal za dovoljenje. Ne gre mu za to, da bi bil obtoženec kaznovan, hoče pa biti gospodar na svoji njivi. Posebno ga tudi jezi, ker so mu letos pokradli razni tatovi že precej drugih nasajenih poljskih pridelkov. Ker
obtoženec še ni bil kaznovan in samo zato, ker sc je sodišče uvcrllo, da ni imel namena krasti, marveč je nabiral hren v dobri veri, da bi mu to župnik gotovo dovolil, ker je to običaj, je bil J. A. oproščen.
— Umrl je v Ljutomeru učitelj g. Fr. Čeli, star šele 49 let. Zadela ga je kap. Pokojnik je bil izboren šolnik in marljiv narodni delavec. Blag mu spomin, spoštovani rodbini naše sožalje!
Na pustni torek. Pred sodišče stopi tnlacl fant France Vilfan, rojen v Stari Loki, sedaj delavec na Dovjem. Sodnik: Vi ste obatožeu tatvine. Kolikokrat pa ste biil že kaznovani? Obtoženec: Zdaj gre, menda v četrto! E bo že inalo več, pravi sodnik, vzame kazensko biljcžnico in čita: 4 mesece, 6 mesecev, 8 mesecev... Gre že sedmič, fant ti nič ne šteieš, samo kradeš. — Fant prizna in pravi, da ga je privedla na to pot slaba vzgoja, delati ni vajen, živeti pa mora. Letos na pustni večer je bil Fr. Vilfan na domači veselici v Hlebanjcvi gostilni na Belcih. Izrabil jc priliko in ukradel Belcu iz kuhinje okrog 5 kg težko sVinj-sko gnat. Na plesu je videl tudi sosedo vdovo Terezijo Kalan. Ona je plesala, Vilfan pa je šel na njen dom, vdrl skozi okno v njeno spalnico in ji ukradel 1’ cekin, 3 zlate prstane in srebrno uro. Napotil se jc preko meje. Mimogrede pa se je še ustavil pri Čebcljnaku Rudolfa Janše. Zmaknil je dva najlepša panja, nesel jih jc v gozd, pomoril čebele in sc najedel medu. Ostanek je vzel s sabo. France Vilfan vse to cinično prizna. Obsojen je bil na 10 itiesecev težke ječe.
Uubilana.
— Na čast šefu beograjskega pres-bhroia, gospodu Peri Taletovu in gospe soprogi sta snoči priredila gospod pokrajinski namestnik minister Ivan Hribar in gospa soproga večerjo, katere so sc udeležili tudi zastopniki tukajšnjih listov in dopisnega urada.
~ Z naše univerze. Na tehniški fakulteti sta imenovana za redna profesorja gg. Kopilov in Aleksander Nikolajevič Mitnij-*skij, in sicer prvi za parne kotle in kalorične stroje, drugi pa za rudarske vede. Za upmvitelja univerzitetnega botaničnega vrta jc imenovan prof. g. Alfonz Pavlin,
= Ispremembe pri pošti. Poštni službi sta se odpovedala računski oficijal Josip Biber in praktikant Anton Grčman v Ljubljani. Za poštarici sta imenovani poštni odpravnici Anastazija Bajuk v Krmelju in Jo-sipina Tcply v Veliki Loki. Premeščeni so: višji poštni oficijal Fr. Matjan in adjunkt Miljutin Nagode iz Novega mesta k poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani, adjunkt L. Podgornik iz Ljubljane v Maribor, oficijant Ivan Babšek Jz Sombora v Ljubljano, ad-junktlnja Regina Stupar iz zirov v Radovljico, oficijantke Marija Schreg iz Radovljice v Ljubljano, Vilma Kovač iz Maribora v Mursko Soboto, brzojavni mojster Vekoslav Koncilja iz Celja v Dravograd, pod-uradnik Anton Rom iz Celja v Novo mesto in Ivan Požeg iz Ljubljane v Maribor.
= Včerajšnja nogometna tekma med S. Ji Primorie ja 'Sparto, id le JmelajKUo^
čiti drugo mesto prvorazrednih klubov, je končala neodločno z 1:1 (1:1). Kljub temu, da jc Primorje nastopilo s tremi rezervami, jc tekom igre obvladovalo igrišče in jc neodločeno igro pripisovati po športni Sloveniji zadostno poznanemu pristranskemu sodn. g. Vodišku, ki je za Šparto diktiral kar dve enajstmetrovki. Od teh ie ena zletela v out. Ker ima Šparta od tekme z Ilirijo boljše razmerje golov, ji pripade najbrž drugo mesto za ljubljanskim prvakom Ilirijo.
= Nesreča pri delu. V deželno bolnico v Ljubljani so prepeljali tesarja Ivana Za-platnika iz Trbovelj. Mož je bil zaposlen pri stavbi lesnih oporišč na rudniškem razstrc-lišču. Povodom razstreibe ga je zadel kamen, vsled česar je padel in si zlomil desno nogo.
= NSS V/ Mostah vabi vse somišljenike na važen sestanek dne 25. t. m. ob 7 J4 zvečer v gostilni pri Pečarju. Ker je stvar važna, prosimo obilne udeležbe. Odbor.
Maribor.
Odredbe mestnega magistrata glede uporabe vode in vodovodu. Ker se, kakor povsod, tudi v Mariboru vsled dolgotrajne suše občuti veliko pomanjkanje vode, je mestni magistrat sklenil, da se bodo posamezne hiše glede uporabe vode kontrolirale po organih mestnega magistrata. Dnevno je za posameznika dovoljena uporaba le 75 litroV vode. Od .1. novembra t. I. naprej pa se bo dnevna uporaba nad 30 litrov za posameznika zaračunala po 25 kron za kubični meter in nc več samo po 10 kron. Ako bi to ostalo brezuspešno, bi bil mestni magistrat primoran, pustiti le po eno pipo v pritličju vsake hiše odprto, dočim bi se vse druge zaprle. Hišne posestnike, ki imajo vodnjake s črpainico ali dvigalom, vabi mestni magistrat, da jih v svrho preiskave prijavijo.
Policijski svetnik dr. Senekovič ostane, kakor se čuje, še nadalje na svojem dosedanjem službenem mestu.
»Jugoslovanski informator« nc izide. Ker so med zagrebškimi kapitalisti Feller, Kugli in »Prvo hrvatsko štedionlco«, ki so nameravali finansirati novi list »Jugosla-venski informator«, nastala nesoglasja glede kraja, kje naj bi se list izdajal, je padlo (kakor je bilo to itak pričakovati, ko se je zvedelo, da vodi vso akcijo znani Godow-sky) vse podjetje v vodo, in z njim vred tudi krasni, v prvi reklamni številki lista začrtani program. Kakor z »nadčlovekom« torej tudi sedaj s tem »nadlistom« ni bilo nič. Ubogi Godovsky!
117.000 kron državnega posojila je podpisalp učiteljstvo mariborskega šolskega okraja.
Prvo črevljarsko pomočnico je dobil Maribor v 18 letni hčerki črevljarskega mojstra Plazojnika na Aleksandrovi cesti. Mlada Greti ic pred mariborsko izpraševalno komisijo s prav dobrim uspehom prestala pomočniško izkušnjo.
Svarilo pred neumestnimi šalami. Neznani zlikovci se večkrat zabavajo s tem, da mečejo kamenje na straže, ki opravljajo varnostno službo pri skladišču glavne carinarnice. Na svojo tozadevno pritožbo so straže sedaj dobile navodilo, da v bodoče pri vsakem takem neumestnem nadlegovanju uporabljajo orožje ter streljajo.
Prijazni gostje. V kavarno »Zigert« je prišel parček, ki se je navžll vseh mogočih dobrot za 300 kron, nato pa izjavil, da računa ne more poravnati takoj, marveč šele drugi dan. Ker pa jc natakar zahteval, da morata plačati ceho takoj, mu je ženščina skočila v lase ter ga po obrazu tako opraskala, da ie moral iskati pomoči na rešilni postaji. Seveda prejmeta čudna gosta svoje plačilo na drugem mestu.
Tatvina kolesa. Medtem ko se jc kapelnik Maks Schonherr nahajal pri zdravniku dr. Marinu, mu je nekdo odpeljal iz predsobe kolo znamke »Neger« štev. 813, vredno 2500 kron.
Umrl jc v tukajšnji bolnici carinski skladiščnik Andrej Wolf.
Mariborska carinarnica pravijo, da še vedno ne posluje brezhibno pri postopanju s potniki. Odredbe, ki olajšujejo potnikom promet se zavlačujejo po mesece, predno tudi pri njej stopijo v veljavo. One odredbe pa, ki ga otežkočujejo, pa so znane v 24. urah. Ali je na tem krivo vodstvo tukajšnje carinarnice, ali uradni postopek osrednjega urada. Na vsak način naj bi uradni »šimel-ček« imel pri Vseh odredbah enako hitrost, pa naj si bodi v Mariboru ali pa v Beogradu.
Listič »Volkstimme«, glasilo nemških »internacijonalcev« še vedno operira pri pristaših NSS z njim lastno sramotilno in za-smehovaino besedico »cicibambull«. Nas take^ otročarije prokleto malo brigajo in prav nič ne bole. Značilne pa so za gospode, ki hočejo biti v resni stranki in so trenotno celo na krmilu ne po lastni, ampak po tuji zaslugi.
