ARHIVI XVMI 199i>
O delu 1 rhivov in zborovanjin
119
Po t nese t let
Arhiva Republike Slovenije
Med cilji kulturne politike, ki sc sc izoblikovali še v času vojne, jc bila tu dr zaščita knjižnic, arhivov in kulturnih spomenikov. To izpričuje še potebej odbk Predsedstva Slovenskega narodnoos' obodilncga sveta, k t jC bil objavljen v Slovenskem poročevalcu 27. januarja 194.S. Taknj po vojni jc hiJa insuiuei-onalizacija ena glavnih nalog ic politike. Zate nc preseneča, da so bile izdane že v drugi polovici leta 1945: uredba o ustanovitvi in ustroju Zavoda za za ščito in znanstveno proučevanju kulturnih spomenikov in prirndnih znamenitosti Slovenije urjdba c Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani ter kot tretja, uredba o ustanovitvi Osrednjega državnega arhiva Slovenije in arhivskega sveta z dne 31. oktobra 194^ Objavljena jc bila v Uradnem listu Slovcr.sk cga na-rndnoos\obodi I nega sveta in Narodne vlade Slovenije prrd petdesetimi leti, 7. novembri 1945.
Kot nr.men Osrednjega državnega arhiva Slovenije določa uredba "zhiranjc in hrambe vseh z s? odo /insko in kulturno pomembnih arhivskih predmetov in zbirk, zlasti listih, kr sc tičejo slovenskega narodnostnega ozemlja in slovenskega naroda". Iz leh poudarkov, iz naziva ustanove ter iz dejstva, da so hili predviden še drug: državni arhi/i, jc moč sklepati, da so imeli scstavljfflci uredbe v mislih idejo c nanonJncm arh. vu, to jc arhivu temelječem predvsem na fondih, iz katerih jc moc sklepati znanja o prctjklosti za vso Slovenijo. Kot zanimivost naj omenimo d: jc že leta 1910 znani slovenski zgodovinar dr Josip Mal, k. je del svojega plodnega življenja posvetil tudi arhivskemu delu. v Domu in svetu, listu za leposlovje in znanost, pozival k ustanovitvi "osrednjega arhiva vseh slovenskih pokrajin", v katerem hi se pc vzoru obstoječih deželnih arhivov združili občinski, privain;, cerkveni, samostanski in rodbinski kakor iudi arhiT mest, trgov in drugih v en sam celoten osrednji arhiv. Očitno jc imel v mislih idejo v duhu slovenskega narodnega gihanja, saj so navedene le instituene k so bile tedai že v slovanskih rokah.
V času med obema svetovnima vojnama je sicer obstajal pri Narodnem muzeju v Ljubljani Deželni, od Icia 19% imenovan Državni arhiv katerega začetki segajo v lete 1887. V kranjskem deželnem udboru so sc - za razliko od mnogo bolj do pLsnc kulturne dediščine spoštljivega štajerskega in koreškega deželnega odbora - zadovoljili s tem, da so v novi „gradbi Deželnega muzeja v Ljubljani odkazalr teda sobo za arhiv. Deželni oziroma Drža"ni arhi" jc bil tud' po letu 1918 glede na izvor svojih, sicer zelo bogatih fondov, ki segajo vse do 16. stoletja, še nadalje na\ezan na hivio deželo Kranjsko. Tudi iiričakovanja, da bo Avstrija odstopila gradivo iz deželnih arhivo« v Gr id-cu m Celovcu ter iz Državnega arhi /a na Dunaju, se v tem času nino uresničila. Zato sc nc jmcmn čuditi, da sc tedaj arhi« v sloversk. kulturni javnosti Še m mngel uveljavili kot nacionalna ustanova, kar ju imelo za
posledico ludi njegovo znatne zacslaianje za estahmi kuLumimi področji. Sedaj, po drugi svetovni vojni so bili prvič dani pogoji za arhiv, ki bi temeljil na fondih osrednjega pomena. Zgodovinski razvoj jc imel namreč za posledico, da smo Slov:nei šele na podlagi novega položaja po Iclu 1918 dobili oblasti in ustanove osrednjega pomena, njihova pisna kulturna dediščina pa jc nostala po skoraj irch desetletjih zrela za prevzem v arh.v.
Strokovno izročilo, ki ga jc peledoval leta 1945 Osrednji državni arhiv Slovenije skupaj z gradivom arhiva pri Narodnem muzeju, j c bilo žal skromno. Od svojih začetkov pa vse do Icia ;9"*9 - to je dobrih petaeset let • občasno zaposleni arhivarji niso mogli doseči stalne nastavitve in so razumljivo kmalu odhajali iz arhiva, čeravno so bili med njim. lud' taki, ki so že končali zahtevno šolanje na Inštitutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje na Dunaju, k jc bilo namenjeno ludi strokovnemu razvoju r.rhivov.
