PREVOD KURT PAHLEN 1 ZAKUDNICk GLASBENIH OBLIK Letos smo iz prevodne literature za drugo stran revije G M izbrali poglavje o glasbenih oblikah iz knjige avstrijskega muzikologa Kurta Pahlena z naslovom POSLUŠAM IN RAZUMEM GLASBO. Knjigo je prevedel Primož Kuret, izšla pa bo prihodnje leto pri založbi DDU Univerzum v Ljubljani. WALD Thomas BfnWey Eden najbolj znanih srednjeveških minnesaengerjev je bil južnotirol-ski vitez Osvvald von VVolkenstein (1376-8 do 1445), ki je prepeval v desetih jezikih, med drugim tudi v slovenskem. V prejšnjih poglavjih smo ugotovili, kaj pomeni motiv, tema in melodija, k aj so večglasje, harmonija in ritem, zdaj pa se lotimo glasbenega nauka o oblikah. Pričnimo z najbolj enostavno, z drobno ljudsko pesmijo. KANON IN MINNESANG Tudi v preprosti ljudski pesmi imamo lahko opravka z dvema ali tremi melodijami. Obstaja pa oblika, ki obdeluje le eno samo melodijo, to je kanon. Že v šoli »mo ga peli. Nekateri prlčno, drugi vpadejo pozneje. Lahko bi rekli, da je to samo Igračkanje. Pogosto ji rei Igra, večkrat tudi za šalo, za preganjanja časa Toda kdor zna zares peti kanon, ima izredno glasbeno osnovo za razumevanje tudi težjih stvari. V Bachovi rojstni hiši je sodilo prepevanje kanonov k ..zabavam za mizo" na koncu skupnega obeda so vsi skupaj peli kanon, včasih tudi čisto novega. Morda niti niso bili tako preprosti, kot jih prepevamo danes v šolah. Kanon je pesemska oblika, zgrajena v glavnem na kratki melodiji. La-ta dobi svoj mik s tem, da glasbila ali glasovi, ki so soudeleženi, ne začnejo hkrati, marveč nekateri prej, drugi pozneje. Seveda v natančnih razmikih; če tega ne bi bilo, ne bi prišlo ob nastopu drugega gli do zaželenega zvoka. Nai zvoka bi lahko pravzapra rabili drugo besedo. „ nija" ni čisto prava, saj o akordih ni govora Ob tem rabimo za akord vedno najmanj tri tone, naš kanon pa poteka doslej v dveh glasovih. Ker obe melodiji tečeta v horizontalnem spevu, pride do hkratnega poteka dveh melodičnih linij po pravilih kontrapunkta. Potemtakem smo s kanonom na področju večglasja Opišimo postopek še enkrat: pri kanonu poje en glas ali igra eno glasbilo določeno melodijo; po nekem številu tonov začne peti drugi glas. Le-ta seveda ne začne peti tam, kjer je v tistem trenutku prvi glas, marveč na začetku melodije. Tako nastane dvoglasje, saj prvi in drugi glas zaradi časovne premaknitve ne pojeta istega, ampak sta postala glas in nasprotni glas. Zelo pogosti so tri in štiriglasni kanoni. Tudi tu prične, enako kot smo opisali pri dvoglasnem kanonu, po določenem času peti tretji in spet po nadaljnjem presledku četrti glas. Tako nastane prava polifonija ali večglasje — kar je prav zabavno. Iz enega kanona lahko naredimo prepevanje za več udeležencev, saj je kanon ..neskončen". Na koncu ga lahko začnemo prepevati spet od začetka Če je štiriglasen (kar pride v skladbi do izraza), vskoči lahko peti glas kot bi bil drugi, po prvem, ki je v resnici že četrti itd. In vedno začne v istem razmiku nov glas . .. Kanon je ena izmed najstarejših glasbenih oblik in je angleškega izvora, podatki o njem segajo v leto 1230. Vendar je bil že takrat tako razvit, da smemo sklepati na dosti višjo starost Izmed evropskih glasbenih oblik umetne glasbe ni nobene starejše od kanona, če mislimo na večglasno ali harmonsko glasba Le pesem trubadurjev in minnesaengerjev je starejša. Vendar je bila to le ena in edina melodija, ki je bila zelo blizu ljudski pesmi. Tudi v temi je bila ta pesem dokaj sorodna ljudski pesmi: poznamo te vrste ljubezenske pesmi, plesne pesmi, pomladne pesmi. K minnesangu so sodila tudi glasbila: harfa, lira in fidel. Ali so igrali k pesmim spremljavo ali pa le melodijo, ne vemo natančno. Tu srečamo tudi predhodnike naših godal, „fidel", katerega ime izhaja iz besede fidula (sta-rovisokonemško, lat vitula); pozneje je končal v družini lir in viole da gamba, predhodnic današnjih godal. Brez preproste, ljudsko oblikovane melodije trubadurjev, kšnon ne bi bil mogel nastati, kajti melodije, ki so členjene v fraze, lahko le tako oblikujemo. V pesmi minnesaengerjev in v kžnonu so prvič nastopile v Evropi členjene, po simetriji težeče melodije. Pesmi Iz leta 1000 a5t., moramo — kljub možnosti določene remljave" — označiti kot >glasne". Kfinon sodi prav k [kom večglasne glasbe In Je Se napreden zgled zanjo Starejše oblike (imenujejo se organum, faux bourdon itd.) naj le omenimo, ne da bi jih natančno opisovali, saj imajo danes pomen le za muzikologe; sestavljene so lahko iz dveh zelo primitivnih melodičnih linij, ki se ovijata druga okrog druge, ali iz d olgega držanega tona, na katerega se ovija kar najbolj preprosta melodija; pa tudi iz skoraj avtomatičnega vzporednega gi-i banja dveh ali treh linij. MOTET IN MADRIGAL Nekoliko več naj povemo o MOTETU in MADRIGALU, ki sta zrasla iz večglasne glasbe in sta se v poznem srednjem veku izredno visoko razvila. Najbolj zgodne motete poznamo iz že omenjene pariške šole 13. stoletja, ki jo zastopata velika mojstra Leoninus in Perotinus. Tu je bil motet ,,stara", torej gregorijanska fraza, okrog nje pa sta se ovijala navadno dva nasprotna glasova: vokalni ali instrumentalni. Za razloček od minnesanga in kanona je motet duhovna glasbena oblika, kar je ostala v bistvenih potezah tudi med nizozemskim razcvetom polifonije v 15. in 16. stoletju. Veliki mojstri so Dufay, Ockeghem, Josquin des Pres, Svveelinck, Orlando di Lasso — čeprav je prav v tem času začela prevladovati posvetna glasba nad cerkveno. Čas italijanske renesanse je motete še bolj razvil. Poslej razumemo pod tem imenom že različne oblike: spremljane skladbe in skladbe a-cappella, duhovna in posvetna dela, v latinskem ali ljudskem jeziku. Tako se sreča motet pogosto z madrigalom, ki so ga v času velikih pesnikov Danteja, Petrar-ce in Bocaccia večglasno peli kot ljubezensko pesem, predvsem v Italiji, pa tudi v Angliji in drugod po Evropi. Na vrhu je bil madrigal peteroglasen in so ga peli a-cappella, znane pa so tudi druge njegove oblike. Danes se komorni zbori radi vračajo k madrigalom, saj so bili njihovi skladatelji genialni mojstri, apr. Francesco Landini, Jacopo di Bologna, Giovanni da Cascia v 14. stoletju; VVillaert, Arcadelt, Marenzio, Lasso, Monteverdi in mnogi drugi — tako, denimo, genialni knez Venosa z nenavadno ,,modernimi" harmonijami v 16. stoletju — ter Dovvland, Morley in Gibbons v Angliji. Nato pa je začela večglasna umetnost propadati, na njeno mesto je stopila nova, enoglasna, z akordi spremljana, iz harmonskega občutka zrasla melodija. Tako je nastala PESEM — ki so jo pozneje razvili do viška klasiki in romantiki - in rodila se ja bila OPERA. Nadaljevanja prihodnjič UVODNIK Revija »Glasbena mladina" je zakoračila v deveto leto izhajanja Približno 18.000 naročnikov nas bo razveselila z osmimi številkami Upamo, da bo prinašala nove ideje, ki bodo vzburjala razmišljanja in omogočala poglobitev našega znanja na glasbenem področju, in da bomo napotke, ki jih bo vsebovala, koristno uporabili pri organizaciji in delovanju Glasbene mladine Slovenije. Obdobje, ki je pred nami, je za člane GMS zelo aktualno. Pred nami je X. kongres ZSMS, kongres ZSMJ, kongres Mednarodne federacije Glasbene mladine (FIJM), v letu 1979 praznujemo 10-letnico GMS in 25-letnico GMJ. X kongres ZSMS ki bo oktobra v Novi Gorici, bo ocenil prehojeno pot slovenske mladinske organizacije, ki letos slavi petintrideset let svojega delovanja. Posebna pozornost bo posvečena seveda zadnjemu štiriletnemu obdobju. Kongresne ocene so za Glasbeno mladino Slovenije zelo aktualne, saj se bodo nanašale tudi na kolektivno članstvo družbenih organizacij in društev v ZSMS Gre torej za vprašanja, kako in koliko smo skupaj dosegli idejno, programsko in akcijsko enotnost vseh organiziranih mladinskih aktivnosti, koliko je Glasbena mladina prispevala v mesecih mladinskih dejavnosti, koliko je sooblikovala politiko ZSMS predvsem na kulturnem področju in ne nazadnje, kako so se skupaj dogovorjena stališča uveljavljala v Glasbeni mladini Za sledeče obdobje, ki bo potekalo tudi v znamenju 10-letnice GMS in 25-letnice GMJ, smo si seveda zastavili nove cilje. Poleg stalnih nalog, torej povečanje števila članov v OO GMS, občinskih društev GM in siceršnje organizacijske razvejanosti, bo največji del posvečen vsebini Torej glasbeni vzgoji mladih, komornim koncertom, simfoničnim matinejam, klubom, kvizom itd. Revija G M bo s 7 prešla na rednih 8 številk. Pripravili bomo vse po trebno za naslednji glasbeni tabor. Upamo, da bo koncertni program, ki je že izdan, realiziran v večji meri kot prejšnja leta. Storili bomo vse, da bi navedena jubileja praznovali kar najbolj delavno in ob novih uspehih. Pred nami je tudi pomembna preizkušnja na mednarodnem področju. V Zagrebu in Dubrovniku bo potekal kongres Mednarodne federacije Glasbene mladine (FIJM). Glasbena mladina Slovenije bo dala svoj prispevek k uspešnemu organizacijskemu poteku in si seveda v okviru GMJ prizadevala, da se znotraj mednarodne federacije G M uveljavi enakopravno mednarodno sodelovanje, ter da se dejavnost, ki jo razvija Glasbena mladina, uveljavi tudi v deželah tretjega sveta. BOR IS BAVDEK predsednik Glasbene mladine Slovenije (A Spoštovani bralci, počitnice so mimo in korajžno smo zakoračili v novo šolsko leto, ki vam ga bomo spet skušali obogatiti z vsem, kar prinaša naša revija. Razumljivo je, da veljajo naši poglavitni napori v začetku letnika nakladi in novim naročnikom in zato bo tudi v temle pismu govora predvsem o tem. Najbolj nehvaležna naloga je kupovati mačka v Žaklju. In prav to je storila velika večina naših bralcev, ki so v septembru že potrdili naročila za letošnji letnik revije G M. Tolikšno vaše zaupanje, dragi bralci, ki, o tem ne dvomimo, izvira iz dosedanje priljubljenosti revije, pa nam je naložilo še toliko večjo odgovornost, da bo revija vsaj takšna kot lansko leto, če ne še boljša Zato smo se še posebej potrudili in čeprav se dobro blago samo hvali, ne moremo mimo ugotovitve, da se nam je prva številka zelo posrečila. Posrečila v tem smislu, da zares odraža vsebinsko in oblikovno naravnanost letošnjega letnika, da je pestra, bogata in zanimiva, da izčrpno zajema glasbeno dogajanje v poletnih mesecih in da služi tudi animatorskim ciljem Glasbene mladine Slovenije. Toda to je samo občutek uredništva, ki je sledilo usmeritvi temeljne vsebinske'zasnove in nekaterim dragocenim pobudam iz strokovnih ocen minulega letnika. Prepričani pa smo, da še nismo zadovoljili