Po blagajnah razpuščenih komunističnih organizacij se NSS pristašem niso nikdar sline cedile, kakor hoče natveziti »Volks-stimme« svojim bralcem. Saj vsi poznamo divji zakon, ki sta ga bili sklenili svoj čas JSDS in JDS stranki. Najbrže so bili takrat demokrati kot kavalirji še premalo radodarni in tako so »proletarcem« zopet za enkrat zamašili žepe s tujim denarjem in si mislili, da črez sedem let vse prav pride.
Shod vpokojencev vdov in sirot se vrši dne 30. oktobra ob 14. uri v restavraciji »Halburvidt« Jurčičeva ulica. Shod jc važen in se vabijo vsi člani »Prvega splošnega društva vpokojencev«, kakor tudi nečlani.
Celic.
zaletava v mojo osebo in ml podtika, da izrabljam mojo funkcijo kot član stauoyanj-skega urada in stanovanjski nadzornik v agitacijske svrlic. Lopov od svojega bližnjega vedno to misli, kar je sam. Dopisniku na njegova natolcevanja nc bom drugega odgovarjal, kakor, da ga imenujem laznjiv-ca in ga poživljam, da pride z gotovimi dejstvi na dan. Ker pa dopisnika poznam, gj	prosim,	da	me	tudi osebno pusti pri miru,	ker mi	je	pod	častjo, da bi z njim ob-
čeval. Drago Žabkar.
Lepake trgajo raz- razglasnih desk .p(i mestu ter s tem poškodujejo tujo lastnino. Komaj se. lepaki nalepijo, pridejo paglavci ter jih raztrgajo. Za vsako tako dejanje naj bi se jih dotičnilcu, l:i se ga zajeti, naštelo 25.
Vreme	je	v	letošnjih jesenskih dneh
pri	nas nad	vse	krasno. Jutra so sicer,
hladna in meglena, dnevi pa solncnMn okrog poldne skoro vroči. Tudi večeri niso premrzli.
Carinsko poslopje ob Savinji so tc dul že spravili pod streho.
Pri ponovnih obč. volitvah na Polzeli pri Celju so dobili soc. dem. 6 mandatov] (enega več, kakor pri prvih), klerikalci pa 10 mandatov.
Ptul.
Ljudsko vseučilišče v Celju. Danes v ponedeljek 24. t. m. ob pol 8. uri zvečer v risalnicl meščanske šole predavanje urednika Špindlerja »o zgodovini in razvoju novinarstva«.
Ruski koncert. V soboto zvečer se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« prvi koncert donskih kozakov. Pevski zbor bro-ječ 20 mož, je izborno pokazal rusko pevsko umetnost. Ni zaostajal ta koncert za onim od kubanskih kozakov, katere smo imeli priliko slišati pred nedavnim v Celju.
Na sporedu so bili tudi razni ruski plesi.
Občinstvo je bilo z užitkom koncerta izredno zadovoljno.
Cvetlični dan priredi dne 7. novembra t. 1. Celjski odsek Sav. podružnice Slov. plan. društva. Cisti dobiček se bo porabil v prid zanemarjenim in ogroženim postojankam celjskega pogorja.
Dijaki drž. redne gimnazije v Celju so podpisali 3200 K drž. posojila ter ob-veznieo izročili cel ski Dijaški kuhinji.
Hišplm posestnikom. Predpis hišno-na-Jemninskega davka za leto 1921 in 1922 je dovršen In pri davčnem uradu celjskem nabit. Rok za pritožbe poteče koncem tega meseca.
sld dnrS«nI5i!tU wNapiieiai T od*®vor! Celi- moim napis pri mostu.
Kavarno »Evropo« je dobil najemnik, ki je bil nekdaj velik Nemec. Svetovali bi mu predvsem dvojno: 1. da se nauči pra« vilno slovensko, da ne bo strašil po mestu z reklamo, ki nt ne nemška, ne slovenskaj 2. da se nauči postopati i gosti, kot evro-pejski kavarnar, ne pa kakor V kinu ali cirkuzu.
V vseh mestnih občinah Slovenija Imtf«
jo že župana. Samo s ptujskim, ki Je bij prvi voljen, se še sedaj ne ve, kako bo', Na vsak način bi bilo iz gospodarskih oadi rov nujno potrebno, da se ta zadeva i4 enkrat reši«	•
Draga jajca. V Ptuju stane 1 jajce ftf 6 kron. Kakor pada naša krona na curlfikl borzi, tako raste cena jajcem v Ptulu.
Požar je izbruhnil dne 19. oktobra M Rabelčji vasi v gospodarskem poslopju ti Toplaha. Ptujska požarna bramba, ki jf takoj prihitela na lice mesta, je pgmi a( kratkem pogasila.
Primorje.
Otvoritev tehniške šole v Opatiji. T< dni je bila v Opatiji, v poslopju bivše nemške šole, otvorjena nova tehniška šola »Dante Alighieri«. Pri otvoritvi je bilo navzočih mnogo laških službenih predstavni«, kov. Od domačinov se te slavnosti ni uda? ležll nihče.
Italija ne zapira naših šol v Istri. talMj je nedavno zatrjeval italijanski poslanik grof Manzoni v Beogradu. »Pučki prijatelj« pa postavlja sedaj grofa na laž. Na PuH ščini za 4000 slovanskih otrok ni niti enej popolne hrvatske šole, temveč le štirje pod samezni razredi. Enako je na Poreščinh V Baderni je zaprta šola, ker so učitelji Smokoviča brez vzroka prestavili, drugega pa ne pošljejo. Pri Sv. Lovrencu PazfaH skem Je nad 2000 naših prebivalcev, a d šoli ni sluha. Takih kričečih slučajev je pQW no po vsej Istri.
Smrtna nesreča na lovu. — Sodnik U Komnu na Krasu g. Filip Černe Je na lovu padel, pri tem se mu je sprožila puška tet ga je strel tako nesrečno zadel, da je med prevozom v bolnico umrl. Pokojnik je bij šele 35 let star ter v vseh krogih priljub« ljen.
Župnik umorjen in oropan. V Gor. Trej buši so našli umorjenega in grozno razmesarjenega vpok. župnika Kadenaro. O tenf župniku se je svoječasno mnogo pisalo zaj radi njegove nenavadne skoposti, ko je sluJ žboval v Mar. Celju nad Kanalom.
KoroSko.
Iz cerkev nas podijo. Celovško škofij-štvo je sklenilo s »Heimatsdienstom« zvezo na življenje in smrt ter se popolnoma pokori njegovim ukazom. Župnijo Borovlje je oddal škof trdemu Nemcu, ki je prišel šele pred kratkim na Koroško. Za župnijo sta prosila dva slovenska duhovnika, med katerimi ima eden celih 25 službenih let ter je domačin. Škofijski ordinarijat nič ne briga, ako ostanejo vsled tega cerkve prazne. %
Zveza koroških zadrug je začela poslovati. v Celovcu v Mohorjevi hiši. Uraduje vsak četrtek dopoldne.
Pokrajina.
Iz Radeč nam pišejo: Pred vojsko In pa še tudi med vojsko smo imeli v I^adečah jako dobro poštno zvezo z Zidanimmostom. Pošta je vozila vsak dan štirikrat sem in tja in se je tudi vsak dan trikrat dostavljalo pisma. Sedaj pa. ko smo v naši svobodni državi, kjer bi lahko zahtevali vsaj iste razmere, če že ne boljših kot pred ti^vratom, pa je naša slavna pošta sploh ust™ila vozno pošto in pošilja kakor za kakšno hribovsko vas, vsak dan samo enkrat poštnega sela na Zidanimost. Radeče je trg in živi prebivalstvo največ od trgovine in obrti. Tudi so v Radečah dve tovarni in pride vsled tega veliko pisem in paketov, kateri pa vsled odprave vozne pošte po več dni na Zldanemmostu zastajalo, Poštna uprava zavzema v tej zadevi popolnoma napačno stališče, ako misli, da mora vsaka posamezna pošta svoje stroške kriti. Pošta ie za to tukaj, da podpira s svoio točnostjo in hitrim prometom obrt in industrijo, je kakor železnic* žila države. Poštno upravo opozarjamo tem potom, da uvede zopet redno vozno pošto na Zidanimost in nazaj in sicer dnevno vsaj dvakrat.