Slovenska kultura je posiala lako leta i945 ho-gatejša za novo samostojno državno ustanove in Se enkrat seje potrdilo pravilo, da revolucija ustvarja arhive. Zmagovita oblasi pa v Osrednjem državnem arh!vu S'ovcnijc, čigar "odstvo je zaupala Jožetu Mačku, m videla svoje identitete. Ne moremo trdit', da ni priznavala pomena arhivskega gradiva, saj je že aprila l°4? Glavno poveljstvo slovenskih partizanski! čel naročilo podrejenim enotam. d:i morajo svuj arh, v dobro shraniti, v primeru nevarnosti naj bi ga cclo zakopali "Ni ireba posebej naglasat1 - je pisalo v navodilu - kakšno dragocenost predstavlja ta arhiv, ki bo zvesta slika slavnih in junaških dni os\obodilnc borbe slovenskega naroda1 ,l Takoj po končani vojni je ludi preprečila, da ni bilo oddano v Beograd slovensko partizansko giadivo ter poskrbela za ustanovitev arhiva pri Inštitutu narodne osv ibodiive v Ljubljani, za gradivo navezano na njegovo delovanje Pod pirala jc akcijo, ko so pri isknnju korenin nove družbe trgali gradivo, ki sc jc nanašalo na predvojno delovanje Komunistične partije in delavsko gibanje, iz takratnih codnih in upravnih fonde v.
Arhivarji v Osiednjcm državnem arhivu pa so bili bolj ali manj prepuščeni sann schi v bitki za reševanje velikih količin gradiva, ki jc zaradi glonokih družbenih sprememh izgubile pomen za uradne poslovne in pravne namene, predstavljalo j*a je neprecenljivo kulturno zakladnico. Naravnost pretresljivi so pozivi arhiva iz lega časa predsedstvu vlade, raznim mini slrstvom ler javnemu tožilstvu za reševanje arhivskih fondov Ncrcdkokdaj so morali arhivarji poslušati očitke, čemu '.o delajo, saj nas nič nc veže s kapitalistično preteklostjo. Toda danes zaslužijo ti delavci posebno priznan|c nc Ic zato, ker so uspeli ohrani'1 pomembno kullumo dediščino, marveč tudi zato, daje lahko marfikateri posameznik uveljavil svoje zakonite pravice. Naj bo takratnim1 maloštevilnim delavcem v
Artiiv R 'publike. Slrvemji (prej irtiiv 1NZ). Glavni i lab NOV in POS. Skaita 4/1. - 6. 7. 4. 1942.
120
O del u_ar hivov in zborovanjih
ARHIVI XVIII 1995
arhivu za njihovo i/jcmno profesionalnost in požrtvovalnost tudi na tem mestu izrečeno posebno priznanje in zahvala.
Zgodovinske društvo Slovenije je v nacionalnem jnteresu v obsežni spomenici, katere ¿lavni pobudnik jc bil dotedanji predsednik društva dr. France Skerl leia 194R E> udarita, da "celotni obseg našiti urhivalij ni velik. Pra\_ zato pa moiama 5e tem večje pažnjo polagati na tisto, kar imamo. Vse premalo se zave damo, da so arhivalijc ne amo najvažnejši, temveč, kar je še odlocilnejše, nainepesrednješi vir za poznavanje naše preteklosti. Treba jc vedeti, da gre pri tej preteklosti za fevdalno ir kapitalistično dobo slovenske zgodovine, s katero smo na družbene političnem področju obračunali v narodno osvobodilni horhi, na znanstvenem področju pa bo :a obračun Sele treba napraviti. Ti oba bo prikazati razvoj Slovencev v fevdalni dob., prikazati ra/vr i in vpliv kapitalizma na usodo slovenskega naroda."2 Po tej, nekoliko akti vistični. prispodobi v duhu tedanjega časa gled^ nalog slovenski:ga zgodorinepisia, ki se navezujejo na arhivsko gradivo, sta bili opredeljeni ave glavni zahtevi: prcpotrebna zgradba za arhiv ter sprejem zakona o varstvu arhivskega gradiva.