vseh interesov, bodisi da ni šlo iz objektivnih razlogov (pomanjkanje prostora, sodelavcev itd.), bodisi da za vse, kar vas zanima z glasbenega področja, le ne vemo. Zato nam bo vaše sodelovanje pri vsebinski usmeritvi revije nadvse dragoceno in se zanj toplo priporočamo. Čeprav nas nenehno pesti pomanjkanje prostora, pa ga je letos vendarle več: izdali bomo kar osem številk, od tega eno, kot vsa leta, tematsko. Povečanje naročnine gre tedaj na račun ene številke več in ni podražitev. Glede na to, da je povečanje obsega izhajanja bilo in je še naš skupni cilj, pa sem prepričan, da naročnina pri doseganju tega cilja sploh ni nobena ovira. V upanju, da je prva številka upravičila vaše zaupanje in da bodo potem, ko jo boste dobili v roke, še kje desetkrat povečali število naročnikov kot je to storila gimnazija Ivan Cankar v Ljubljani (od 16 na 1601), vas lepo pozdravlja VAŠ UREDNIK FOTO: LADO JAKŠA Naslov uredništva: Revija (GM, Krekov trg 2/11, 61000 Ljubljana, telefon 322—367. Račun pri SDK Ljubljana, 50101-678-49 381. Izide osemkrat v šolskem letu, celoletna naročnina je 30 din, cena posameznega izvoda 4 din. Uredniški odbor: Miloš Bašin (tehnični urednik in oblikovalec), Urška Čop, Lado Jakša, Primož Kuret (glavni urednik), Igor Longyka (odgovorni urednik), Mija Longyka (lektorica), Kaja Šivic (resorna urednica), Bor Turel in Metka Zupančič. Uredniški svet: Sonja Cigan (GMS), Tone Lotrič (ZKOS), Silvester Mihek čič (GMS), Jože Stabej (DGU) — predsednik, Dane Škerl (DSS), Mirko Vaupotič (ZSMS), Dušan Vodišek (ZDGPS) in delegacija uredništva (glavni, odgovorni in resorni urednik). Revijo G M izdaja Glasbena mladina Slovenije. Grafično pripravo izdeluje Dolenjski list v Novem mestu, tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Revija je oproščena temeljnega davka od prometa proizvodov po sk lepu republiškega sekretariata za informacije 412—1—72, z dne 22. oktobra 1973. Sofinancirata jo kulturna skupnost Slovenije in izobraževalna skupnost Slovenije. GM NOVICE PROGRAM KONCERTOV Glasbene mladine Slovenije za sezono 1978/79 je že natisnjen. Vsebuje 80 naslovov koncertnih prireditev za mladino, ki so razdeljeni na one za najmlajše (predšolsko in osnovnošolsko mladino) in druge za srednješolce in študente, za mladino v organizacijah združenega dela in domovih, za mlade v krajevnih skupnostih in za one v JLA. Program vključuje še predavanja, komorne koncertne abonmaje in simfonične matineje. Na približno 30 00 naslovov so bili ti programi že poslani, vsi, ki pa se zanje še zanimate in jih pomotoma niste prejeli, jih lahko dobite brezplačno na GMS, Ljubljana, Krekov trg 2. V RADOVLJICI se pripravljajo na reorganizacijo in ponovno oživitev delovanja Glasbene mladine. Ustanovljen je iniciativni odbor, ki deluje pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine. Prvi sestanek pa je že pokazal, da je edino organizirana oblika delovanja Glasbene mladine v Radovljici sprejemljiva in za mlade v celi občini nujna. V TOLMINU pripravljajo ustanovitev občinskega društva Glasbene mladine. Odločili so se, da nadaljujejo v obliki organiziranega gibanja Glasbene mladine za celoten občinski prostor tolminskega. Posebna komisija za Glasbeno mladino bo odslej delovala v okviru tamkajšnje Zveze kulturnih organizacij. Glasbena mladina Slovenije je ustanovila svoj KOMORNI ZBOR. Nekaj več kot trideset mladih je v septembru že začelo z vajami pod vodstvom dirigenta in muzikologa Tomaža Faganela. Načrti so lepi, vendar je pred novo skupino še veliko trdega dela. SPET ABONMA MLADI MLADIM Z veseljem objavljamo vest, da se bo abonma MLADI MLADIM nadaljeval tudi v sezoni 78/79. Tokrat bo v abonmaju šest koncertov. Prvi bo na sporedu 10. oktobra, ko bo nastopil nagrajenec mednarodnega tekmovanja mladih glasbenikov. To prireditev organizira vsako leto v mesecu oktobru Glasbena mladina v Beogradu. Letošnja nagrajenca bosta violončelist in godalni kvartet. Na drugem koncertu abonmaja, 24. novembra, bo igral pihalni kvintet Paul Taf-fanel iz Pariza. Ta izvrstni ansambel je pred štirimi leti prejel prvo nagrado na omenjenem beograjskem tekmovanju in ima za seboj mnogo uspehov v domovini in na tujem. Gost tretjega koncerta 5. decembra bo Akademski pevski zbor Boris Kraigher iz Maribora, na četrtem koncertu 5. februarja pa se bosta predstavila violinistka Darja Velušček in tolkalist Darko Gorenc. Na petem koncertu bosta sodelovala nova solistka Ljubljanske opere, sopranistka Olga Gracelj in pianist Tone Potočnik. Zadnji abonmajski koncert bo 24. aprila, poslušali pa bomo violinista Tomaža Lorenza in kitarista Igorja Sajeta. To sta imeni, ki zagotavljata nesporen umetniški užitek. Vsi koncerti bodo v Slovenski filharmoniji oziroma v Viteški dvorani Križank, vedno ob 20. uri. Prepričani smo, da je abonma zanimiv in pester, zato vabimo mlade poslušalce, da postanejo naši stalni obiskovalci. Cena abonmaja je 80 dinarjev, enega koncerta pa 15 dinarjev. Za vsa pojasnila in naročila se obrnite na GLASBENO MLADINO LJUBLJANE, Krekov trg 2, telefon 322-570. MITJAGREGORAČ SEJA GMS V GROŽNJANU Na začetku počitnic sta se 8. julija sestala v Kulturnem centru mednarodne organizacije Glasbene mladine v Grožnjanu izvršni odbor in predsedstvo GMS na skupni seji. Na dnevnem redu sta poleg ustaljenih točk in problematike v Glasbeni mladini (potrjevanje zapisnikov, pregledi sklepov, poročila o delu, Imenovanja v organe GMS,...) obravnavala začetek in potek ter usmeritev razprave v GMS o materialih in dokumentih za letošnje mladinske kongrese (ZSMS in ZSMJ), koncertni program GMS v sezoni 1978/79 ter že celotni program GMS za naslednje leto (1979). Namen sej v Grožnjanu pa ni bil le delovni, ampak je imel še animacijski namen: delegate v predsedstvu GMS kar najbliže seznaniti s pojmom današnjega Grožnjana. Na zaključku sta se sestali še delegaciji Glasbene mladine Hrvatske in GMS. To je bil tudi prvi uradni stik GMS v širšem sestavu z eno od sosednjih republiških oziroma pokrajinskih organizacij Glasbene mladine. Poleg čisto delovnih sklepov (sodelovanje v programih obeh republiških organizacij GM in v KCMFMO—Grožnjanu, priprave na bližnje obletnice Glasbene mladine . . .) smo se dogovorili tudi za naslednji skupni sesta nek. FRANC KRIŽNAR LETOS JESENSKE SERENADE V septembru je Glasbena mladina Ljubljane skupaj s Trubarjevim antikvariatom priredila štiri komorne koncerte, imenovane ,,Jesenske serenade". Nastopili so štirje vokalni solisti Zlata Ognjanovič, Eva Novšak— Hou-ška, Mitja Gregorač in Jože Stabej s Triom Lorenz, Slovenski kvintet trobil. Študentski oktet in kvartet violončel. Razen v prvi serenadi so v večerih sodelovali tudi igralci Saša Miklavc, Marjeta Gregorač Nina Skrbinšek, ki so povezovali glasbo z umetniško besedo. Prireditve so bile prav tako uspešne kot že lansko leto, ko so v atrij Trubarjevega antikvariata privabile številne poslušalce ..Junijske sere nade". Tudi letošnji koncerti so bili brez vstopnine in vsakokrat je prijetni atrij sprejel mnogo več poslušalcev kot premore stolov, tako da so bili zasedeni tudi vsi pokriti hodniki v prvem in drugem nadstropju okrog atrija. Več o koncertih bomo pisali še v prihodnji številki. NOVO DRUŠTVO GM V TRŽIČU Še pred letošnjimi dopusti smo bili v Tržiču priča ustanovnemu občnemu zboru Glasbene mladine Tržič. 10. junija je bil rojstni dan našega najmlajšega občinskega društva Glasbene mladine v SR Sloveniji. 52 navzočih mladink in mladincev je sprejelo statut, program dela in izvolilo organe. Ob ustanovitvi jim je seveda priskočila na pomoč Glasbena mladina Slovenije, saj smo omenjeno rojstvo pospremili s komornim koncertom skupine SAETA Ali so glasbeni mladinci iz Tržiča že s tem izborom začrtali svojo nadaljnjo usmeritev? Mogoče, saj smo se z nekaterimi člani njihovega vokalno-instrumentalnega ansambla SEDMINA že pogovarjali o možnostih koncertiranja v okviru GM. To dogovarjanje je v skladu z usmeritvijo GM, ki želi že od vsega začetka z akcijami in programom zajeti celotno kulturno in družabno življenje mladine nasploh. Predsednik Stane Bitežnik in tajnik Dušan Ropret tega sicer nista vzela tako zares, vendar so Tržičani pričeli takoj delovati. In prvi rezultati: dva mlada animatorja iz Tržiča sta se letos že usposabljala v tečaju animacije v 3. poletnem glasbenem taboru GMS—VIDEM 1978. Sicer pa so tržiški glasbeni mladinci še naprej ostali na na- slovu OK ZSMS Tržič in tudi tako želijo še naprej dajati svoj prispevek k izvajanju programa Glasbene mladine znotraj kolektivnega članstva v Zvezi socialistične mladine. FRANC KRIŽNAR O NOVEM KVIZU GMS Kviz, ki ga Glasbena mladina Slovenije pripravlja za letošnje šolsko leto, bo vsebinsko naravnan precej drugače, kot so bili dosedanji. Njegova tematika je namreč JAZZ glasba, za katero menimo, da bi bilo prav, če bi se osnovnošolci z njo podrobneje spoznali. Da bi šlo lažje, je v pripravi obširno gradivo, ki bo v tematski številki GM izšlo predvidoma v začetku februarja. Takrat naj bi bili pripravljeni tudi trakovi s približno štirimi urami glasbe. Ker je snov nova in bi o njej tudi glasbeni pedagogi še pred kvizom radi kaj več izvedeli, pripravljamo vrsto predavanj, razgovorov in tudi koncertov, ki naj bi tematiko približali tekmovalcem in njihovim mentorjem. Zato vas prosimo, da nam do 20. oktobra sporočite, če se kviza nameravate udeležiti. Ta prijava vas v ničemer ne bo obvezovala, vendar bo organizatorjem pomagala pripraviti tekmovanje in ugotoviti, kam vse naj usmerijo dodatno seznanjanje z jazz glasba Pričakujemo vaš odzivi GLASBENI TABOR VIDEM 78 Razred komorne glasbe Poletni tabor Glasbene mladine Slovenije ni nič več novega. Letošnji je bil že tretji po vrsti in je lepo uspel. Kljub velikopoteznemu načrtovanju treh izmen se je tabora udeležilo 23 mladih instrumentalistov in animatorjev, ki so prebili ob glasbi le deset dni. Vendar je bila organiziranost toliko natančna in gostoljubnost in prijaznost domačinov tako velika, da je delo potekalo zares nemoteno in zbrano in rodilo sadove. Letošnji tabor si je zavetje poiskal v Vidmu ob Ščavnici, malem kraju nedaleč od vasice Selišči, kjer so se glasbeni mladinci udejstvovali prejšnji dve leti V Vidmu so se kulturni delavci in krajani zares potrudili, da tabornikom ni ničesar manjkalo. Cela osnovna šola jim je bila na voljo in po vseh učilnicah je cel dan zvenela glasba. Skupina trinajstih instrumentalistov, ki jo je vodil čelist In lutkovni režiser Edi Majaron, je v teh nekaj dneh prlprevila Izredno perter