Radeče pri Zidanemmostu. Vzlic veliko-kratnim protestom in žigosanju v listih se nahaja pred Radeškim mostom še vedno marmornata plošča z napisom, da Je bil' most zgrajen, ko je bil cesar avstrijski Franc Jožef Itd. Radeški trg je tako zanemarjen, kakor ni bil že dolgo ali pa nikdar. V trgu še manjka skoraj polovico okrajm ceste, ob cesti ni nikakih ograj ali pa so iste pomanjkljive. Leseni most čez potok je vsled tega, ker manjka mostnic, v takem stanju, da je nevarnost, da si ne zlomi kdo noge. Z eno besedo povedano, ako hoče kdo videti vzor zanemarjene občine, potem naj sc poda v Radeče in bo videl, kako daleč privede občino, ako v njej gospodarijo nezmožni in fanatični ljudje. Opozarjamo tem potom okrajno glavarstvo v Krškem, kot nadzorstveno oblast, da nemudoma prisili občinski odbor radeški, da odpravi te za-nik.rnostl ln vsaj najpotrebnejše popravi. — Prosimo pa tudi gospoda pokrajinskega namestnika, da ibi sl ogledal inkognito to naj-nemarnejšo trško občinsko gospodarstvo in poklical krivce na odgovor. Vsekakor pa zahtevamo, da se odstrani nemudoma sramotni napis pri mostu, ki žali čut vsakega
Tržil. Občinski odbor trga pod vodstvom županj Lončarja dobro delnie. Odlikuje se tudi gozdni odsek, kateri pridno preskrbuje šole, urad in druge hiše z drvmi, tudi reveži Jih bodo zastonj In po primerni ceni dobili. Občina ima v gozdih drva v preobilici, akoravno Je stari odbor znal zato, pa Je vendar drva drugje za drag denar kupoval, kljub temu da ni bilo denarja. Svetovalec Snoj, akoravno drugje zaposlen, je dnevno v jako oddaljenem gozdu in nadzoruje drvarje in občina bo dobila v kratkem ne dosti manj kot 100.000 kron za drva In les, za naš trg precejšnja vsota. Novi odbor se Je v vsakem ozirti pokazal sposobnega voditi občino ne samo tri leta. temveč še naprej. Samo nekaj kali mir Tržiča in to so ljudje, ki nimajo stanovani ali so v slabih In malih prostorih, ki niso za ljudi. Stanovanjska beda Je v Tržiču dosegla višek, par hjšic, ki se jih Je zidalo, Je malenkost, ker je najmani deset takih hiš, kjer so preje bile nastanjene stranke, danes pa obogateli gospodar sam široko sedi v hiši, prezirajoč bedne brezstanovanice. Vkiitib temu, da Je na meji že cel teden okoli 70 mož granične trupe, so v trgu še vedno finančni stražniki. Cernu plačuje država še granično trupo. Naj bi se stražnike prestavilo na bolj potrebna mesta, občina bi pa pridobila več stanovanj In ne bi bilo treba uradnikom čakati tako dolgo po luknjah. Nemci, kot direktor slovenske tvrdke Kozina Petra, g. Staudinger, Je Imel v privatni hiši 4 sobe za dve osebi; ko se ga Je po polletnem trudu pognalo iz standvanja, Je istega nalašč precej pokvaril, ključa stanovanja pa g. asistentu t. noče dati. Nemec Bruhl ima v najlepši hiši v trgu tri sobe, Nemec Wagner pet sob, pa Je vdovec brez družine. V Peharčevi hiši Je g. R.. ki ima samo1 gospo, pa ima, kakor slišim, šest sob ter ne trpi, da bi v višje nadstropje, kjer Je prostor, prišla stranka. Usmiljenja z brezstanovanjc! tudi ne umeje g. ing. P., katerega družina, štiri osebe. Je sama v dveh dvonadstropnih hišah. Samo eno sobico Je oddal samski osebi, da lahko reče, da Je žrtvoval, »kar Je mogel«. Naštel bi še nešteto praznih hiš, kakor Gassnerjev grad, vjja, Glanzmann itd., na katere se Je pozabilo ali pa mogoče mislijo, da Je naredba samo za reveže, ne pa za gospodo. Nemcem se daje v Tržiču še vedno preveč pravic/Cernu Imajo naše slovenske tvrdke in nacljonalizirane tvrdke prva in boljše plačana mesta oddana samo Nemcem. Ali ne bi mogel g. Staudingerja nadomestiti Slovenec? Zakaj kliče predilnica v Tržič nemške drhitekte In inženjerje, kakor zloglasnega Riedla Itd., kakor bi pri nas ne bilo sposobnih ljudi. Vse delo v Tržiču pri stavbah Imata Nemca Bruhl In Wagner. Oospoda,
foženite te rušilce miru Iz trga in odpravite e te nedostatke. potem bo vladal v našem
•	trgu mir. Upamo, da se gospod župan ob priliki na pristojnem mestu spomni na to notico In poskrbi, da se še temu odnomore, potem bomo z zadovoljstvom molčali in ne bo slišal noben časopis zopet kaj Iz našega trga, toliko časa, dokler ne napravijo trške klepetulje kakega prepirčka.
Kovnost in pitat.
Prevalalcem Je veljal naš predvčerajšnji poziv na tem mestu, ne pa prodajalcem, kakor Je bilo pomotoma stavljeno.
A. K. Green, »Za mililonU. Roman. Založila »Jugoslavija«. V Ljubljani. Cena broš. 28 kron, vezani 34 kron, po pošti 6.80 kron vfeč. — Poleg Conana Doyleja, ki Je s Scherlock - Holmesom ustvaril svetovno-znanl tip kriminalnega in detektivskega ro-
Sana, Je zaslovela daleč preko mej angh-;ega jezika Ana Katarina Green s serijo romanov, ki Jim Je detektiv Gryce (izg. Grajs) glavna Oseba. Duhovito pisateljico odlikuje predvsem umetniško dovršena kompozicija in ostro risanje značajev, posebno ženskih, verno posnetih po življenju. Njen roman »Za mlliioni« Je od začetka do konca zanimiv, poln napetega pričakovanja, a brez vratolomnih senzacij. Stari Oryce vrši svoio službo z mladeniškim ognjem in z železno logiko; poleg njega posegajo v potek dejanja še drugi detektivi,
*	drugačnimi metodami in s svojimi posebnostmi, kar daje vsebini izredno živahnost In privlačnost. Pisateliica IzohMkuJe skrbno vsako podrobnost dejanja, mflienja, govora, da celo kretenj z enako spre nostjo nas vodi po nižinah človeške družbe, kakor po salonih Izbranih elite. Zato bo knjiga vsakega priiateija uahkega. interesantnega čtiva vsestransko zadovoljiva.
Dramska sekcija »Preporoda« gostuje pri dramatičnem odseku Sokolu — Vič s Petar Petrovičevo dramo »Mrak«, ki Jo Je omenjena sekcija na svoji turneji po Slovenil In Hrvaški uspešno vprizarjajo. Vabi se vse dijaštvu naklonjeno občinstvo, da pohiti Jutri, v nedeljo 23. t. m. na Vič, kjer se bo vršila predstava v »Sokolskem domu« ob polu osmih zvečer.
»Vesna*, ilustrirana kulturna in modna revija. Odgovarjamo na mnoga vprašanja, da Izide prihodnja številka »Vesne« v prvih dpeh meseca novembra. Gotovo bo zanimalo našo širšo javnost, da se je »Vesna« priljubila tudi pri vseh izven domovine živečih Slovencih. Posebno zanimanje za ta bogati ilustrirani domači list vlada pri naših rojakllh v Ameriki. Pišejo nam da so ponosni na ta list, kakeršnega so dosedaj zamogli izdajati in zdržavatl le veliki narodi. V Istem smislu se izražajo tudi tujci, češ, da jim dela list občutno konkurenco, ker jim prevzema Jugoslovanske naročnike njihovih sličnih listov. Želeti bi bilo, da se velikega kulturnega pomena, ki ga ima taka naznotraj In zunaj, zavedal vsak Izmed nas In se po tem tudi ravnal.
Ta številka bo obsegala, 4. In S. zvezlk skupaj v obsegu 64 strani z prvovrstno vsebino in najnoveišo modo.
Institut slovanskih ved v Parizu. V našo sredo je došel profesor Aleksander Arnau-tovič, tajnik jugoslovanske sekcije Instituta slovenskih ved v Parizu, ter posetil pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja In posamezne ljubljanske kulturne ustanove. Gospod Arnautovič pride po dovršenih opravkih v Beogradu in Zagrebu tudi v Ljubljano radi zagotovitve čim večje delavnosti naše sekcije v Institutu slovanskih ved, W jo vodi že tretje leto. Institut je ustava lr*nc°shlh intelektualcev In učenjakov, ki sl žele cim bližjih zvez med francoskimi in *nsK m1, nar°dl- Na čelu te ustanove so dJ, , Profesor na College de Fran-vrhnHn« iravnatelj pariške šole za ,	' Andre Rennerat, senator In
1» 28 Prosveto. Etlenne Fournel, Profesoria pariške Sorbonne,
? / PICA«,« pril,atella Emil Haumant In Louis Eisenmann. Institut ustvaria v Parizu jugoslovansko knjižnico, v" dri»je člSnlS v kateri se nahajajo vsi Jugoslovenski časopisi in listi, ki Jih uredništva pošiljajo brezplačno. V Instituta se ustanavlja zbirka projekcij o jugoslovenskih deželah. Končno izdaja Institut knjige v Vanooakanj laclku
In prireja konference o naši ujedinjeni domovini. Namen potovanja g. Arnautoviča Je vse to zbrati in vzeti v Pariz čim obilnejši materijah Ako bi to radi pomanjkanja časa ne bilo mogoče, prosi g. Arnautovič vse, ki žele podpirati jugoslovenske sekcije tega zavoda z darovi v knjigah, fotografijah in umetniških objektih, naj pošljejo te predmete na naslov: Institut d’Etudes Sla-ves. Pariš, 9 rue Michelet.