Začelo se je ohc.obie prizadevanj za rešitev pro storskega vprašanja arhiva ter za zakinske ureditev varstva arhivskega gradiva. Zadnje je bilo glede na tedznjc razmejitev pristojnosti med federacijo in republikami še zadeva Beograoa, tudi glede prvega ni bilo mogoče hitro in na lahek način pričakovati želenega rezultata. Šele cez pet let so bili arhivu dodeljeni prostori, najprej v Ka; mi na Kongresnem trgu, nato pa v Gruberjevi in Virantovi palači, kjer je še daner. Toda trajale jc vce kot deset let, da jc ciohil stavbe v celoti. Kinih temu pa mu je uspelo ob še vedno skromnem številu zaposlenih - Že leta 1960 objaviti kur obširen Splošni pregled svojih londov in s tem položiti temelje za dolgoročni razvoj strokovnega dela. Čez, nekaj let (19^6) smo dočakali tudi slovenski Zakcn c arhivskem grr.divu in arhivih, ki jc ob iz gradnji omrežja regionalnih arhivov, Arhivu Slovenije, kot se jc tedaj imenoval, prvič določil pri stojnosti Premagane so bile tendence po ločitvi arhivske dejavnosti za čas do 1945 in za čas socialistične družbene ureditve ter s tem doseči za raii liko od večine vzfo >dnocvropskih držav - cnovitosl stroke. Viden izraz tega je bilo tudi dejstvo, da je siccr čez čas Jcta 1980) preše) konsTvatorski oddelek Muzeja narcd:.oosvobodilnega boja v Lublliani k Arhivu Slovenije Že prej seje dejavnost arhiva razširila tudi na filmsko gradivo (leta 1968).
Km?.l j nato se jc začela izgradnja prizidka ob Rožni ulici ter adaplacija Virantovc in Gruberjev; palače, kar je trajalo vse do osemdesetih let. Postavitev do datnega skladiščnega objekta pa ni bila več možna, ker so bile negospodaiske investicije tedaj ustavljene.
Izboljšanje materialnih pogojev arhiva, ki gaje v letih 1974 do 1984 ter v lclih 1988 do 1993 vodila Marija Ohlak Čarni. v Letih ly84 do 1988 pa dr. Ema Lmek jc omogočilo! ob znatnem povečanju števila zaposlenih, intenzivnejše strokovno delo, ki -e prišlo do izraza ludi v dveh serijah njegovih publikacij, Inventarjih in Virih, Arhiv seje vse bolj uveljavljal v znan si v en cm in k uit urnem življenju. V sedemdesetih letih seje začel vključevati v vrsto raziskovalnih projektov, ne smerne pa prezreti da jc že v pctaescih letih raz polagal s pomembnim znanstvenim putcncialon, ki pa ni mogel priii do izraza. O njegovi kulturni aktivnosti pričajo (udi številni razstavni katalogi. Z Obvestili, ki jih izdaja od ieta 1985 dalje, pa skrb1 za seznanjanje javnosli o svojem aelu
Zakon o naravni i-n kulturm dediščini jc leta J981 ločil Arhiv Socialistične republike Slovenije kol upravne organizacije od regionalnih arhivov kot de lovnih organizacij ter prepuščal zagotavljanje delovanja arhivske službe kot celoic po eni stran, iniciativnosti, po drugi strani pa dobri volji arhivov. Kot puspevek Arhiva -Slovenije k razvoju dejavnosti v tem času moremo ceeniti vlogo, ki io jc odigral na podnčju niedarhivske koordinacije, pri podpi.anju Arhivskega društva Slovenije in skupnega arhi /skegr. časopisa Arhivi ter pri prizadevanjih, da se arh;" istika uveljavi na Univerzi. Posebej pa jc treha omenil., da ■noral prevzeti marsikatero nalogo v zvezi z vračanjem arhivskega gradiva iz Avstrije ter pri priprav Ijaniu vračanja gradiva iz Italije V sedemdeseta leta segajo tudi začetk; njegovega mednaroaneg? sodclo vanja, ki mu daje poseben pečat - zaradi naše zgodovinske preteklosti ustvarjanje pregleda nau arhiv skim gradivom, pomembnim za slovensko zgjdovino v arhivih v tujini
Tako se jc Arhiv R-Jpublike Slovenije v preteklih desetletjih, ob večjem ali manj icm razumevanju družbene skupnosti, uveljavljal ko* posrednik zgodovinske preteklosti in kot pememben nosilci kulturne in na cionalne identitete slovenskega na.oda.3
Jaze ¿onlar
50 iet Arhiva Republike Slovenije v luči družbenih sprememb nove slovenske države
Spoštovani gospod predsednik, spoštovan, gostje, spoštovani arhi viki delavci in sodelavci!
Narodna vlada Slovenije je leia 1945 z ustanovitvijo Osrednjega državnega arhiva Slovenije polo-
ArtiiV Republike Slovenije, Zve/a zgodovinskih drušiev S'iwemje škilita 1
Uiblingrafijn (i Arhivu Reiubiikt Slovenije gl. v: M.ijca Grabnar, Arhiv Rcpuntike Slovenije, Ljubljana tiW3