in lep spored Skladb od renesančnih mojstrov pa do Martinu)«. Animatorji — sami osnovnošolci in gimnazijci - so m posvetili komentiranju, klubskim razgovorom o glasbi in poslušanju plošč in trakov, izdajanju biltena in pripravi radijske oddaje o taboru. Spoznali so marsikaj novega in si pridobili nekaj izkušenj o organiziranju kulturnega življenja. Kljub celodnevnemu delu pa so zvečer pod vaško lipo posedeli z mladimi Videmčani In ob kitari prepevali; to pa šele po končanih večernih prireditvah, ki so jih taborniki sami organizirali. Po slavnostnem otvoritvenem koncertu v kinodvorani so se zvrstili še interni koncerti v šoli, Bachov večer in poslušanje plošč, tiskanje biltena in ustanovitev aktiva Glasbene mladine tabora, in seveda zaključni koncert, ko so nastopili vsi udeleženci tečajev v kinodvorani. Instrumentalisti so odigrali Videmčanom in gostom pester spored, ki so ga komentirali člani anlmatorske skupine. Prav zadnji dan pa so se še enkrat izkazali na Kapeli, kjer so otvoritev slikarske kolonije popestrili s krajšim koncertom. KAJA ŠIVIC FOTO; FRANC KRIŽNAR ..OKUZENI” Z GLASBO Bilo je enkratno, nepozabno, zanim ivo doživetje. Panonsko pokrajino sem videla prvič: ravna, zelena, polna polj, ponekod rahlo vzvalovana. Nizke, prijazne hišice z rožami na oknih in štorkljami na dimnikih, prijazni ljudje in glasba. Tudi glasbeni tabor sem doživela prvič. Zelo sem se razveselila, ko sem izvedela, da se lahko udeležim animatorskega tečaja v taboru. Polna pričakovanja in radovednosti, kak or verjetno tudi vsi drugi glasbeni taborniki, sem 21. julija v deževnem popoldnevu prispela v Videm. Naslednji dnevi so izpolnili pričakovanja: polni zanimivega dela so bili, pa razvedrila tudi ni manjkalo. V taboru sta potekala dva tečaja: tečaj za komorno glasbo in animatorski tečaj. Delali smo v stari videmski šoli, ki so nam jo krajani prijazno odstopili; ves dan je odmevalo iz nje muziciranje pridnih komornikov. Animatorji smo bili bolj tihi: brskali smo po raznih knjigah in pripravljali komentarje, pisali članke, pripravili oddajo za radio Murska Sobota, izdali dva bil- tena ter poslušali zanimiva predavanja. Naši dnevi so bili polni od jutra do večera. Naj naštejem nekaj zanimivih prireditev, ki smo jih pripravili: otvoritveni koncert, ko so bili naši gostje Zlata in Dragiša Ognjanovič ter Milivoj Šurbek; Bartokov, Ramovšev in Lebičev koncert s plošč, Bachov večer, zaključni koncert pa koncert na Kapeli za otvoritev slikarske kolonije. Drugi, pa prav tako važni del tabora so bili naši večerni neorganizirani ..koncerti" s kitaro pod vaško lipo, kjer smo skupaj prepevali pozno v noč. Naj omenim še prijetno popoldne ob bližnjem Blaguškem jezeru. Triindvajset nas Je bilo, prej se nismo poznali, ko pe smo se razšli domov vijubljano, Ajdovščino, Ribnico, Kranj, Trebnje, Novo Gorico — smo bili prijatelji, kolikor se Je peč mogoče spoprijateljiti v kratkih desetih dneh. Odhajali smo, kot Je rekel tovariš Križnar, ,.zastrupljeni z glasbo", doma pa bomo „oku-žili" še čimveč ljudi MOJCA IZGORŠEK ŽIVETI V SMETANI Misli se mi vračajo in spomini na naš tabor so topli in živi Nenadoma mi zabrenčijo po ušesih melodije, ki so Jih bili zadnji dnevi julija še tako polni Zakaj nisem ravnodušen, zakaj celo rahla otožnost za neponovljivimi videmskimi dnevi? Sedem za klavir, a toni gredo mimo mene, hladni so — še pred dobrim tednom pa so me povlekli za seboj, me prevzeli in napolnili. Kaj se je spremenilo? Zelo preprosto — ni več Edija, Kaje, Tomija, Srečka, Matej .... Razšli smo se po kratkih desetih dneh, ko so naše življenjske poti za trenutek družno tekle v isto smer, k istim ciljem. Zbrani z vseh vetrov, vsak s svojimi občutki, mislimi in željami, različnih starosti in višin, smo v začetku kaj različno stopili v skupni delovni dan — nekateri pogumno in zagnano, drugi previdno in celo boječe. Počasi, korak za korakom, so z nas odpadale maske, zidovi nezaupanja - naša srca so se ogrevala, postajali smo velika družina. Kjer nismo mogli z besedami, smo se zbližali prek glesbe, katere govorica Je člste|še, jasnejša od najbolj Izbranih besed. Glasbo smo si odmarjal! v velikih kosih zaupno, toplo, kot med starimi prijatelji Ko čutiš v izvajanju srce in zagnanost, se za zgrešene tone in druge tehnične pomanjkljivosti zmenil malo manj kot za lanski sneg. Na naših koncertih nam Je res uspelo pričarati vzdušje, ki Je daleč stran od klasičnega, ki ga poznamo iz naših koncertnih dvoran, kjer so izvajalci in poslušalci dva popolnoma ločene, da ne rečem nasprotna tabora. Obrt Je v glasbi nesprejemljiva, sai JI Jemlje življenje. Tako se poslušalec spusti na raven potrošnika barvite glasbene produkcije, ki mu prodaja tehnično dovršeno, a odtujeno glasba Človeško zbližanje izvajalca in poslušalca bi bilo temu najboljši lak. To preprosto resnico smo v taboru spoznali In brali bogate sadove — glasba Jo v nas zaživele bolj kot kadarkoli Danes vem, da bodo spomini na Videm vedno prijetni zaradi ljudi, na katar« sem se navezal, in zaradi glasbe, ki sem Jo od prijateljev sprejemal in hveležnim ušesom dajal. Spominjal rt bom trenutkov, ko um bil od glasb« pijan, pr*poJ«n, vzdignjen nad vsemi člov«lklml probi«ml — trenutkov, ko Mm ulival v smetani. MIRAN MOŽINA IZ /MEDNARODNIH TABOROM PRVA IZMENA V GROŽNJANU Že od leta 1969 je v malem istrskem mestu Grožnjan vsako leto organiziran mednarodni poletni glasbeni tabor v več izmenah po štirinajst dni Letošnji organizacijski program je obsegal šest glavnih in štiri vmesne izmene. Nekaj le-teh je bilo posvečenih zgolj delovnim sestankom članov predsedstva Glasbene mladine iz vseh dežel, ki bi želele svoje glasbenike poslati v glasbeni tabor. Ostale izmene pa so vključevale zelo različne seminarje, kot npr. za arabsko, renesančno, afriško glasbo, nekaj tečajev za voditelje otroških pevskih zborov, za mlade komponiste in dirigente, seminarji za posamezne instrumente (kitara, orgle), deloval je tudi komorni orkester. Velika zanimivost je bil seminar jazz glasbe, ki je bil uveden letos prvič, prijetno novost pa je predstavljala tudi uvedba umetniške delavnice, ki je povezovala vse umetniške dejavnike od plesa, prek glasbe do gledališča, v njej pa so sodelovali vsi udeleženci različnih tečajev v določenem času. Pohvalila bi r^da vodstvo glasbenega tabora, s katerim smo takoj vzpostavili prijateljske odnose, predvsem pa mi je bilo všeč, da so radi upoštevali naše predloge glede organizacije koncertov in druga Letos sem se tabora prvič udeležila, in sicer prve izmene, zato bi jo lahko natančneje opisala. V času od 1Z do 26. junija so mladi glasbeniki lahko obiskovali seminarje za jazz, renesančno, arabsko glasbo in kitaro. Delovala pa je tudi ameriška plesna skupina, v katero se je lahko vključil vsak, ki ima veselje do modernega plesnega izražanja, ki pa delno temelji na klasičnem baletu. Predavatelja tečaja jazza sta bila poljska glasbenika iz Wroc-iava, basist in saksofonist, ki sta bila resnično mojstra svojega instrumenta. Imela sta štiri učence: zelo nadarjenega 16-let-nega pianista iz Skopja, flavtista iz Nizozemske, bobnarja iz Rovinja, včasih pa se jim je pridružil še nemški kitarist, ki je sicer obiskoval mojstrski seminar klasične kitare, katerega vodja je bil priznani angleški kitarski mojster Julian Byzantine. Ta je svojih šestnajst učencev razdelil v tri skupine. Pouk je potekal skupinsko in individualno hkrati. Ob določeni uri je namreč k pouku prišla celotna skupina, nato se je prof. z vsakim učencem ukvarjal približno dvajset minut, medtem pa so drugi pazljivo poslušali pripombe ob učenčevem igranju in na novo pridobljene izkušnje skušali prenesti tudi na svoj način igranja. V prvem tednu se je profesor posvečal predvsem tehničnim problemom in vsakemu učencu je predpisal določene vaje, drugi teden pa smo igrali v duetih in triih, ki so se izkazali kot zelo prijetna oblika muziciranja. Nekaj dni pred koncem tečaja so nekateri posneli svoje skladbe za radijsko oddajo. Celoten seminar je bil zelo uspešen, saj je služil tudi kot orientacija za mnoge mlade glasbene poustvarjalce, kako in česa se morajo v bodoče še lotiti. Izmenjali smo si tudi številne note in marsikdo si bo svoje znanje obogatil, seveda s trdim delom. Seminar za instrumente srednjega veka in renesanse je vodil Belgijec Roger Valentin. Navdušujoče je bilo njegovo igranje na šest in desetstrunsko lutnjo, presenetil pa nas je tudi z odličnim obvladanjem kitarskega blues igranja. Zaigral nam je tudi na brenkalo lastne izdelave, za katerega je domiselno uporabil izpraznjeno pločevinasto škatlo za marmelado in kos lesa ter šest strun. Marsikdo med nami si je zaželel, da bi znal izdelati tak instrument in Roger je obljubil, da nas bo mogoče naučil te spretnosti, seveda če bo še kdaj prišel v Grožnjan. Tudi seminar arabske glasbe je bil zelo zanimiv, a je na žalost trajal le en teden, ker je bil predavatelj kasneje zadržan. Seznanili smo se predvsem z vokalno glasbo, temelječo na posebni arabski lestvici, ki je za evropska ušesa zares nenavadna. Skoraj vsak večer smo imeli tudi k oncert, nastopili pa so predavatelji seminarjev in njihovi udeleženci. Moram priznati, da so bili nastopi kitarista J. Byzan-tina, R. Valentina, obeh jazzis-tov s svojo skupino učencev in nastop ameriške plesne skupine zares kvalitetni umetniški dogodki, nad katerimi so bili navdušeni vsi udeleženci seminarjev. Bivanje in aktivno sodelovanje v takem taboru kot je Grožnjan je izredno prijetno doživetje, saj si udeleženci izmenjamo številne izkušnje in se pogovorimo o vseh stvareh, ki zanimajo mlade. Tuji jeziki pri tem ne predstavljajo posebnih težav, saj smo se nemalokrat sporazumevali tudi z gibi rok, ali pa smo si iz naših vrst ,,najeli" prevajalca, kar je bilo seveda zelo zabavno. Slovo je bilo težko, a vsi smo sl zagotovili, da se prihodnje leto spet vidimo, seveda pa smo si izmenjali tudi naslove, da si kdaj kaj zanimivega napišema KARIN KANC ŠVEDSKA: UMEA1978 Z veseljem sem sprejel vabilo za udeležbo na mednarodnem taboru Glasbene mladine na Švedskem od 11. do 29. julija. Po temeljitih pripravah sem odpotoval. V lepem vremenu sem z letalom preletel Evropo kakor nad zemljevidom. Že prvi vtis o Švedski je bil lep: modro morje, razčlenjena obala, veliko jezer, bela jadra in sledi ladij na gladini. Kopno je poraslo z borovci. Letališka pista stockholmskega letališča je stisnjena med vse te naravne lepote. Bolj jasno predstavo o naravi sem dobil šele, ko sem izstopil. Sivi oblaki so se