O zbirki starih slik, o kateri smo poročali pred par dnevi, da se Je našla v Ljubljani in da se nahaja v zasebni lastnini, smo doznali, da gre za pristne originale starih šol, Rubensa, Van Dycka, Mackarta, De-freggerja, Dunajske akademije. Potujočih italijanskih umetnikov itd. Slike izvirajo iz zapuščine umetnika in slikarja Langusa, ki je svojčas imel lepo zbirko starih mojstrov, ki pa se Je tekom desetletij večinoma izgubila. Sedaj še Je posrečilo najti nekaj teh slik. Priznani strokovnjaki raziskujejo, ali ne gre pri eni ali drugi sliki za mojstra samega in ne samo za njegovo šolo. Slike so menda na prodaj in ako Je to res, potem upamo, da bodo ostale v domovini in da ne bodo šle v inozemstvo, kakor se Je žalibog že tolikrat zgodilo. Ali res nimamo Slovenci zmisla za take umotvore in mirno prepuščamo, da gredo umetnine Iz dežele, namesto, da bi ostale doma?
Sokolstvo.
Tel. društvo »Sokol* v Mostah pri
l.jubljanl sklicuje v nedeljo, dne 6. nov. t. 1. ob 9. uri dopoldne izredni občni zbor v društvenih prostorih na Selu. Dnevni red: 1. Poročila br, funkcijonarjev. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor urn pozneje z istim sporedom na istem prostoru ob vsaki udeležbi članstva. — Sestanek za sestavo kand. liste se vrši v soboto, dne 5. nov. t. 1. ob 8. uri zvečer v salonu br. Štora v Novem Vodmatu. K obilni udeležbi vabi odbor.
Šport in turistika.
»Slovensko Planinsko Društvo* opozarja turiste, da se vrši v Kamniški Bistrici in tamošnjem pogorju glavni lov na divje koze od 23. do 27. oktobra t. 1. V tem času Je pohod po Kamniški Bistrici in po vseh planinskih cestah in potih prepovedan, da se ne zgodi kaka nesreča, za katere lovsko vodstvo nobene odgovornosti ne more prevzeti.
»Hrvatsko Planinsko Društvo« iz Zagreba priredi Izlet na Kamniško Sedlo dne 30. oktobra L 1. Slovenski turisti se vabijo, da sc tudi udeleže tega izleta. Potrebne informacije v društveni sobi Plan. Društva.
Kolesarske, motorne in automobilne dirke v Zagrebu. H. k. b. Sokol priredi v nedeljo dne 30. oktobra 1921 velike kolesarske dirkališčne dirke na dirkališču v Cfnome cu v Zagrebu. Dirkalo se bo za prvenstvo Zagreba. Istočasno se vrše motorne in automobilne dirke na istem dirkališču in re-vanchna tekma med krasnim konjem-dirka-čem Leonom ter kolesarji na 2700 m. Motocikli so grupirani v skupino do 5 HP, do 7 HP in nad 7 HP. Jugoslovanski koturaški savez poziva vse kolesarje, motocikliste in automobiliste, ki bi se hoteli udeležiti teh dirk, da se prijavijo najkasneje do četrtka 27. t. m. pri tajniku podsaveza g. Gorcu v Ljubljani na Gosposvetski cesti ali pri gospodu Gorjancu, Kolodvorska ulica, Cunard Llnle.- Dirke obetajo biti nad vse zanimive, ker so povabljeni na tekmovanje vsi klubi Jugoslavije.
Razdelitev nagrad zmagovalcem v letošnjih kolesarskih in motociklističnih dirkah, prirejenih po ljubljanskem kolesarskem klubu »Iliriji«, se vrši v nedeljo dne 12 novembra na veliki veselici v »Narodnem domu«.
Pogled na Primorsko.
Golgata primorskega naroda se stopnjuje od dne do dne. Podjarmljeni jugoslovanski narod zaman čaka, da bo Italija izpremenila obraz in računala ž njim kot z enakopravnim državljanom. Barbarična strahovlada, katero je Italija izlila na jugoslovansko manjšino, spominja na najbolj žalostne dobe človeškega rodu. Sleherni ukrep njenih vlad vsebuje nacionalistično sovraštvo in njegov smoter je uničiti za vsako ceno avtohtdni rod na zemlji, na kateri Italija čuti, da se bo bil odločilni boj bodočnosti za nadredje gospodarstva, politične moči in posesti na obalah sinjega’ Jadranskega m-rja. S pomočjo malega števila fanatičnih uradnikov, zavira Italija svobodno upravo primorske dežele in omejuje narodni, gospodarski in kulturni razmah našega ljudstva. V dosedanjih nesrečnih treh letih je naš narod moral pretrpeti neskončno vrsto zločinov, krivic in nasilj. Skoro dve leti je tuja vojska teptala naša polja, zapirala naše fante, zasmehovala našo govorico in naša narodna čustva. Po od hodu vojske je planil histerični fašizem nad mirna oratarska sela, požigal cerkvene in kulturne hrame in razširjal teror, strah in brezmejno človeško ponižanje. Njegovo početje so mirno prenašale in podpirale orožniške postaje-Jn finančne straže. Kljub temu, da je primorski narod po svojih Izvoljenih poslancih priznal Izvršeno aneksijo. In Izjavil, da je voljan ukloniti se novi državi in njenim zakonom, se je strahovlada javne oblasti, fašizma in Italijanskega nacijonalizma obmejnih mest nadaljevala. To nadaljevanje jasno Izreka, da so vse zahteve za samoupravo primorske dežele in za svoboden razvoj njene narodnosti, gospodarstva in kulture, ti najvišji postulati tega nad 1500 let na primorski zemlji bivajočega naroda, njegove zgodovine, njegove duševnosti, prazen up. Nasprotno je italijanska vlada v treh letih zaprla na stotine šol, premestila v gorske kraje par ostankov srednjega šolstva in brezobzirno zavračaja učiteljske ln profesorske zbore, mogočne tabore ljudstva in naše poslance v Rimu, ki so iz razlogov kulture In blagostanja nove Ita-
lijanske pokrajine rotile ministrstva in .šolske oblasti, da otvorijo prepotrebne ljudske, srednje, obrtne, l.,..~ jske in trgovske šole v Gorici, Trstu, Pazinu, Opatiji in drugod. Desetletja je naš narod gradil na zadružnih organizacijah in nakopičil ogromna denarna sredstva
v	ljubljanskih centralah. 2e tri leta breuspešno zahteva, da vlada izmenja denar, da si opomore krizi, ki so jo italijanske meje prinesle gospodarstvu primorskega kmeta. Italijanska vlada pa predobro ve, da je srce naše narodnosti prebodeno, ako se ji prosreči uničiti gospodarsko naš živelj. Zato ona dosledno zavrača zahtevo naših gospodarskih organizacij po izmenjavi zadružnega denarja. Neoviranemu delovanju fašistov, ki se je pojavljalo na naših veselicah, mečejo bombe in odhajajo nekaznovani, se pridružuje oholo postopanje kraljevih orožnikov in finančnih stražnikov. Naši mladeniči se protipostavno zapirajo, zadržujejo se po cele mesece po tržaških ječah, končno se po dolgem prizadevanju poslancev in odvetnikov izpuščajo, ne da bi protipostavno nastopajoči orožniki bili kakorkoli disciplinirani. — Na meji se dnevno pretepujejo kmetje, pod pretvezo, da tihotapijo. Kljub vsemu temu se naše ljudstvo v teh treh letih nezaslišanega teptanja ni uklonilo. Zgostilo je narodno zavest in danes se nahaja v taki enoti narodne misli in volje, ka-koršne ni moglo zliti celokupno prosvetno in narodnoprobudno delo 19. stoletja. Ta narodna postavka, ki jo je izzval triletni italijanski bič, bo porok njegovega obstanka. V najsvetejše globine srca primorskega ljudstva je Italija zapisala idejo poteptanega in zasmehovanega naroda in je zarodila mi-spl o lepoti lastnega narodnega življenja. Danes je jugoslovanski narod Primorja tako enotno nacijonalno preši-njen, da se po odločnosti in potenci narodne volje mora prištevati med prve nacijonalne zatirane manjšine Evrope. Človeku se srce vije v krčih, ako potuie po Soški dolini, nad kolonskimi brdi iti kraškimi skalami in gleda narod, ki prebiva po vojaških razdrapanih barakah. Dolga in bridka leta begunstva niso zadostovala. Naš rod vegetira v dežju in burji med tem, ko težki mili joni vojne odškodnine padajo v žepe italijanskega meščanstva. Spričo brezuspešnega prizadevanja primorskega ljudstva, političnih organizacij, kulturnih društev, gospodarskih in zadružnih zvez, tiska in narodnih poslancev zav zemajo krivice in trpljenja pomen prave človeške Golgote. Toda naš narod naj še nadalje prislužkuje notranjim slutnjam, ki se mu vsiljujejo z jasnostjo prerokbe. Kadar bo mera njegovega narodnega boja dobila najbednejši izraz, tedaj bo sama od sebe planila ljubezen jugoslovanskega plemena proti njegovemu zatiralcu, ki bo hlastajoč po besedi usmiljenja doživel ob Adriji polom svoje rase.
'-f-' Ljubljanski trg. Goveje meso
II.	vrste 20 do 24 K, I. vrste 26 do 34 K po kakovosti volov. Telečje meso po večini dom. teleta, 24 do 26 K kg Slanina: domača 55 K kg, hrvaška II vrsfe 65 K, I. vrste mešana 75 K, mvt 80 K kg. Delikatesni mesni izdelki so se pričeli živahno kupovati. S^dni trg je vsled letošnjega pomanjkanja sadja šibkeje založen. Cena: jabolka I. vrste 12 K, hruške 8 do 14 K, kmečki trg jabolka 10 K, hruške 6 do 12 K. — Krompirja je nabavila mestna aprovi-zacija nad 120 vagonov in je v pre težni meri pokrila ljubljansko potrebo. Mestna aprovizacija bo čez zimo stalno vzdrževala obsežno nadrobno prodajo- na trgu, da s tem prepreči dviganje cen krompirju. Mestna mlekarna se hitro razvija. Občinstvo se naproša, naj z dostavljanjem mleka na dom v velikem obsegu potrpi še nekaj dni, da dospe zadostno število steklenic. V ta namen je kupila mestna mlekarna veliko »Erzherzog Fried rihovo« mlekarno na Dunaju z najmodernejšo opremo. Vse nedostatke glede dobave mleka iz mestnih mlekarn naj občinstvo nemudoma javi^ na centralo mlekarne, Vojaška ulica št. 10, ali pa na mestno tržno nadzorstvo. Ker upošteva mestna mlekarna enako interese kmetijstva kot kupujočega občinstva smemo brezdvomno pričakovati, da se bo mlečna aprovizacija uredila v smis lu zahtev higijene in da bo prenehala sedanja mizerija. Glede kruha se bo uredila zadeva tako, da bo mestna aprovizacija v kratkem pričela zalagaj vse ljubljanske peke s cenejšo prvo vrstno moko in na podlagi cene maksi mirala ceno kruhu in določila kvali teto posameznih krušnih vrst.
Zabavni kotiček.
Zgodba o izgubljenem sinu.
Katehet Je čital zgodbo o izgubljenem sinu: — »In oče izgubljenega sina je padel na obraz in jokal. .« Nato pa je vprašal učenca: »Zaka; je jokal oče izgubljenega sina?«
»Zato, ker je padel na obraz.« se odreže učenec.
Brihtna glava.
Učitelj: »Kdo mi more povedati stavek, v katerem sta besedi »deloma — deloma«?
Najpametnejši : »Moji sta-riši so deloma moškega, deloma ženskega spola.«
Kont’:.:t.
»Ne vem, kaj je z mojim možem.«
— Hm? —
»Če izpije zvečer par vrčkov čez mero ,je zjutraj ves razbit.«
— Ljuba duša! Če izpije moj mož zvečer par vrčkov preveč, sem pa zjutraj jaz vsa razbita. —■
Kaj je fenomen?
Učenec vpraša učitelja, kaj da je »fenomen«.
Učitelj razlaga: »če še sedaj ne veste, kaj je »ffenomen«, povem še enkrat! »Fenomen« komeni tohtvo kot »izvanredno«. Če vidite n. pr. kravo, ni še to nič izrednega, če vidite drevo, tudi še ni nič izrednega. Če pa vidite kravo, sedečo na drevesu in pojočo kakor ptič, je to »fenomen«. Sedaj menda vsi razumete! Slabo se je priporočila.
Ona: »Ce se bova poročila, moraš opustiti kajenje.«
On: Da ...
Ona: »Tudi kvartanje ■ in pijačo boš. opustil.«
O n: Da . . ,
Ona: »Ali je še kaka stvar, kateri se hočeš prostovoljno odpovedati?«
O n: Da . . .
Ona: »Katera?«
On: Ti!
Uganka.
Kateri človek na svetu ima največ spomenikov?
Odgovor: Zdravnik! — (Le poglejte na pokopališče!)
Logično.
»Ne smeš se postavljati na glavo,« je rekla mati svoji hčerki.
»Zakaj pa ne? Saj se fantje tudi postavljajo!«
»Zato, ker bi se ti hlačke videle «
— Naslednjega dne pa prilefi hčerka vsa zadovoljna v kuhinjo, ter vzklikne:
»Pa sem se vseeno postavila na glavo in hlačke se mi niso videle — .ker sem jih prej slekla . . .«
Slabo ga sodi.
Sodnik:	»Ali ste bili že kdaj
prej kaznovani?«
Lopov:	»Slabo me sodite, go-
spod sodnik.! Ne prej, ampak vedno pozneje.«
Odpoved službe.
Kuharica: »Gospa, prosim, da si poiščete drugo služkinjo. Jaz se
hočem omožiti.«
Gospa:	»Doslej si pa vedno ie-
kla, da se ne boš nikoli Omožila, ker ne maraš otrok!«
Kuharica: »Da, to je res! Toda moj ženin pravi, če doslej v treh letih, kar sva znana, nisem dobila otroka, ga tudi poslej ne bom.«
* Po dvajsetih letih. Razni' italijanski listi prinašajo vest, da šo na poštnem uradu v Palermu našli troje vrednostnih pisem s 70.000 kronami, ki so izginila pred 20. leti. Svojcčasno so obdolžili nekega uradnika, češ, da jih je poneveril. Uradnik je seveda zatrjeval svojo nedolžnost, toda vkljub tem ti je bil odpuščen iz službe. Sedaj pa so našli ta pisma z vsem denarjem na dnu blagajne. Odpuščenega uradnika bodo sprejeli zopet v službo in mu dali plačo za vsa leta nazaj, ki bo znašala približno 120.000 lir.
* Naše zunanje posojilo. Finančni minister je pred svojim odpotovanjem konferiral z zastopnikom agleškega bančnega sindikata, ki ponuja naši državi posojilo treh milijonov funtov šterilngov. Kot pogoj za'dano posojilo stavlja Anglija to, da se to posojilo mora porabiti v investicijske svrhe in za odplačilo dolga pri Narodni banki. Posojilo je pripravljena Anglija dati proti osemodstotni obrestni meri.
* Izvoz ovac in ovnov. Gospodarsko finančni komite je dovolil izvoz petdesettisoč komadov drobnice in sicer tridesettisoč ovc in dvajsettisoč ovnov. Za izvoz je določenih preko Gjevgelije 20.000, preko Bitolja deset-tisoč, preko Gruža šesttisoč, preko Bakra šesttisoč, preko Rakeka tritisoč, preko Jesenic šesttisoč in preko Maribora tritisoč komadov.
* Poučni filmi za gluhoneme. Šolske oblasti v Hamburgu so s pomočjo učiteljev gluhonemnic in fonetičarjev napravile nekoliko filmov za pouk gluhonemih. Tipične vaje posameznih samoglasnikov in soglasnikov izgovarja počasi oseba na sliki, potem slede znane pripovedke in pesmi, katere citira več oseb. Samo prva vaja ima naslov, a vse druge pa se raztolmačijo s pomočjo posebnega ključa. Navzoči gluhonemi učenci čitaJo vse Vaje skupno. K poduku so pripuščeni le tisti, kateri izgovarjajo vsaj nekatere besede, četudi Se z malimi pogreSki. V nekate-
259. Stev^
rih filmih se zrcalijo idnevni dogodki iz kakega družinskega življenja, kjer vidi, kaj dela družina od jutra do večera. Te vrste poduk razume _ vsaK otrok, zato ni čudno, da so za istez^ navdušeni tudi pedagogi drugih utnm zavodov. V Nemčiji se dela na to, da se z ozirom na mrzlično naglost, katera karakterizira današnje življenje, uv®' -dejo poučni filmi po različnih šolah, M se tako dosežejo dobri rezultati na pripraven način in v najkrajšem času.
* Krematorij v Pardublcah. Poročali smo že, da je praški krematorij že dovršen. V Čehoslovaški nameravajo zgraditi krematorije po vseh večjih mestih. Tudi v Pardubicah se je zadnje dni sešla enketa, na kateri se je sklenilo« da se zgradi krematorij po načrtu, ki Ža je sestavil arhitekt Janak. V to svrho so že nabrali potrebni akcijski kapital' Razpečano je že 7500 delnic po 200 K-Z zidanjem krematorija nameravajo za-početi že letošnje leto.
* Kako je nastala Chopinova žalna koračnica? Chopinova pogrebna koračnica je del njegove B-moll sonate-Ko se je Chopin mudil v Benetkah, mu je hoiel Ziem podariti koncertno kril° jn da bi ga iznenadil, ga je povabil nj južino. Med povabljenci so bili tudi knez Polignac, slikar Ricard in vež drugih Ziemovih prijateljev. Chopin je bil običajno resnega obraza. Ali tisti dan je bil še posebno slabe volje in sl je odzval povabilu šele proti večerUf kp so bili Ziemovi gostje že davno obedovali. Ker je bil sila slabo razpo* ložen, so ga hoteli ostali razvedriti; Polignac je v kotu izteknil skelet, k* ga je Ziem potreboval pri slikanju T® je uganjal z njim vsakovrstne burk«-Naposled ga je posadil za klavir, g* prijel za lakti ter s prsti tolkel P° tipkah. Luči so pogasili in on je molče prisluškoval tej godbi mrtvih. To j®
bil genialno romantičen prizor, pO' vsem v duhu tedanje dobe. Vse to j* še bolj učinkovalo, ko so zadonej1 zamokli udarci, ki pa ^iso prihajali kraljestva duhov, ampak od lesem prazne skrinje, na katero je Ricaf tolkel z nogami, ko je na njej sedd' Vse se je smejalo, samo Chopin n®: Zavil se je v belo haljo, ki jo je h1^ Ziem razprostrl čez klavir in je pj® strašeno gledal kretnje skeletove._ I so zagrmeli oni trije votli udarci, 1 Chopin planil kvišku, popadel oko* njaka ter ga strastno pritiskal m p{S ' Vse je globoko pretresalo, a niso op zili, da Chopin sam sedi za klavirj® in v grobni tihoti atelijeja se je ra livala bolestna, brezupna, globoka nadzemska godba, kakršne še ni s. bj .človeško uho. Slednji akord 1®	.
vzdih, vsak ton solza. Chopin je na .k prekinil igro in se zgrudil na tla. i • koliko mesecev kesneje je javno igra Chopin prvič svojo B-moll sonato.