podili po nebu, hladen veter jih je nosil prav nizko, pa vendar mi je bila tudi ta sprememba kar všeč. Po petinštiridesetih minutah vožnje z udobnim avtobusom po lepi avtocesti sem prispel v center Stockholma. Poiskal sem prenočišče, odložil prtljago in že sem se sprehajal po mesta Tisto sobotno popoldne je bilo mesto na pol prazno, le turisti smo se sprehajali okrog. Ker nisem bil utrujen od potovanja, sem si ga v šestih urah kar dobro ogledal. Zelo mi je bilo všeč in rad bi si nasladnji dan ogledal še čim več muzejev, toda preveč me je vleklo na cilj potovanja. V nedeljo zgodaj zjutraj sem odpotoval proti Umei. Mesto leži približno osemsto kilometrov severno od Stockholma Z letalom sem bil tam v nepolni uri. Ljudje so v tem času večinoma na počitnicah. Imel sem veliko srečo, da sem po telefonu dobil ravnatelja glasbene šole, ki je bil zelo prijazen. Razkazal mi je mesto in mi poiskal čudovito prenočišče. Tako kot Stockholm sem si ogledal tudi Umeo, in ni mi bilo žal. V ponedeljek ob devetih zjutraj je prišel pome asistent pri organizaciji glasbenih tednov Olle Nilsson, mlad fant vesele narave, s katerim sva se spoprijateljila. Odpeljala sva se v mestece na deželi Stroembaeck, ki je dvajset kilometrov oddaljeno od Umee. Tu so se že naslednji dan začeli tedni glasbe. Stanovali smo v prijetnih hišicah med zelenimi tratami tik ob jezeru. Hišice sodijo v sklop srednje šole, kjer dijaki in profesorji med šolskim letom stanujejo. Po avdicijah smo začeli z vajami simfoničnega orkestra Igral sem violo na prvem pultu. Dirigent je bil Anglež Terence Lovett, ki je specialist za delo z mladimi orkestri. Izbral si je Čajkovskega simfonijo št. 5 in Španski capriccio Rimskega Kor-sakova. V komornem orkestru pa smo izvajali Mozartovo simfonijo št 35 (Haffner) in Koncertno uverturo št. 3 op. 34 Larsa Eriča Larssona. Po tednu prijetnega dela smo imeli vrsto koncertov v bližnji in daljni okolici. Občinstvo nas je povsod toplo sprejelo. Tretji teden smo se razdelili na komorne skupine: pihalni kvintet, godalni trio, kvartet, duo flavt in podobno. Vsaj dve uri dnevno je z nami delal mentor, ostalo smo študirali sami. Vsak večer je kaka skupina priredila koncert v šolski dvorani in vedno je bilo zelo zabavno. Obljubili smo, da se bomo še večkrat srečali. GREGOR BAN DANSKA: TABOR JAZZA Kot že vrsto let zapored, so tudi letos priredili v kraju Vejle na Danskem dva štirinajstdnevna ,,jazz tabora". Prvi se je začel 16. in končal 29. julija, drugi pa je bil avgusta, in sicer od 6. do 19. Tabora se je udeležilo 150 glasbenikov in 20 profesorjev. Večina je bila Dancev, nekaj pa je bilo tudi Švedov, Norvežanov, Nemcev, Francozov, srečanja pa se je udeležil tudi en Jugoslovan. Ker na Danskem nimajo šole za jazz, je bilo zanimanje za tabor zelo veliko in tako so lahko sprejeli le polovico prijavljenih. Prednost pri sprejemu so imeli tisti, ki igrajo trobila in pihala, ker se na Danskem vedno manj mladih odloča za igranje teh instrum entov. Udeleženci tabora so prebivali v šoli Brandbjerg, ki je bila dvanajst kilometrov oddaljena iz mesta. Šola je nova in ima razen učilnic tudi kino dvorano, jedilnico, skupne prostore za sestanke in zabavne prireditve in več kot 160 sob. Te sobe so med šolskim letom namenjene udeležencem različnih tečajev, ki j ih prireja šola, v času počitnic pa članom glasbenega tabora. Bivanje v taboru je bilo zelo zanimivo. Po zajtrku sta bili dve uri namenjeni teoretično-prak-tičnemu delu pouka. Delo je potekalo v več skupinah, in sicer so bile skupine za klaviaturiste, tolkalce, za trobentače, saksofoniste in za komponiste. Kosilo je bilo okrog poldneva, od 12.45 do 15.15 pa so glasbeniki igrali skupaj pod vodstvom mentorjev. Udeleženci tabora so lahko izbirali med temile skupinami: za tradicionalni jazz, swing, moderni jazz, free jazz, jazz-rock, funk soul, lahko pa so igrali tudi v Brandbjerg Big Bandu. Po igranju v skupinah je bil spet teore-tično-praktični del pouka Ve čerjali smo okoii 18. ure in po njej smo si ponavadi ogledali kakšen film o jazzu v šolski kino dvorani. Čas od 2Z ure naprej je bil namenjen igranju v različnih ,,jamsessionih", kar je večkrat trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Zadnja dva večera so se glasbeniki — udeleženci tabora, predstavili na nastopih, kjer so dokazali, da njihov trud ni bil zaman. BESEDILO IN FOTO: MARTIN BAJDE LJUBLJANSKE POLETNE PRIREDITVE BIENALE: ENOSTRANSKO IZBRAN PROGRAM <1 S}* rv ti W 7 ti1 Nastop moskovske komorne opere v Križankah: Rdečelasa lažnivka in vojak OPERA ŠE ŽIVI... Od 20 do 27. junija je XXVI. Mednarodni festivel v Ljubljani priredil ..Jugoslovanski operni bienale", ki so se ga udeležili operni odri iz Ljubljane, Splita, Maribora, Novega Sada, Beograda in Rijeke. Spored je v istem vrstnem redu navajal opere ,,Andr6 Chenier" italijanskega skladatelja Umberta Giordana, „Dido in Enej" angleškega skladatelja Henrvja Purcella, „Car-men" francoskega skladatelja Georgea Bizeta, „Samson in Da-lila" francoskega skladatelja Camilla Saint—Saensa, „Emani" in „Ples v maskah" italijanskega skladatelja Giuseppeja Verdija. Ker gre za kulturno manifestacijo, ki naj bi reprezentirala dosežke operne umetnosti pri nas in je bila povezana s posvetovanji strokovnjakov na tem področju, terja odgovor na nekaj zanimivih vprašanj, ki so se izoblikovala v teku omenjenih šestih predstav. Vsa prikazana operna dela so stara od 100 do 300 let Zrcalijo torej operno snov in glasbo, ki nima nobenega stika z današnjo umetnostjo, niti z današnjim življenjskim utripom. Posebno mladini so bržkone s svojo patetiko zelo odmaknjena. Ali zadostuje, da s svojim belcantom navdušijo tiste ljubitelje operne glasbe, ki uživajo izključno v pevskih ekshibicijah? Kot prerez skozi starejšo operno literaturo se operni festival ni dotaknil niti VVagnerja kot ene osrednjih osebnosti v opernem ustvarjanju, niti ni bila na njem zastopana prava opera — buffa, kar govori o zelo enostranskih repertoarjih naših opernih hiš. Slišali nismo nobene slovanske opere, tudi slovenske ne. To dejstvo ne govori dobremu planiranju v prid. Ne verjamem, da inozemce, ki zaidejo na naše predstave, zanima interpretacija najbolj znanih del iz svetovne operne literature, ki jih lahko doma poslušajo in gledajo v razkošnejši zasedbi, večjih hišah, ob boljši akustiki in orkestrski spremljavi. Nobena operna hiša ni nastopila v prikazani operi izključno z lastnimi solisti, režiserji, scenografi itd. Navezanost na najboljše goste z drugih odrov je sicer tudi praksa v inozemstvu, vendar dokazuje, da postajajo prvovrstni operni interpreti pri nas prava redkost. Presenetljivo dobri so bili v večini opernih predstav operni zbori in njihovo uglašeno petje. Njihova številčnost pa nas je prepričala, da so bili ,,ad hoc" pomnoženi in pomlajeni, ker je javna tajnost, s kakšnimi težavami se operne hiše srečujejo pri angažiranju opernih zboristov. Sodobne opere terjajo od njih zelo intenzivne vaje ter intona-cijsko in glasovno zrelost; gmotna nagrada pa močno zaostaja za to zahtevno dejavnostjo. Brez ovinkov je treba priznati, da so bile vse predstave zelo vestno pripravljene, da so bile z dirigentskega pulta skrbno in neoporečno vodene In da so le z igralske strani kazale pomanjkljivosti. Medtem ko so bili zbori vedno zelo učinkovito postavljeni, je igra solistov in njihov kontakt z okoljem večinoma obtičal v preskušeni operni šabloni. Da je zasedba z gosti vsaj deloma kriva, o tem ni dvoma. Inscenatorji so se prav tako morali podrediti velikemu odru na prostem in pičle rekvizite uglasiti z njim. Pozornost pa so zbudili kostumi, ki so na nekaterih predstavah po svojih okusnih barvah in krojih prav prijetno izstopali in pripomogli do mičnosti scene. Vsaka obsežnejša festivalska prireditev pa ni odvisna le od razpoložljivega ansambla, ki na njem sodeluje in predstavlja za naše prilike ogromen a para ljudi, instrumentov, rekvizitov, prevoznih sredstev. Zahteva velika gmotna sredstva, dolga pripravljalna dela in ustrezni perso-nal zanje, končno pa tudi vsestranske prostorske možnosti za nastop. O vseh teh nič manj važnih dejavnikih je bilo govora za okroglo mizo in prav bi bilo, da tudi o njih izvemo s strani organizatorjev najvažnejše podatke. Gotovo bodo pojasnili zgornja vprašanja in ugotovitve. PAVEL ŠlVIC Če bi Mednarodnega poletnega festivala ne imeli, bi si ga morali — izmisliti. To je prvo, kar lahko rečem po končanih poletnih prireditvah, ki so nas letos že šestindvajsetič vabile v ljubljanske Križanke. Z drugimi besedami povedano — ljubljanski Mednarodni poletni festival, ki je zdaj tudi član Evropskega združenja glasbenih festivalov, si je s svojo kvaliteto ter organizacijskimi spretnostmi, ki so sad peščice zavzetih delavcev, zagotovil dva in pol meseca kulturnega življenja Izven sezone, v katerem razpoznamo tuje in domače umetniške dosežke, v katerem najdemo bogato izbiro prireditev, primernih za vsak okus. Prav v tem prilagajanju okusom najširšega kroga obiskovalcev festivalskih prireditev pa se skriva veliko nevarnih poti, ki se jih je seveda treba izogibati. Pot, ki jo ubira ljubljanski festival, torej ni ravna, podobna je serpentinam. Pomembno pa se zdi pri tem pripomniti, da privablja ljubljanski festival pod svojo streho izredno širok krog občinstva, da s tefri namenom intenzivno sodeluje z organizacijami združenega dela, katerih člani pogostoma šele navezujejo stike s kulturnimi dosežki naših in drugih narodov, kar pa seveda predstavlja praktične rezultate kulturne animacije. V okviru najdaljšega jugoslovanskega festivala predstavljata pomemben del bienalni prireditvi — operni in baletni bienale. Letos je bil na vrsti operni bienale. O n jem je bilo veliko zapisanega, še več izgovorjenega. Naj spomnim na nekatere značilnosti, ki kažejo In opozarjajo. kakšen je zdaj jugoslovanski operni trenutek. Šest opernih hiš je nastopilo, niti ena pa se na jugoslovanskem bienalu ni predstavila z domačim opernim de' lom. Program torej ni bil jugoslovanski, posegal pa je tudi le po delih, ki niso nastala v našem stoletju. Operni čas se je torej ustavil z devetnajstim stoletjem. Tako torej operni bienale; sredina ljubljanskega festivala pa je bila naklonjena opernim poslušalcem še enkrat — od 9. do 1Z avgusta je v Križankah gostovala Moskovska komorna opera, ki pa je operno umetnost predstavila tako, kot da bi zavestno hotela oporekati programu jugoslovanskega opernega bienala. Moskovska komorna opera je predstavila samo svoja operna dela (Šostakoviča, Paškeviča in Ganelina), dvoje od treh del je nastalo v dvajsetem stoletju, niti eno ni bilo postavljeno zvezdniško, kar je ena glavnih značilnosti jugoslovanskega opernega gledališča. Moskovčani so nam pokazali, kaj lahko pomeni teemsko delo, kaj pomeni v operni umetnosti režiserjev prisluh glasbi in besedi. In tako smo po predstavah jugoslovanskega opernega bienala največkrat razmišljali o tem, kakšne naj bi bile predstave, primerne za današnji čas, medtem ko so nam predstave gostov iz Moskve govorile o neslutenih motnostih, ki jih odpira operna umetnost današnjega časa. Opera še živi — pomislim, ko odhajam s predstave Moskovskega opernega gledališča. In to je eno od poglavitnih spoznanj z letošnjega poletnega festivala, l PAVEL MIHELČIČ POLETNI ODMEVI J KOROŠKO POLETJE 1978 Ža tradicionalni glasbeni festival pod zgornjim naslovom si je v zadnjih letth nabral mnogo slave. Na koroških Osojah in v Beljaku se namreč vsako poletje vrstijo v moderni kongresni pa-la£l v Beljaku ter v čudovitem okolju starega benediktinskega samostana na Osojah vsak o-vritne glasbene prireditve: koncerti, scenske uprizoritve oratorijev in seminarji Tako je bila v začetku julija scenska uprizoritev Haendlovega oratorija ,,Je-Ha", ki bi ga moral voditi znani strokovnjak za glasbo baroka, Nikolaus Harnoncourt. Ker je, žal, zbolel, je predstave vodil njegov pomočnik Ivan Fischer. Virtuosi di Roma ter Piccolo Teatro Musiaale di Roma so izvajali Monteverdijeve madrigale v koncertni in scenski izvedbi; rojstni dan znanega avstrijskega skladatelja Gottfrieda von Einema so proslavili s koncertom Slovaške filharmonije. Isti orkester je predstavil tudi glasbeni portret Ti ho na Hrenikova, sovjetskega skladatelja in pianista. Ob Številnih orgelskih koncertih, solističnih večerih (Gidon Kremer), koncertih godalnih kvartetov, je bila avgusta izredno uspela predstava Brit-tnove opere »Izgubljeni sin", predstavila pa se je moskovska komorna opera z istim sporedom, ki ga je prikazala tudi v Ljubljani Konec avgusta je nastopila še Stuttgartska filharmonija ter Amadeus— Ouartett, ki je svoj program posvetil 150. obletnici smrti Franza Schuberta. Poleg koncertnega deleža, ki je bil sicer za občinstvo pač najbolj zanimiv, saj je bilo skoraj za vse predstave (ki sem jih uspel videti) izredno zanimanje, je bil za glasbenike zanimiv še zlasti seminar za predklasično glasbo, nato seminar za orgelsko improvizacijo in seminar „ Ruska opera". “ „Koroško poletje" postaja s svojimi zanimivimi programi in zaradi bližine vedno bolj privlačno tudi za nas, vsaj za tiste, ki jim je do dobre glasbe in dobrih Izvedb, čeprav je treba ob tem tudi kritično pripomniti, da vse prireditve pač niso bile vedno na enako visoki ravni kp 8 USPEH NA NIZOZEMSKEM * j Delegacija našega sindikalnega simfoničnega orkestra sprejema nagrado pri županu mesta Kerkrade. Ob tem naj omenimo, da so tudi vsi trije pihalni orkestri iz Slovenije (ravenski, velenjski in trboveljski), ki so tekmovali na Nizozemskem, dobili zlato odličje. Če so bili zadnji tedni šolskega leta za koga res razburljivi, potem so bili za naš orkester, Ljubljanski sindikalni simfonični orkester, ki se je v tistem času pospešeno in intenzivno pripravljal na holandsko tekmovanje. Priglasili smo se bili v najvišjo težavnostno skupino. Boj bo trd, tega smo se zavedali. In vendar smo komaj kaj mislili na to, ko smo na vajah pilili skladbe Berlioza, Kozine, Sibeliusa. Lovro Arnič, naš dirigent, se je spoprijel z delom z vso odločnostjo, ki mu je lastna, in sadovi našega skupnega truda so se na vajah kmalu pokazali. Seveda, saj nam je vendar bilo do tega, da bi se čim bolje izkazaliI Naš odhod se je vse bolj bližal, bili smo razburjeni in veseli Vožnja z vlakom je trajala sedemnajst ur, naporna in lepa hkrati. Gozdnati predeli Avstrije, komaj pregledne nemške ravnine, tuja mesta, z gozdovi obdani Ren... In slednjič, pod kristalnim večernim nebom, Holandija. Kerkrade, glasbeno mesto, je tiste dni res povsem zaslužilo to ime. Vse je bilo v plakatih, ki so najavljali tekmovanje, izložbena okna so bila okrašena celo z glasbili in notnimi stojali. In ko smo prispeli pred koncertno dvo rano Rodahal, smo med plapolajočimi zastavami držav udeleženk zagledali tudi našo Štiriindvajset ur, ki smo jih preživeli tam, je pravzaprav malo, a vseeno dovolj, da smo doživeli nekaj nepozabnih trenutkov. Predvsem naj omenim izredno gostoljubnost domačinov, ki smo jo imeli priliko spoznati pri družinah, kjer smo stanovali. Človeka prevzame urejenost naselij, vrtov, mestnih parkov, ki so pravi mali zeleni azili — sicer pa, Holandija je znana kot dežela cvetja. In na vsakem koraku je bilo očitno, da je Holandija tudi dežela glasbe. Zvedeli smo, kako zelo številni so tam profesionalni In amaterski orkestri, sami pa smo lahko opazili zanimanje ljudi za glasbeno dogajanje. Največje doživetje je bil seveda sam nastop. Ni nam šlo slabo na dopoldanski vaji, vendar smo bili vse bolj vznemirjeni, čimbolj se je bližala naša ura. Preverjali smo uglašenost instrumentov, se smejali in šalili, skušali premagati napetost, ki se nas je lotevala. Rodahal, veličastna dvorana, je bila nabito polna. Polglasno mrmranje je valovalo po prostoru, na temno modrih žametnih stenah so bile pritrjene eksotične veje inguzmanije— in spet notna stojala. Slednjič smo zasedli svoja mesta na odru. Pričakujoča tišina je legla na prostor, sedaj smo bili tu mi, mi sami, in pred nami naš Lovro s svojo markantno pojavo, s svojim izrednim glasbenim znanjem, z vso močjo svoje osebnosti — naš dirigent, čigar trudu se Imamo predvsem zahvaliti, da smo dosegli sedanjo raven in da smo sploh prišli sem. In nato — glasba. Dva dela Faustovega pogubljenja Hectorja Berlioza in Bela Krajina Marjana Kozine. Vsak od nas — kaj nismo v teh minutah eno samo bitje? — misli le na glasbo, na prepletajoče se zvočne odtenke, ki so v tej dvorani izredno slišni. Odigrali smol Ploskanje nas zajame, ljudje vstajajo s sedežev, vzklikajo... Spoteni, a žareči se oziramo drug po drugem, kar razganja nas od ponosa, ko odhajamo z odra. Domov odjadramo kar takoj po koncertu, le na razglasitev rezultatov še počakamo. Naša bera je takale: 123 točk, zlata medalja in posebna pohvalaI Kar predstavljajte si našo razigranost na poti domovi Lepše spodbude za v prihodnje si pač ni mogoče misliti I MOJCA MALOVRH NOVA KNJIGA „Nova knjiga dr. Janeza Hoef-lerja je sploh prvo delo v glasbeni literaturi, ki se ukvarja posebej z označenim razdobjem glasbene zgodovine na Slovenskem, torej s tistim od konca 16. do srede 18. stoletja. Obravnavati to snov v sklenjenem samostojnem prikazu je utemeljeno z dejstvom, da navedeno razdobje pomeni tudi samo na sebi sklenjeno, pri vsi raznoterosti svojih tokov sovisno dogajanje v glasbenozgodovinskem razvoju na Slovenskem. Začne se takrat, ko je protireformacija nasilno zatrla prve kali slovenskega samoniklega umetnoglas-benega ustvarjanja, vzniklega pod okriljem protestantizma, konča se pa, ko so v dobi razsvetljenstva in slovenskega narodnega prebujenja začele znova delovati sile, ki so končno ustvarile slovensko narodno glasbeno umetnost. Delo ni zasnovano kot zaokrožena zgodovinska monografija o glasbeni umetnosti v stilnih razdobijih pozne renesanse in baroka na slovenskem etničnem ozemlju, takšna, ki bi obravnavala z enak omerno izčrpnostjo vse plasti te snovi; za tak monografski prikaz bi bilo danes tudi še prezgodaj, saj se gradijo šele temelji za takšno delo, ker vse viroslovno gradivo zanje še ni v podrobnostih obdelano, v celoti pa gotovo tudi še ne odkrita Pričujoče delo s svojo obilico novih virov pa pomeni ravno tudi izdaten korak naprej h kaki prihodnji monografiji tega glasbenozgodovinskega razdobja. Avtor upošteva vse od prej znane in vrsto novih virov, dozdajšnjo literaturo o glasbeni umetnosti pozne renesanse in baroka na Slovenskem, podrobno pa obravnava le posamezne izbrane predmetne sklope te snovi; predvsem tiste, za katere je mnogo virov sam odkril in prvi obdelal, seveda pa ni slučaj, da so to obenem tisti, ki se nam danes kažejo kot glavni, v razvoju nosilni Rezultate svojih vt-roslovnih študij je deloma objavil že v svojih starejših razpravah in jih tu povzema iz njih, poleg tega pa prinaša v pričujoči razpravi tudi mnogo novega, do zdaj še neobjavljenega gradiva. Knjiga pomeni do sedaj najbolj dognan znanstveni prikaz opisanega razdobja glasbene zgodovine na Slovenskem. Iz ocene pokojnega RAFAELA AJLECA Knjiga Janeza Hoeflerja GLASBENA UMETNOST POZNE RENESANSE IN BAROKA NA SLO VENSKEM, je pred kratkim izšla pri Partizanski knjigi v Ljubljani Vezana v platno z večbarvnim fčltnim ovitkom in opremljena z bogatimi fotofaksimilniml prilogami obsega 200 strani, stane pa 250 din. Naročila sprejema Partizanska knjiga, TOZD Založba, Ljubljana, Trg osvoboditve 13. NAŠA GOSTOVANJE ZBORISTA V V OLDHAMU TROSSINGENU Odham — tipična angleška pokrajina V času od 31. julija do 11. avgusta sva se člana Akademskega komornega zbora Kranj Andrej Šter in Rado Vodenik udeležila devetega jugoslovarv sko-nemškega zborovskega tedna v Trossingenu. To srečanje vsako leto organizirata izmenično v Jugoslaviji in Nemčiji nemški I.A.M. (organizacija za glasbene prireditve, podobna Glasbeni mladini) in Glasbena mladina Jugoslavije. Dirigenta na teh srečanjih sta že vsa leta Kunibertas Dobrovolskis iz Freiburga in Dušan Maksimovič iz Beograda, sodelujejo pa še dr. Dim Krije Stevanovič iz Beograda ter predstavniki Glasbene mladine Jugoslavije. Iz naše države je pripotovalo 40 pevcev, v glavnem iz Srbije, nekaj pa jih je bilo tudi iz Črne gore in Makedonije pa seveda midva iz Slovenije. V Trossingenu smo prebivali in vadili na Državni akademiji. To je komaj osem let stara zgradba, postavljena v mirnem okolju izven mesta, kjer so idealni pogoji za delo. Vadili smo zelo intenzivno. Dirigenta sta se menjavala tako, da je imel vsak drugi dan dopoldne vajo jugoslovanski dirigent, popoldne nemški, naslednji dan pa je bilo obratno. Ob večerih so bila na sporedu predavanja dr. Dimitrija Stefanoviča s področja glasbe in kulture na splošno. Obiskali smo tudi Deredingen, kjer je deloval Primož Trubar, in benediktinski samostan v Beuronu, kjer smo se seznanili z georgijanskim koralo m. Deseti dan smo priredili dva koncerta v zdraviliškem kraju Šolsko kulturno društvo „Zvonček" je v šesti sezoni delovanja pripravilo ali organiziralo obisk 20 različnih kulturnih prireditev, od katerih je bila polovica glasbenih. Med