*	»Neznan vojak« v Italiji. V Italiji , se pripravljajo na velike svečanosti oh priliki pogreba »neznanega vojaka«, W bo dne 4. novembra t. 1. Vodja teh svečanosti bo general Napoleon Fochetti, W je bil vjetnik v Nemčiji. Dne 28. t. m. h® prepeljano v Akvilejo II mrtvih truP® neznanih vojakov, izkopanih na razni mestih bojne črte. Trupla bodo izložefl® v pirsotnosti senata, zbornice, vojaštV* ter mater in vdov po padlih vojaki? Ena teh vdov bo odredila, kateri vojaj naj bo pokopan z vsemi svečanostmi' Truplo tega vojaka bo prepeljano v R'I,, v dragoceni krsti. Na postajah boo® spreiema'e vlak posebne deputacije * venci in godbo. V Rimu bo prisostvova' svečanostim kralj z vsemi dostojanstvi niki in korporacnami. Truplo bo izložen® v cerkvi »Santa Maria degli Angeli« dn® 3. novembra. Naslednjega dne ob čem na deset pojde pogrebni sprevod •' cerkve do »altarja domovine« (spom®| nik Viktorja Emanuela) kjer bo čaka kralj, Vse višje uradništvo in voinštvO' 100 ranjecev, 100 mater in 100 vdov P® padlih vojakih. Poklonile se bodo stave, 8 visokih častnikov pa bo nes ” truplo k -ečnemu počitku v podnol> spomenika Rima.
V „Jugoslaviji“ bomo pričenšl z mesečem novembrom zaračunava!! objavo ogiasov »o tein-,e ceniku
Pri malih oglasih do 27 mm euo-stoipne višine vrstico po 4 ^ (1 dinar),
pri malih oglasih do 45 mm en°.7 stolpne višine vrstico po o ** (1 In pol dinarja),
pri velikih oglasih od 48 mm en«' stolpne višine vrstico po » ** (2 dinarja).
Gsmrtnlče in zahvale bomo zaračunavati do velikosti 50 Pehf0L vrstic po 4 K, večje pa po 0 za vrsto.
Poročna naznanila v obliki * enostolpnih vrstic veljajo v boao 120 K, večja po tarlfu za veltH* oglase.
Poslana, reklamne nožlee ^ $e računajo po 12 K za peto vrstico.
Uprava*
^5tran \
Mlchžl Zevaco*.
»NOSTRADAMUS."
_	i
»uovori tedaj!« je vzdihnil mar-
§al.
Plemiči, ki so stali v bližini, so se rahločutno umeknili, toda ne brez nagajanja in šal.
»Korajžo!« je viknil Brar/<-m s svojim ostrim glasom. »Le k naiio, Roland!«
»Zbogom, Roland,« je dejal Ta-Vannes. »Brcr. zamere, dragi moj: ne pozabi, da si snoči zaigral tisoč tolarjev na častno besedo.«
To ni bilo res. Mladi ljudje so bili
domenjeni med seboj. Maršalovo lice se je zmračilo.
»Dragi oče,« Je povzel Roland, »Pravkar sem govoril z velikim pro-'°som. Svatba je gotova stvar, ako ^ dovolite.«
»Dovolim tl, bogme! Kralj je obljubil dekletu bogato doto.«
»Dolgove imam, gospod oče; ninotro dolgov...«
»Tisoč tolarjev na častno besedo, "o Je mnogo. A oglasi se jutri pri mojem oskrbniku; dobiš jih.«
»Oče, jaz Živil revno. Onečaščen človek sem. Moj dvorec v Betizijskl «Ucl oblegalo t’-*Iki noč in dan.«
>Vrzi jih skozi okna. Zbogom, Roland...«
»Ne, oče. Potreba je, slišite, neizogibno je, da poplačam pred poroko vse svoje dolgove. To je okroglo dvesto tisoč tolarjev.«
»Dota, sinko, dota! Misli na doto, ki jo je obljubil kralj!«
»Ne dotaknem se Je, kakor je Bog v nebcr51, dokler ne bo Floriza BioJa žena. Razentega moram popraviti svojo hišo in jo urediti, da vas je ne bo sram. To me utegne *tati kakih stotisoč tolarjev.«
»Dota, Roland, dota!...«
»Oče! Prejle, ko se mi je vračala zavest, sem videl v vašem očesu solzo. To mi priča, da čutite vendar nekaj Hnh-vri do svojega sina. Blagoslovljen bodi trenutek, ko morem govoriti z vami od srca do srca. Razen dvorca, ki ga je treba popraviti, moram misliti tudi nase; saj vidite, da hodim takorekoč v cunjah. Vrhu-tega moram dati zaročenki spodobno darilo v perilu, oblekah in dragocenostih; vse to sem preračunal na dvestotisoč tolarjev.«
»Zbogom, Roland! Spat pojdi, sinko!« je rekel maršal, ki se ga jc lotevala jeza.
»Oče, računal sem kar najnižje. Petsto tisoč tolarjev ml morate dati.«
»Tedaj naj zastavim svoj dvorec? In svoje dohodke? In srebrnino tvojih babic naj prodam?«
Maršal se je zdel miren, a mišice na licih so mu trepetale od gneva.
»Oče,« je nadaljeval Roland, »že tretjič, odkar sva zaročena s Florizo, vam zdaj razlagam svoj položaj. Prvič sem vam dokazal, da potrebujem sedemstotisoč tolarjev. Ko ste ml odrekli, sem računal še enkrat. Drugič sem vam razložil, da sem s šeststo tisoči preskrbljen jedva za največjo silo. Ko še vedno niste hoteli, sem jel spet računati, in reči moram, oče, da bo petsto tisoč jedva dovolj, če naj rešim čast vaše hiše. Kaj mi odgovorite?«
»To, kar sem ti odgovoril prvič in drugič. Na predvečer svoje poroke dobiš petdesettisoč tolarjev, a niti beliča več in niti .minute prej. Vsota je lepa, verjemi mi. Petdesettisoč tolarjev  hudiča!...«
»Prej ste rekli stotisoč!« je zarohnel Roland.
»Zmotil sem se, prijatelj. Kakor ti, popravljam tudi jaz svoje račune. Ah, fej, te denarne zadeve so res zoprne. Zbogom, Roland!«
Mladi mož, bled kakor zid, je prijel očeta za roko.
»Oospod oče.« Je dejal, »vsi vedo, da ste bogati. Vaše imet5e cenijo na tri, morda štiri milijone. Bogatejši ste od kralja. In jaz sem vaš edini sin. Pred dvema mesecema nisem mogel na kraljev turnir, ker mi noben orožar več ne upa. Iz vseh plemičev, kar nas je na dvoru, se prištevam med najrevnejše. Jutri bom moral prodati oba svnia bojna konja. Sramota je, oče: moji lakaji pravijo, da si Iiočejo poiskati boljšo službo, zakaj moja jim je preslaba. In vi, c3e, trdite vse to' Poslušajte, oče, mojo zadnjo besedo: ničesar več vas ne bom -"-osli, In tudi c..lh petdesettisoč tolarjev si lehko prihranite — ne maram jili!«
Pni-rH -e ' s;il maršalovo roko ter se z jeznimi koraki vrnil k tovarišem. ki '• !:ali.
»Nu?« so ga vpraševali z vseh r	i
»Pravijo,« je deU r*cland, »da dela tisti \.ažji N cilradamus zlato, rko hoče. Kaj n... Usj v? li res? Ali bi maral, da mu 'apišem svojo dušo?«
»Stavim, cin	je odgovoril
Brantome s kislim usmevom.
»Se 'utri " ■' ‘	• Ncstradamu!«
je vzkliknil Roland z zamoklim glasim.
Maršal de S ' .t-Andre pa je šel svojo pot, mrmraje;
»Dober je bil nocojšnji večer! Prihranil sem petdesettisoč tolarjev!«
V.
Merjasec napravi ovinek.
Royal de Beaurevers je pristal, suni! čoln z nogo, da je splaval po vodi, ter se vzpel na rahlo poševni breg, ki so ga senčili bresti, platane in zlasti starodavni topoli. Na njego-
vi	levici je dvigal Louvre v temi svoje kolosalno ogrodje. Beaurevers je naglo zavil na levo, proti kameni-temu orjaku čepečemu na bregu reke. Z radostjo sl je ponavljal, da je utekel Roncherollesovlm beričem. Baš v tem hipu je premišljal, kako je moglo priti velikemu profosu na um, da ga je iskal v Kalandrski ulici. Da je Henri II. prelomil dano besedo
—	tega še slutil ni. Kralj je bil vendar kralj!...