mladimi je največ zanimanja za obiske ljubljanske Opere; letos so bili le na treh predstavah. Ogledali so si Verdijevega „Falstafa", Smetanovo „Proda-no nevesto" in balet ,,Labodje jezero" P. I. Čajkovskega. Od domačih prireditev naj na prvem mestu omenim ponovno srečanje z basistom Ladkom Korošcem in harmonikarjem Milanom Stantetom, prvič pa sta se predstavila šmarskim šolarjem altistka Milka Evtimova in teno- Badenvveiler blizu francoske meje. Med pevskim programom so plesalci odplesali še dva jugoslovanska ljudska plesa. Koncerta nista najbolje uspela, nekoliko zaradi utrujenosti od vožnje in dolgega premora med kon-cetoma, deloma pa so bile temu krive posledice sprejema pri županu Trosingena, ki smo ga imeli na večer pred nastopoma. Sta pa zato toliko bolj uspela koncerta v zdravilišču Bad Duerrheim, oddaljenem vsega trideset minut vožnje od Trossingena. Večerni program smo izvajali v čudovito akustični cerkvi Sv. Janeza. Dali smo vse od sebe in večer je bil poslastica tako za poslušalce, kot za nas izvajalce. Kaj naj človek reče na vse to? To, daje bilo to zelo uspešno glasbeno srečanje mladih, ki so prišli v Trossingen s kar precejšnjo glasbeno izobrazbo, kar je seveda olajšalo naše delo. Starost pevcev je bila od 17 do 35 let. Mislim, da je to lep primer seznanjanja z drugačnimi metodami zborovskega petja, kot smo ga vajeni. Delo je bilo kvalitetno in . je tudi obrodilo temu primerne sadove. Mislim, da bi se člani slovenskih zborov vsekakor morali udeleževati vseh podobnih srečanj, za katere dobe vabila od Glasbene mladine, le-ta pa bi morala nekoliko več sodelovati pri financiranju teh udeležb. Še najbolje pa bi bilo, če bi tudi slovenska Glasbena mladina mogla organizirati podobno glasbeno srečanje, ki bi temeljilo na izmenjavi s kako drugo državo, in pa seveda na primerno visoki kvalitetni ravni. RADO VODENIK rist Simeon Gugulovski, ki sta s svojim petjem ob spremljavi pianistke Zdenke Čudnove navdušila mlade poslušalce. ..Zvonček" je imel v gosteh tudi koroške rojake z onstran državne meje; spomladi so bili v Šmartnem člani tamburaškega orkestra iz Hodiš in plesalci folklorne skupine iz Globasnice. Šmarčani pa so organizirali še dva vokalna nastopa amaterskih pevskih zborov; celovečerni koncert je izvedel mešani pevski zbor „Slavček" iz Trbovelj, ob zaključku sezone pa so se srečali trije zbori: moški zbor iz Mima pri Gorici, ženski zbor iz Gabrovke ter domači „Zvon". BORIS ŽUŽEK Iz angleškega mesta Oldhama, ki je pobrateno s Kranjem, se je po enotedenskem obisku vrnila skupina Glasbene šole Kranj. Sestavljali so jo pevski oktet pod vodstvom profesorice Sabire Hajdarovič, flavtistka Maja Gogala in profesor Boris Čampa ter korepetitorka Jasmina Pogačnik, ravnatelj glasbene šole Alojz Ajdič, predstavnica Izobraževalne skupnosti Helena Čadež in prevajalka Mojca Pirc. V Oldhamu in okoliških mestih smo priredili osem koncertov. Opoldanski koncerti so bili namenjeni osnovnim, srednjim in visokim šolam, večerni pa širšemu občinstvu. Odmev poslušalcev je bil zelo ugoden, saj smo imeli prenekatere stalne poslušalce. V novi mestni hiši nas je sprejel župan mesta, zadnji večer pa nam je priredilo sprejem Društvo prijateljev Kranja. Ob naših koncertih so domačini kazali navdušenje, pa tudi presenečenje nad visokim izvajalskim nivojem. Razkazali so nam eno izmed svojih najnaprednejših osnovnih šol. Učencem smo priredili kratek koncert, nato pa so nam zapeli in zaigrali še oni. Videti je bilo, da je glasba pri pouku stalno prisotna, saj so učenci celo zapuščali prostor ob zvokih otroške pesmice, ki jo je igrala ravnateljica na klavir. Presenečala nas je izredna razširjenost trobil, in to med zelo maj hnim i otroki. Na ene ti večernih koncertov smo slišali 60-članski trobilni orkester, ki so ga sestavljali dečki in deklice, stari od sedem do trinajst let Deklice so prav tako kot dečki igrale na trobente, pozavne in trube, prirejene za otroke. Seveda pa so bili ob igranju taki sedem- ali osemletni trobilci kar pošteno zaripli v obraz. Kljub vsemu pa kvaliteta takega orkestralnega zvoka ni bila slaba. Če bi ne videli izvajalcev, ga nikakor ne bi pripisali otrokom. Seveda pa je bila muzikalna kvaliteta izvajanih skladb na nizki ravni. Omejili so se na priredbe popevk in v najboljšem primeru narodnih pesmi. Koncertno občinstvo nasploh ni pretirano kritično. Poleg poslušanja jim na večernih koncertih veliko pomeni srebanje kave med odmorom in vljudnostno družabno klepetanje. Uživajo nad blagoglasnimi skladbami, do modernejših so razpoloženi dobrohotno in prizanesljivo, a nikakor ne navdušeno. Dobila sem občutek, da jim je njihova bogata zgodovinska In kulturna tradicija nehote postala cokla. Utesnjuje Jih v njihovem malomeščanskem okusu in zavira napredek. Ob tem moram napisati, da smo koncertirali v izrazito industrijskem predelu, v predmestjih Manchestra, in ne v kakšnem mestu, ki ima bogato kulturno življenje. Tako lahko rečem zanje: kultura da, samo kakšna? Pa kljub temu opazimo, da namenjajo izobraževanju in kulturi precej več sredstev kot pri nas. V Oldhamu imajo nov Gran-ge Art Center z večnamensko dvorano za 500 ljudi, ki ima poleg ostalega zelo dobro akustiko; v bližini Je Bretton Hall College, ki ima podoben status kot naša Akademija za glasbo, le da ima poleg oddelka za glasbo tudi oddelek za dramo, za likovno umetnost in za pedagogika V sklopu kolidža so študentska restavracija, domovi, ambulanta in športni center. Vse to pa obdaja ogromna površina parkov, travnikov in jezero, ki je naravni rezervat. Ogledali b i si radi še več zanimivosti, pa je bil naš program tako natrpan s koncerti, da nam ni ostajalo ne časa ne moči. A vendar smo si soglasno ocenili potovanje kot zelo uspešna JASMINA POGAČNIK PESTRA SEZONA V ŠMARTNEM ZBOROVSKI NASTOPI ŠENTVID: RAZMIŠLJAN- JE PO TABORU PEVSKIH ZBOROV ŠENTJERNEJ SREČANJE OKTETOV B o 9 Oktet KLI iz Logatca Misel, da bi na Slovenskem oživel Tabor, in to pevski, se uresničuje že deveto leta Tega shoda se udeležu|e vsako leto več pevskih zborov z željo po skupni pesmi, srečanjih z drugimi zbori. Spoznavanju med seboj, poslušanju drugih pevskih zborov. Letos konec junija je na taboru v Šentvidu nastopilo kar 117 zborov, od tega šest zamejskih in eden iz sosednje Hrvat-ske. V. zbori h so pretežno mlajši člani ali samo delno; nastopilo Je tudi nekaj upokojenskih zborov, ki se po zvoku ločijo od ostalih in se ne morejo pomlajatL Vsak zbor je samostojno nastopil z dvema pesmima In le redki zborovodje so se predstavili s kakšno zahtevnejšo ali novejšo skladbo. Po večini so bite na sporedih pesmi čital-ničarjev in najrazličnejše priredbe ljudskih pesmi - tudi slabe. To je tudi edina vsebinska pomanjkljivost na nastopih zborov. Zborovodje, po večini niso ustrezno šolani, ne znajo sami poiskati dobrih skladb ali skladb, primernih za svoj zbor. Zato bo naloga tabora in Zveze kulturnih organizacij Slovenije, kot organizatorjev, da bosta s svojimi strokovnimi odobri in komisijami v bodoče posvetila več pozornosti tem zborovodjem, jih oskrbela z ustreznim notnim materialom. Jim v primerni obliki svetovala in pomagala na področnih seminarjih in v drugih oblikah dodatnega izobraževanja. Prav tako kot vsa leta prej, so pevci vseh zborov spet veličastno zaključili tabor na množičnem nastopu s tremi pesmimi a cappella in dvema pesmima s spremljavo treh pihalnih orkestrov. Enkratno doživetje za 3600 pevcev In kakih 1000 poslušalcev. Celotni tabor je posnela ljubljanska televizija. Šentviški tabor je največja zborovska prireditev pri nas in za prihodnje leto, ko bo jubilejni X. tabor, nameravajo organizatorji vabiti v Šentvid 5000 pevcev. Ob obsežnosti tabora pa se vprašujem: Imamo ..Mladinski pevski festival" v Celju (tekmovanje), „ Revijo mladinskih pevskih zborov" v'Zagorju (revija),,,Festival Kurirček" v Mariboru (tematski festival), revije mladinskih zborov v občinskih merilih In priložnostne masovne nastope. Vse naštete prireditve so namenjene ali našim vrhunskim mladinskim zborom ali nekaj desetinam nastopajočih zborov. Zakaj nimamo tudi shoda ali tabora pevcev mladinskih zborov v podobnem obsegu kot v Šentvidu? Saj je v Sloveniji preko 500 otroških in mladinskih zborov v okviru šol in izven njih. In verjetno bi bila ta oblika srečanj možnost ali celo zagotovilo, da bi se mladi pevci po končani šoli vključili v vrste odraslih zborov in s svojim predznanjem dvigali kvaliteto petja In pevsko disciplino v odraslih zborih, ki smo ju v Šentvidu včasih pogreiall MITJA GOBEC Sončen dan v soboto, 1. julija na hipodromu v Šentjerneju. Pisan vrvež. Množica ljudi se preliva na velikem prostoru pred tribuno pod mladimi lipami. Vsi rodovi. Televizijski snemalci še zadnjič pregledujejo delovanje svojih naprav. Otroci in tudi tisti, ki niso več otroci z zanimanjem ogledujejo snemalne „kanone", ki jih imajo snemalci na visokih stojalih. Ob odru in za odrom se več ali manj nervozno prestopajo tisti nastopajoči okteti, ki so prvi na vrsti. Organizacija deluje kot švicarska ura. Sentjernejski petelin se je zopet razčeperil in kaže svoje pisano perje. Godba na pihala in okteti, ki so šli v povorki iz centra Šentjerneja do sem, si otepajo prah iz oblek. Nekaterim se zdi čudno, da jih ni ob defileju skozi ulice pozdravilo več domačinov. So se skrili pred žgočim soncem? Ali pa je tukaj organizator-mem zmanjkalo sape? Vendar so ostali nesebično delili aplavze mimoidočim okte-toln in njihovim mladim spremljevalcem iz Šentjer-neje, ki so nosili table z imeni oktetov. Hipodrom tik pred začetkom revije. Tišina, pozdravni govor in zdravica Šentjer-nejskega okteta. Potem nastopi okteto v lepo po pro- gramu. Nekateri so manjkali kljub temu, da so prejšnji večer imeli nastope na Dolenjskem. Jim je kljub prijavi zmanjkalo časa, je bil kriv maček od prejšnjega večera ali omalovaževanje končnega nastopa? Prisotni okteti so si delili mnenja Poslušam in gledam pevce. Poleg mene sedi resen glasbenik iz Ljubljane in se čudi visoki ravni petja. „Ja, ja", mu pravim, „to si šele letos ugotovil; kje si bil pa prejšnja leta?" Skupaj ugotoviva, da je med člani oktetov mnogo mladih, ki so se zapisali lepoti naše pesmi In zmeraj več jih bol Zaključni nastop vseh pevcev. Zatajijo tonski tehniki ali tonska tehnika. Nekateri glasovi se preveč slišijo, drugih skorajda ni. Snemalci ali postavljalci mikrofonov niso dorasli velikemu zboru. Škoda! Poslušalci so pričakovali piko na i, pa ni bilo i-ja in ne pike. Vendar to ni bilo bistvenega pomena, saj