Tako je stopal ob vodi, tehtaje tisoč načrtov, ki jim je bila vsem začetek In konec Floriza. Da bi si dodobra umiril vest, je večkrat pogledal nazaj. Četa je bila izginila.
Roncherolles je imel poseben talent za zasede. Saj smo ga videli na delu, ko je bilo treba spraviti Marijo Crolxmartovo v roke sinov Franca Prvega. Zmožnosti, ki jih je imel že v mladosti, so bile zdaj uprav genl-jalno razvite. Ko je tedaj veliki pro-f- • zaznal, da je preganjanec s čolnom ubegnil z Zidovskega otoka, je tul'oj pogodil, kaj bo. r svojo običajno bliskovito odločnostjo je zbral vse ljudi ter jih poslal čez Menjalskl most na drugo stran reke. Tam sl je dejal: »Zdaj je v mojih pesteh!«
Beaurevers je zdajci zagledal dvesto korakov pred seboj vojnike,
so stali tuzvtIZzJ. od louvrskega .:ka pa do vode, živa meja, štrleča od ha1'’'o-d.
»Vrnimo se, od koder smo prišli.«
Brez obotavljanja je krenil nazaj. A že mu je ušla kletvica; tam doli,
na drugem koncu Louvra, se je bila postavila slična -1\ . meja. In tako je imel pred seboj dvajset mož, za seboj istotoliko, na svoji levici Louvre in na desnici reko.
Nu, pa jim uidem po mokri poti; edina je, ki mi ostane.«
Hotel se je spustiti po bregu niz-dol. Tisti hip pa se je pokazal na reki čoln — dva, trije čolni, po trideset korakov narazen. Pluli so počasi; z enega izmed njih je počil strel — nato z drugega, in še s tretjega ...
Beaurevers je začutil, kako ga obliva mrzel znoj. Treba je bilo umreti. Izdrl je rapir, zavihtil ga, da je švistnil v vetru, in se ozrl naprej in nazaj, da si izbere tisto izmed obeh živih barikad, ki bi jo bilo bolje naskočiti. In videl je, da sta se jeli obe človeški steni pomikati proti njemu. Pri tej priliki je tudi zapazil, da sta barikadi trojni in da je prva vrsta tu kakor tam oborožena z ar-kebuzami. Za trenutek ga je navdalo ponosno začudenje.
»Vse to za mene samega!...«
Tisti hip pa je zagledal na levi nekaj, česar dotlej še ni bil opazil; v boku Louvra je zijala nekakšna odprtina! Preko jarka je bilo položenih dvoje deska, baš kakor bi mu govorili: »Nudiva ti rešitev. Stopi tod. Tak stopi!...« Izpadna vratca so bila odprta! In straže pri njih — nobene! ... Beaurevers je planil po deskah, skočil skozi vrata in se zagledal na majhnem dvorišču. Tisti hip pa so se vrata z glasnim treskom zaprla za njim in kroginkrog njega so zrasli iz tal arkebuzarjl ter namerili nanj svoje smrtonosne cevi. —
To je bilo Roncherollesovo mojstrsko delo.
Zaseda vseh zased.
Veliki profos je bil postavil La-garda na to dvorišče za častno stražo.
(Dahe prih.)
Drobiž.
*	Novice Iz Moskve. Pariški »Excel-sor« prinaša pismo, ki je poslano !z Moskve dne 30. septembra t 1. V tem pismu najdemo sledeče zanimivosti: Življenje se je zopet pričelo, ulice so oživele, čez noč so nastala bogata skladišča s prvovrstnimi predmeti. Vse mesto je preplavljeno z malimi belimi
hlebčki in sladčicami. Sladčičarne uspevajo izvrstno. Skladišča za živila so polna raznovrstnih delikates. Nasprotno pa zelo primanjkuje obleke. Odprtih je tudi jako mnogo knjigarn v katerih so nakopičene knjige. Pogrešajo se samo še večja tehnična pod-vzetja. Tramvaj je v prometu in tudi število avtomobilov se je izdatno pomnožilo in sicer se vidi največ novih, ki so prispeli iz Amerike. V avtomobilih se navadno vozijo samo sodrugi dolgih in razmršenih las. Pomanjkanje stanovanj je tako veliko, da tudi za milijon rubljev na mesec ni mogoče dobiti stanovanja.
* Nov obrtni zakon za celo kraljevino. Ministrstvo za trgovino in industrijo pripiavlja nov obrtni zakon, ki bo veljal za celo kraljevino.
* Italijanska vina v Netnčni. Nemčija je sklenila z Italijo pogodbo, na podlagi katere je dovoljeno Italiji izvoziti v Nemčijo nad 20.000 hi vina, vermuta, maršala Itd. Posledice te pogodbe bodo občutili posebno štajerski vinski trgovci.
* Nove tlsočkronske novčanlce ▼ Avstriji. Avstrijska vlada je Izdala 18. t. m. nove tisočkronske novčanlce, H se le na eni strani po barvi in sliki razlikujejo od sedanjih, ki ostanejo še nadalje v prometu.
* Oj ta ljubezen! 28 letna Marija Simič, doma iz Nove Gradiške, blagajničarka v »Central - baru« Adolfa Picka na Jelačičevem trgu v Zagrebu, je v samomorilnem namenu izpila znatno količino raztopljenega subli-mata. Reševalno društvo jo Je prepeljalo v bolnico, kjer je izpovedala, da se je zaljubila v nekega gostilničarja Milana Čurlča. Ker pa je ta njen »ideal« oženjen In oče več otrok, Je torej njena ljubezen brezupna in zato je hotela v smrt.
*	Litvini proti Židom. Litvinska zbornica je pretresala vprašanje, kako bi iz-tlrala Žide Iz svoje dežele. Radi tega Ja nastal v krogu litvinskih Židov velik nemir. V Litvi ostanejo nemoteno samo še tisti Židje, kateri žive več kot 20 let med Litvini, vse druge židovske pijavke in zajedavke bodo morale preko meje s trebuhom za kruhom.
* Deficit Danske. Proračun Dansko izkazuje za leto 1922 369 milijonov, kron izdatkov, dočim bo imela dohodkov le 307 miljonov kron. Torej bo deficita celih 62 miljonov, kar je za Dan* sko vsekakor zelo ogromna vsota.
B!
Popolnoma varno naložite svoie prihranke v
'. Krilni zine v mm
registrovana zadruga z omejeno zavezo
TTiarijin trg štev. 8. ob Ljubljanici.
Podružnica v TRurski Soboti in Dolenji Lendavi.
.Slovan1
letniki 1908 do 1917
krasno vezani
so na prodal.
Oprana jmuilir v Ljobljani, Marijin trg štev. 8.
Hranilne
4’
0
2
G
na knjižice po
čistih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka, večje stalne vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu pa po dogovoru. Daje posojila- vsake vrste svojim članom, eskompt menic, inkaso faktur in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. Ustanovljen v septembru 1919. Neposredno pod državnim ~	-	. ■— nadzorstvom. ----------------~	■
Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana.
Celefon št. 54,	Čekovni	račun	it.	11.323.
Šivalni stroji so dospeli.
Jos. Peteline Ljubljana. Sv. Petra nasip 7.
Risalna orodja
na drobno in na veliko pri
Vil. Sequardt
Delavnica za precizno mehaniko. Ljubljana, Dalmatinova ul. 5. Zahtevajte cenik.
Odvetniška pisarno
je otvoril
v Sevnici.
Slavnemu občinstvu se vljudno
priporoča za vsa
kroiaSka dela
KOLENC ANTON
zaCasno Marmontova ulica štav. 18.
Solidna cene in točna postrežba,
Gumijeve cevi
za vodo; plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto asbesta, klingerita, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo
..PROMET* tehn. ind. podjetje
Ljubljana.
POZOR I
POZORI
BANKE, GROSISTI, TOVARNE!
NA3CENE3ŠA IN NA3BOUSA REKLAMA JE ŽEPNI REKLAMNI
KOLEDAR
ZA LETO 1922.
LIČNE ŽEPNE REKLAMNE KOLEDARJE ZA LETO 1922 V DVEH LIČNO IZDELANIH OBLIKAH 6X4 cm IN 12X7 cm IZDELU3E VSAKO MNOŽINO V NAJKRAJŠEM CASU = ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA V LJUBLJANI. --
ZAHTEVAJTE OFERTOI
ZAHTEVAJTE OFERTOI
prvovrsten
kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista.
Dobava samo v vagonih.
IVAN ZAKOTNIK,
mestni tesarski mojster Telefon 379 LJUBLJANA Dunajska c. 46
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile. tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Pruprilaffe se sami
da kupite
nafeeneje	in	najsoiSdnele
©blstee za gospode in dečke. $Blklf8© najfinejše vrste za gospode in dame.
V&e krojaške potreb&lne tvrdki
Celi© IVAN MASTNAK Calie
E€ra8|a Petra cesta štev. 31.
Isfotam izdelovanje oblek, po najnovejši modi.
□ugoslov.fovarna
a.zo.2.
Slovenska Bistrica
Oferiramo
naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu s cenami brez konkurence	■■■-	.....■-—
Zahtevajte GBitihel Prodaja na veliko!
tpi
10
P^j A. Zanlk sinovi .
Mediš, lata« fisil
Tovarna kmM\ in rudniashih bara ter iahov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad.
Brzojavi: TOerakl. Ljubljana. — Telefon 64.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: Barve za obleke, ‘vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (FedervveiG), strojno olje, karbonilej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlni lak. „MERAKL“
Brunoline.
/ Ceniki se začasno ne razpošiljajo!
Priporočam
vsem trgovcem in prekupčevalcem, kakor tudi sl. občinstvu lastne medene in voščene izdelke (pecivo, krampusl, božično blago, i svečice) ter Izdelke voščene robe. — Zahtevajte ceniki
c t
FRANJO CVHLAK, Slov. Bistrica.
Polyglott
prestavlja iz vseh na vse jezike, prepisuje rokopise na stroj, prevzame pisarniška dela.
Uradne ure: od 15 do 18 ure.
i Karlovška rola k I.
i miti,
lastna zaloga L 1, L 2, L 3, L 4, L 5, (L 6, za cirilico) 8 listov, 100 kom. K 110'—. Nadalje od 12, 16, 20, 24, 32, 40, 60, 80, listov male in velike.
Vse šolske potrebšine.
Cigaretni papir,
Olleschau, Abadie, itd. Stročnice štev. 2 in 3. Svilen in krep papir. Venci in šopki za neveste. Perje za rože. Pratike Družinske in Blaznikove Razpošilja po nizkih cenah.
Uran - Papirnica
Ljubljana, Mestni trg 11.
Veletrgovina pniaktiirc, samo na
ugii« Lpini, liiiii osi
'm/namaka	v	BalkatlUi
Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Solidna in točna postrežba zajamčena.
Raznovrstno
Bohlerovo jeklo
na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodo.vode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peci, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah
»PROMET", tehn. ind. podjetje
LJUBLJANA.
Podgane, miši, stenice in drugi mrčes!
Pokonžava z novimi povsem zunesljivlmi sredstvi in popolnim uspehom
Oblastv. konces.
and a potoačiHije aettea
Ljubljana, Stritarjeva ulica 7/UJ
Spričevala na razpolago.
živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu.
Cena 8 dinarjev.
V Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg št. 8.
Jhilligrafit"
siva barva proti rji
beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah
„Promet“
tehn. industr. podjetje, Ljubljana.
JANČIGAJ & GAG EL
LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL, 8.
Prodajamo od danes naprej dokler zaloga traja po konkurenčni ceni:
moške čevlje, prima telečje usnje po K 400'-moške čevlje, prima box usnje po K 450 —.
POZOR:
Restavracijo .Mn; Kolodvor1 Maribor.
Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino in dobro kuhinjo po najnižjih cenah.
Franjo Stikler, restavrater.
E
oifagfc
Centrala:
Ljubljana, Rimska cesta 2.
M. Kuštrin
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno In debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martin y. — Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za, kar je na razpolago 10 to-1 .1 vornih automobilov. 1 - ^
Ljubljana, Maribor, Beograd, Podru2nice: Dunajska c. 20. Jurčičeva ul. 9. Knez Mihajlova tel. št. 470. tel. it 133. ulica 3/
S
•> o bC 9
O
£
ca
.5
S
B
Najnižje cene!
Najnižje cenel
VULKAN	| tvornica gumijevih | izdelkov v Kranju
1S1P	W.4S* gjo m« • H jur
izdeluje prvovrstne podpetnike.	
Čisto domače podjetje!
E
cn < n
rt-
O
<
3
O
T3
■-»
N
o
&
g
p
RT
sr
2
Dobra knjiga le naihoUSi priiafeli!
Najprimernejše darilo znancem in prijateljem so knjige iz Zvezne knjigarne v Ljubljani, Marijin trg 8. Vsebinsko prvovrstne so tudi lepe zunanje oblike, tako da so v kras in prid vsaki hiši. Cena je vsaki knjigi ob današnji splošni draginji tako njzka, da jo zmore prav vsak.
Založba:
10—12 snopič Dostojevski F.: Bele noči, Mali junak, posl. dr. Borštnik V.
Albreht Ivan: Slutnje, pesmi...............................  .	broš.	K	8
Glaser Janko: Pohorske poti, pesmi .......	„
Pugelj Milan: Mimo ciljev, ‘novele............................
Golar Cvetko: Kmečke povesti..................................
Komanova Mariča: aopek samatarke, novele ....	„
Azov in Teffk: Humoreske, zbirka ruških grotesk ...	„
Stuhe Janez Ev.: Slovenska narodna mladina ....	,,
Seidelc Ferdo: Rastlinstvo naših Alp........................
Kurentov Album, humorističen almanah s karikaturami
Zbirka rudarskih in fužinarskih izrazov '......................... „
Machiavelli N.: Vladar........................................... „
Gruden Igo: Narcis...............................................  „
„ Primorske pesmi..................................... „
Albreht — Gaspari: Mlada Greda.................................navat
vez. K 10—
8-- , •,	10—
w y>	12—
v v	15—
10‘- „ „	12—
10—	
15 —	
» >1	15—
5-—	
2—	
20' ,, ,,	25—
24'— „ „	30—
24— „ ,,	30—
40— finejša 60—	
	
13—15 snopič Cankar Ivan: Moje življenje ič Albreht Iv.: Paberki Iz Roža
koroške pravljice
broš. K 12—> vez. K 16—
16
17 —18 snopič Kmetova Marija: Bilke, novele . . . 19—23 snopič Anatol France: Kuhinja pri Kraljici Gosji Nožiči, prevel Oton Zupančič ....
24 snopič Puškin A.: Pikova dama, prevel Dr. V.
Borštnik . ‘....................................
25 — 26 snopič Glaser J.: Slovenska narodna lirika . 27 — 28 snopič Albreht Iv. Malenkosti ......
14—
34-
20—
40—
30-
Brošure
I. zv. Larisch: Razkrinkani Habsburžani II izd. . .
II. in III. zv. Levstik VI.: Višnjeva repatica, satiričen
roman v dve.li delih  .....................
broš. K 10-
„	„ 40'—	vez. K	50—
'v platno	„	„	60-—
V. zv. Waldova O.: Vera, roman ........	broš. K 20—	„	„	26—
*	v platno	„	„	32 —
narodna knjižnica:
K te?	knjižnici lakko vsak pristopi	kot	naročnik	s	tem, da	javi	»Zvezni knjigarni",
da	se	ga	vpise kot naročnika	»Narodne	knjižnice". Kot	tak	dobi vsako	knjigo
„Narodne knjižnice" z 10 % popustom in še poštnine proste ter se mu pošlje vsaka novo izšla knjiga »Narodne knjižnice" brez posebnega naročila. Tudi vse ostale knjige iz založbe „Zvezne knjigarne" dobi dotičnik poštnine prosto. Ker vrši »Narodna 'knjižnica" velevažno kulturno nalogo s tem, da izdaja najboljša izvirna in prevodna dela, je vsestransko priporočljiva in podpore vredna. Doslej je izšlo v
»Narodni knjižnici" 28 snopičev:
1—2 snopič Val. Vodnika izbrani spisi..................broš.	K	4	—
3 — 5 snopič Andrejev L.: Gaudeamus, komedija,
prevel dr. J. Glonar................ „	„ 10—
6 — 9 snopič Levstik VI.: Gadje gnezdo, povest iz dni
trpljenja in nad  ....................... „	„ 14 — vez. K 20—
Carantanus: Koroška......................................•	K 4—
Vošnjak Dr. B.: Gosposvetsko polje...................................................  2—
Naša Istra, 'spisal Fr. Erjavec  .................................................. 1-—
Abditus: Problemi malega naroda..................................................„ 2—
Alre: .jugoslovanska žena za narodno svobodo.........................................  2—
Stefanovič Emil: Moji zapiski z Dunaja . . •............................  .	.	.	„ 10’—
V teh brošurah se obravnavajo paša življenska vprašanja, ki bi jih moral poznati
vsak zaveden Slovenec!
Haia pesmarica
St	1	Jenko	Dav.: Što čutiš Srbine	tužni........................................... KI—
„ 2 pl. Zajc Iv.: Zrinsko -Frankopanska.................................................. j-—
„	3	Hajdrih	A.:	Slabo sveča je brlela  .......................................... M	!•—
„	4	„	„	Pod oknom................................................. n	1*—
„ 5	„	„	V sladkih sanjah . .  ..............................................
„	6	„	„	Jadransko morje..............................................n	2 —
„ 7	„	.,	Pri	oknu sva molče slonela............................. . . . „ 2—
8	v	,,	S;ovo................................................................. 2’—
„ 9 P. Hug. Sathier: Pogied v nedolžno oko................................................ 2—
„ 10 „ * „	„	Na planine..................................................„ 1'—
Pevci, pevski zbori! Z izdajo „Male pesmarice" je „Zvezna knjigarna" odppmogla pomanjkanju po primerni in priročni žepni obliki najpriljubljenejših pesmi. Naj ne bo slovenskega pevca brez »Male pesmarice".
dobe
Vse te knjige se naročajo pri „Zvezni knjigarni" v Ljubljani, Marijin trg 8, pa se tudi v vseh podružnicah »Jugoslavije" v Mariboru, Celju in Ptuju.
»ZVEZNA KNJIGARNA" V UUBUANI, Marilin trg 8.
K k !
m
Odgovorni urednik; Dominik Čebin.
Izdala konzorcii dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v LlubljanL