se je prireditev imenovala Srečanje oktetov in je v tem pogledu lepo uspela. Nekaj manj kot trideset oktetov pa tudi niso mačje solze, mar ne? TONE ŽURAJ GLASBENA PERIODIKA ZBOROVSKE PUBLIKACIJE Z KOS naši zbori 76 O «3 11 Slovenija ni ravno močno založena z glasbeno literatura Predvsem manjka učbenikov za glasbeni pouk, zato pa se pri nas bolj kot marsikje drugje ukvarjamo z glasbeno periodiko, se pravi z več ali manj rednimi izdajami glasbenih revij. Ena od organizacij, ki že dolga leta skrbi za zborovsko literaturo, je Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Pri njej najdemo kar tri revije, ki redno izhajajo in nudijo pomoč predvsem glasbenim pedagogom in zborovodjem. Najstarejša revija so NAŠI ZBORI, ki izhajajo že trideseto leto. Prinašajo predvsem slovenske skladbe, tudi novosti, sem in tja pa še jugoslovanske in tuje kompozicije, med katerimi prevladujejo dela starih mojstrov, kajti te literature pri nas ni najti. Poleg notnega imajo Naši zbori tudi tekstovni del, ki razlaga skladbe ter prinaša zanimivosti in novice iz zborovskega življenja. Izdaja ima okrog 400 stalnih naročnikov, nekoliko manj zanimanja pa je za IZBRANA DELA SLOVENSKIH SKLADATELJEV, ki izhajajo šesto leto in ki do sedaj obsegajo že 24 zvezkov popularnejših zborovskih skladb slovenskih avtorjev. Tretja, najpriročnejša in najcenejša izdaja ZKOS so NOTNE MAPE, ovitki z desetimi zborovskimi skladbami na posameznih listih. V letošnjem letniku so skladbe izbrane med priredbami narodnih pesmi iz nekoliko odmaknjenih slovenskih krajev. Na ovitku je vedno seznam skladb, ki so že izšle, izdaje pa so namenjene našim zborom v razmerju, ki vlada v slovenskem prostoru: trije zvezki v letniku za moški zbor, dva zvezka za mešani in en zvezek za ženski zt or. Pri naši osrednji kulturni organizaciji seveda ne manjka priložnostnih izdaj za interno rabo, recimo ob seminarjih, spomladi so se zborovodje sestali v Kranju, kjer so spoznavali baročno zborovsko glasbo, od 13. do 15. oktobra pa se bodo spet srečali v Novem mestu. Tam bodo naši dirigenti Lojze Lebič, Marko Munih in Uroš Lajovic ter razni predavatelji razlagali zborovsko glasbo iz obdobja klasike. Ob tem velja omeniti, da prav skladatelj in dirigent Lojze Lebič pripravlja priročnik VODIM ZBOR, ki bo govoril o vodenju zbora in manjših instrumentalnih skupin, tretjina knjižice pa bo posvečena sodobni glasbi in moderni notaciji Priročnik bo izšel naslednje leto. Izdajateljska dejavnost ZKOS se iz leta v leto širi in snuje že nove izdaje, ki bi se ukvarjale z glasbo za pihalne orkestre in celo z zabavno glasbo za manjše skupine po Sloveniji Še v tem letu bo izšla publikacija, ki bo obsegala devet množičnih pesmi za zbor in pihalni orkester. To je skoraj nujno, saj Imamo na Slovenskem približno 100 pihalnih godb. Sodelovanje z avtorji zabavne glasbe še ni steklo, vendar si ZKOS prizadeva navezati tesnejše stike, ki bi rodili izdaje p riredb naših skladateljev zabavne glasbe. Škoda je namreč, da bi naše skupine, ki jih po Sloveniji ni malo, igrale le tuje skladbe, ki se sem in tja najdejo na policah naših knjigarn. Za konec naj omenimo, da je tiskanje notnega materiala sila nehvaležno delo in da sodelavce uredništva ZKOS za glasbene izdaje stane mnogo truda, da je v njihovih revijah kar se da malo napak in pomanjkljivosti. KAJA ŠIVIC MNOŽIČEN SEMINAR V MARIBORU Od 28w do 31. avgusta 1978 je bil v novi, sodobni stavbi pedagoške akademije v Mariboru seminar za dirigente otroških in mladinskih pevskih zborov, ki se ga je udeležilo 145 učiteljev osnovnih, srednjih in glasbenih šol, prišli pa so tudi ljudje drugih poklicev, ki svoje sposobnosti in interese uresničujejo tudi pri delu z zbori. Poleg udeležencev iz Slovenije so tudi letos sodelovali semina-risti iz zamejske Koroške in trža-ško-goriškega območja. Veliko število seminaristov, ki prihajajo na seminar prosto-vojno , priča o potrebnosti takega izboraževanja in o pravilnosti poti, ki jo je pred mnogimi leti začel na področju dodatnega izobraževanja celjski Mladinski pevski festival v družbi z Društvom glasbenih pedagogov Celje, zdaj pa skupaj z Zavodom za šolstvo in Zvezo kulturnih organizacij Slovenije ta seminar vsako leto organizira. Rezultati teh seminarjev se k ažejo že leta nazaj v množičnosti ter kakovosti slovenskih mladinskih in otroških pevskih zborov, posebno na republiški reviji v Zagorju in mladinskem pevskem festivalu v Celju. Letošnji udeleženci so bili razdeljeni v štiri skupine, kjer so se seznanjali z osnovami zborovskega dirigiranja ali pa z zvočnimi in interpretativnimi problemi Skupine so vodili aktivni zborovski dirigenti Vid Marčen, Branko Rajšter, Mirko Slosar in Ciril Vertačnik. Poleg tega pa so seminaristom predavali še prof. Borivoje Popovič iz Beograda (solfeggio), prof. Jože Gregorc in Jurij Vreže. Ker je bila večina udeležencev učiteljev osnovnih šol, kjer se danes vedno bolj uveljavlja kljunasta flavta, so bile o rganizirane tudi ena nadaljevalna In dve začetni skupini flav-tic pod vodstvom prof. Natalina Tomšiča. Pri dirigiranju so imele skupine na razpolago mladinski pevski zbor ,,Maribor" in otroški pevski zbor osnovne šole ..Bojan Ilich" iz Maribora. Tako je bilo delo nazorno in praktično. Delovni dan je bil torej zelo poln, saj so predavanja in delo v skupinah zavzemali 3 dni po 10 ur, zadnji dan pa 7 ur. Kljub tako napolnjenemu umiku pa je razgovor med voditelji seminarja, predavatelji in seminaristi pokazal, da soudeleženci zelo živo zavzeti za to, da bi se seminar organizacijsko in vsebinsko še obogatil. Razpravljale! so predlagali porazdelitev seminaristov na primernejše manjše skupine, pravočasno seznanjanje s podrobnejšo vsebino seminarja, pravočasno dobavo notnega materiala, več tudi specialnih „obrobnih" tdm, več predavateljev, teme v zvezi z razrednim poukom, Orffovlm instru-mentarijem, stilnimi obdobji In interpretacijami, improvizacijo v zboru, izkušnjami posameznikov pri delu z zborom itd. Prav tako si udeleženci želijo na seminarju spoznati več tehtnejše in sodobnejše glasbene literature. Mislim, da je letošnji seminar s številom in aktivnostjo udeležencev potrdil, da dirigenti zborov niso bili na seminarju le po ,,službeni dolžnosti", ampak da jih v njihovem delu In razmišljanju vodi iskreno navdušenje. Vsi se želijo izpopolnjevati, da bi lahko glasbeni mladini, s katero delajo v pevskih zborih, odkrili čim več lepote, ki jo skriva glasbena umetnost. CIRIL VERTAČNIK PISMO IZ VIPAVE Pomlad je prinesla Vipavi nov utrip kulturnega življenja. Grad Zemono s svojimi freskami nudi edinstven prostor glasbenim prireditvam. Zemono je znan že iz dobe čitalnic. Leta 1862 je bila tu velika manifestacija primorskih zborov. V zadnji sezoni smo med drugim slišali odlični zbor Madrigalistov iz Bukarešte, ki je poslušalcem gotovo ostal v spominu. Spored je obsegal predvsem renesančne pesmi, kar nas je presenetilo, kajti zbor je še posebej znan kot »romunski glasbeni laboratorij". Sprostil je zborovski način petja in ga usmeril k širši uporabi zvočnih sredstev. Izredna uglašeno st zbora je pritegnila tudi neukega poslušalca in koncert je imel velik uspeh. Domači pevski zbor Obala pod vodstvom Mirka Slosarja se nam je predstavil tik pred odhodom na mednarodno tekmovanje v Arezzo. Poleg priredb slovenskih narodnih pesmi so zapeli dela starih mojstrov ter nekaj skladb sodobnih jugoslovanskih skladateljev. Zbor je izredno mlad, vendar kakovosten. Posebno priredbe slovenskih narodnih je zapel vrhunska Tudi letošnjo sezono pričakujemo nekaj zanimivih koncertov. Že v oktobru bomo v okviru abonmaja ..Večeri z muzami" poslušali v Zemonu moskovske pevce. MARTINA ČERNE SLOVENSKI SKMDATELJ 1213 Česa vse že niso povedali o njem! Da je vsestranski, izjertM* delaven, na vseh koncih znan, široko razgledan, povsod sodeluj^ neugnano živahen, strašansko plodovit Da je v eni osebi skladate in kritik, koncertant in učitelj, organizator in spremljevalec, eseji*1 funkcionar, animator, dirigent in kaj vem kaj še. Da je obredel P® glasbenega sveta, slišal in videl množico grozno (manj grozno in grozno) slavnih ljudi vseh svojih poklicev, vzgajal in neznansko čredo mladih (danes že tudi priletnih) napisal za čedno polico člankov, razprav in knjig — da o govorimo. Cela rešta vlog in preoblek se vrti okrog njega: in popotni tovariš, taboriščnik in partizan, predavatelj in šalec, zdaj v fraku zdaj v pumparicah, s kravato in razoglav, palici ali za volanom, s fotografskim aparatom in pod ji -• ■ Če je torej kaj reda na tem svetu, bi morali začeti kot spodobi: Pavel Sivic se je rodil (res je, 2. februarja sedemdesetimi leti v Radovljici)... Pavel Sivic se je učil točno, klavirja in kompozicije; pri marsikom in še danes se uči) • Pavel Šivic je bil (mimogrede bi vam naštel za dobro stran „bil")... Pavel Šivic je napisal veliiiko del (celo če se radi vam tega seznama ne privoščim), samih krasnih in pomembnih'' Pavlu Sivicu sp podelili koš priznanj (nekaj jih je res dobil) •' pomen Pavla Šivica pa je takšen in še takšen in sploh velik; Zagotovo, bilo bi na moč učeno, čisto po pravilih bi ga razstavil'1 pospravili v predalčke. Ampak oprostite: ne morem. Sivic ni pisal in ne piše samih znamenitih skladb, ni govoril in,t pripoveduje samih suhih modrosti. Ni genij iz šolske čitanke in i prerok, kratko malo ne diši po muzeju — samo človek je. Zelo*1; tudi on je pogostokrat padel in se pobral, zašel in spet poiskal Pc Če odštejemo marsikaj (recimo leta in duh, ki nam ga čas ob^ kolikor pač zmoremo in hočemo, recimo znanje in voljo, ki ju ™ na pretek), potlej je razlika med njim in nami najbolj ta, da 1 svoja doživetja razgrniti v tonih. Ustvarjalec je. Drugače pa ■ življenje pesti kot slehernika, živi ga kakor mi ali pa še težje, ot« se z dobrim in slabim, želi si, ne mara, kljubuje. In kakršen ž®! takšno glasbo piše. To se kajpak ne pravi dolgočasno, ker ne ho»' jeansu in je brez brade, ali angažirano, ker bi se razumel f light-shovv in bil kantavtor. In se tudi ne pravi, da bo njegova gl®^ vsakomur pogodu. Najbiže ne bo, ljudje smo različni. Dobroie' le, če se prej poznamo. Torej: Pavel Šivic se rad smeje, še raje se veselo nasmiha (no, kdaj f kdaj tudi bolj zamišljeno). Ni treba veliko, da ga najdete pri tak’1 volji, a ponavadi morate uganiti, kje tiči vzrok. Smeje se namreč sebe. Nekje znotraj mu je kakšna beseda, pogled, odtenek glasuc drža ukresala spomin, ga zvrtinčila skoz kdove katere priJF povezala s tem in onim, kar si je mislil, prebral, videl ali slišal " že mu poblisne za očali. Bolj v troskokih kot zapored včasih P°* kaj je tisto dovtipno ali smešno. Ne bo zameril, če ostanete resf hitro pa se bo poslovil, če mu dolgovezite: topoglavcev ne Zanj je imenitna šala, ko riše za klavirjem Muhasto gospo Dolar® slovesnega gospoda Solfasi, ker pač zna pripovedovati s toni ponazarjati tudi). Komur je všeč, naj se torej zabava z njim, amPj brez besed: zgodbo si mora poiskati sam. Lahko da se > imenovala Najdihojca ali Mikijev god. Značaji ali Ločila ali 3oi' — lahko pa tudi (kadar je nasmeh bolj zamišljen, kadar izgii Vzgibi in utripi, Sence, Spomini in svetli prameni. Vendar vse^ navkljub: toliko vedrega kot Šivic nam je napisal komaj kdo, M verzov ali nanje. Bil je še Osterčev študent, ko se je predstavi navihano opereto O, ta prešmentana ljubezen, a tudi v zrelih se je rad smejal — in zlagal Aufbiksarske pa Pravljice iz ledene pa Iveri in na kupe drugega. Najbrž mi boste verjeli na besedo: takšen človek zna bi®! opazovati. Ne jadikuje, kot je navada na popevkarskih festiv®1 tudi ne „trpi", da bi ga bolj občudovali. Smeh je čudežno zdra^ v njegovi luči so stvari neznansko jasne in življenje je vn naporov. Čez Šivica je šla druga svetovna vojna, prej je bilo trd0 dostikrat še pozneje, toda znal je stisniti zobe: razumel je bistve' Tisto, da se tepeš za domovino in se žrtvuješ in postavljaš po mu niso bile puhlice, res je šlo marsikdaj za nohte. A kakor ie viharil čas, skladatelj mu je držal ogledalo. Nič ni ginljivo čustv^ in bobnel s patetično sapo: pel je o Zaplenjenem pismu s 1rof klical Nocoj, tovariši, v napad, se spominjal hoje Po c®* zledenelih. Ko pa je strašna morija slednjič ponehala (in stj potem, dolgo po tem rodili vi, kar vas je bralcev Glasbene mladif — ni pozabil. Iz spominov, iz življenja so se mu trgale podobe Ul. in usod, da jih je spletal v Improvizacije na partizansko liriki podobo Rdečih oblakov in Požgane vasi, v pretresljiva ZakW nja. .. in v opero o Cortesovi vrnitvi. Četudi je njena zQ<' srednjeveška in so osebe na Španskem doma: takšnega dela o PAVEL ŠIVIC Pavel Šivic med predavanjem v Interlochnu v Združenih državah, kjer je zastopal Jugoslavijo na kongresu mednarodne zveze glasbenih pedagogov (leta 1966) * lanskem kvizu Glasbene mladine Slovenije je Pavel Šivic vdeloval kot pianist in predsednik strokovne žirije. Fotografija je s •^Ifinala v domžalski osnovni šoli. Foto: France Modic s°dobnikih ni doslej napisal še nobeden slovenskih skladateljev. Se razume, da mu niso samo ploskali. Tu se je zdela njegova 9'asba preveč „abstraktna" tam premalo ..prisrčna'', drugod so se |^rdovali zavoljo ..modernizmov" - ampak to sodi zraven. Pavel lv'c je namreč neznansko radoveden. Nič mu sicer ni mar, kaj je v s°sedovem loncu, zato pa nenehno poskuša in preskuša skladatelj-s*e novosti. Zadnja desetletja jih je bilo na pretek - in nobena mu ni ušla. Kajpak, za „spodobno" družbo so takšni glasbeniki £ebodigatreba, preveč neotesano ji stopajo na prste. (Saj veste: omaj se človek dobro zavali v naslanjač, natakne copate in se "'Pravi na lepo godbo, že pride nekakšno one in vam začne cefrati ^se$a!) In Šivic je uganjal prav to: ni se sprijaznil, ni prežvekoval, ni ®riel (še danes ne verjame), da sme glasba le prijetno ščegetati Usesa. Kar naprej je muziciral drugače, kot so pričakovali, mimo ••Pravega" okusa, se podil za svetom in ga kazal po naših U°t>ačah ... To je seveda lahko napisati (imenitno se sliši), precej °lj zoprno pa je početi! Pa je le vztrajal, pred vojno, med njo in Po njej. . Preskusil je četrttone, pisal dvanajsttonsko, še preden so na '°venskem dognali, kakšen greh je to, zložil Suito za saksafon in pester, ko je bil jazz prava šiba božja in zamorsko pohujšanje. obro desetletje pred ostalimi je ujel v Istrsko legendo tonski svet jjašega kamnitega polotoka, pel po domače, ampak z disonancami, čitalniško (to je šele bilo narobe!), spravil na noge Collegium ^jusicum, da je lahko izvajal sodobno glasbo, ko smo bili najbolj za Plotom, razlagal, prepričeval, branil. Le napadel ni nikoli, razen | lstih s copatami. . . \ , ^daj bi vam seveda moral naplesti štorijo o njegovih sonatah, °ncertih, suitah, o komornih in orkestrskih partiturah z bolj ■.čudnimi" naslovi pa o zborih in ciklih samospevov. Moral bi se ®*Pisati o njegovem raznovrstnem opusu, recimo od Ugank in 'roške astronomije do Premen, Sosredij ali Razmerij. Moral bi .^•tirati, kako se je slogovno razvijal, in vendar ostajal novi ? klS'C'St' kako nie9ov klavirski stavek dokazuje izkušenega pianista, alio enakovredni ter se prelivajo eden v drugega. V ozadju je lebdeč zvok simfoničnega orkestra, v ospredju si od stavka do stavka izmenjujejo jazz improvizacije: Silvo Štingl, klavir, Peter Ugrin, trobenta In Tone Janša, tenor in sopran saksofon. Za ritmično osnovo improvizacijam skrbi neznana ritem sekcija. Brez vizualne predstavitve smo sicer prikrajšani za pomemben medij, vendar se zato lahko bolj poglobimo v same zvoke, kar v živi predstavi ni mogoče. Čeprav je pri nas že navada, da nobeno zvočno delo ne more biti izvedeno brez orkestra, je prav v ,,Žici" Gregorc zanimivo rešil razmerje med njim in solisti. K temu je pripomogel tudi snemalec, ki je za naše snemalne razmere opravil pomembno dela Ne samo zato, ker je to naša glasba ter celo jazz, predvsem zaradi zvočnega sporočila, ki ga plošča nosi, bi bila nujno potrebna propaganda. MILOŠ BAŠIN Dizzy Gillespie v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Jugoslovanskim ljubiteljem ja?za poletne počitnice niso najbolj naklonjene. Obmorsk i odri jim ponujajo le prijetno zvenečo in nezahtevno zabavno glasbo, za čim resnejšim se morajo odpraviti kar čez mejo. Z napovedanimi koncerti v Zadru, kjer naj bi sodelovala francoska agencija Rivages, ni bilo nič, čeprav smo se veselili nastopov Suna Raja, Arta Blakeya, Raya Charlesa in še koga; morda bo prihodnje leto bolj pestro? I Za vse romantične, v nebo ozirajoče se glasbene duše je bil zato 20. julij pravi zvezdni utrinek. Na prostornem odru v zagrebški glasbeni palači Vatroslav Lisinski je nastopil pred presenetljivo polno dvorano kvartet, ki ga vodi še vedno živahn i trobentač Dizzy Gillespie. Jazzovska legenda iz obdobja be-bopa (jazzovsko obdobje, stil 40. let) je v skupini predstavil bobnarja Mickeya Rockerja, izkušenega tolkalca, ki je melodično strukturo dopolnjeval s trdno, ritmično pestro osnovo; na bas kitaro je brenkal Ben Brovvn in pripomogel, da je imela glasba tu in tam rahlo rocker-ski navdih. Blestel je mladi, na- darjeni kitarist Rodney Jones, ki si z velikim mojstrom trobente nabira izkušnje. Priznali smo, da tehnično popolno obvlada šest-strunsko brenkalo, ima veliko mero občutka za improvizacijo in podajanje lastnih iskrivosti. Dizzv vpleta v nastope starejše jazzovske skladbe, tokrat je zagrebškim, ne preveč poletno razpoloženim poslušalcem zapel, zaplesal in — ne nazadnje — zaigral tisto Night in Tunisia, zazvenela je Olinga z nekaj eksotičnega po vanjanja drobnih tolkal Priredila Gershvvinove Sum-mertime je pričarala sproščenost, popestrilo jo je vzdušje pravega črnega bluesa. Štirje dobri glasbeniki so se izkazali kot odlični jazzisti, improvizacije so zvenele sveže, z obilico iskrivih melodičnih odlomkov, manjkal ni niti dodatek z resnično rockersko zvenečo skladbo, ki bi je bil vesel katerikoli domači band. Lepa predstava za poletni večer, mnogo razmišljanja o kvaliteti glasbe starejših jazzovskih mojstrov, jugoslovanski sceni in še marsičem. BESEDILO IN FOTO: URŠKA ČOP DIZZY GILLESPIE V ZAGREBU GMSBILO 2 Prerez antičnih orgel izumitelja Ktesibiosa ORGLE Hudičeve trobente. Gospodova služabnica (ancilla Domini). Kraljica instrumentov. Že ta tri popolnoma različna imena nam dajo slutiti kako pisana je bila usoda instrumenta z najdaljšo preteklostjo. Bil je čas, ko jih je cerkev preganjala, čas, ko so bile kot edini instrument (razen petja) dovoljene pri cerkvenih obredih, in čas, ko so jih ljudje postavili nad vse druge instrumente. Kaj pa so sploh orgle? Največkrat jih poznamo le iz žabje perspektive, ko na orgeljskem koncertu v cerkvi vidimo le njihovo zunanjo podobo — pro-spekt (prvo vrsto piščali, dostikrat posebno*lepo izrezljanih) v veliki omari, ki je navadno tudi prava mojstrovina arhitekture, kiparstva in rezbarstva. Seveda poznamo tudi njihov zvok, če ne s kon certa, pa s plošč ali iz radia. Kot ljudi v prejšnjih dveh tisočletjih tudi nas ta zvok nadvse očara. Občudujemo enkratna dela skladateljev Gabrielija, Bacha, Brahmsa, Francka, Lige-tija in drugih. Verjetno pa se je le malokdo seznanil z notranjo zgradbo orgel, z njihovim delovanjem, z zapletenim in obenem enostavnim mehanizmom. Kaj pa njihova enkratna zgodovina z neštetimi vzponi in padci in z nenehnimi spremembami v ustroju, ki pa je v bistvu ostal isti kot pred dva tisoč leti. V tej številki bomo malo pobrskali po zgodovini orgel, v naslednji pa njihovi notranjosti in nekaj povedali o skladateljih, ki so pisali za orgle in o njihovi glasbi. KAJ SO ORGLE Zapišimo nekaj definicij: (Curt Sachs, 1919): „Orgle so aerofon instrument (zvok nastaja s pomočjo zraka) iz enoton-skih piščali, uglašenih po dva-najsttonski lestvici, katerim dovajajo zrak mehovi, vključujejo pa jih tipke na klaviaturi" Definicija ne pove (kar pa se razume), da so trije glavni elementi na nek način povezani v smiselno celoto, kar potem lahko imenujemo orgle. Osrednji del te celote je vetrovnica, naprava, ki porazdeljuje zrak iz mehov posameznim piščalim — po ukazih, ki prihajajo od klaviature. Na vetrovnici so postavljene piščali, do nje vodijo kanali za zrak od mehov, njeni ventili so povezani neposredno • klaviaturo in se odpirajo (spuščajo zrak v piščali) obenem s pritiskanjem na tipke. Tudi vključevanje registrov — skupin piščali iste barve tona — se odvija v vetrovnici. Naslednja definicija nam pove, kaj orgle zmorejo in česa ne: „Orgle spadajo k družini aero-fonlh instrumentov, vendar se razlikujejo od flavt, klarinetov, trobent, rogov... v tem, da prihaja zrak iz mehov po kanalih za zrak posredno v piščali in ne neposredno iz ust izvajalca. Tako se posamezen ton ne da niti spreminjati v dinamiki, niti nian-sirati v izrazu." Ta ugotovitev se mogoče zdi banalna, a je potrebna, da ne pride do nesporazumov. Treba pa je povedati, da se pri orglah lahko nekoliko spreminja nastavek tona (začetni del tona — preden začne piščal peti s polno močjo) s počasnejšim ali hitrejšim udarcem na tipko. S tem se neposredno določi hitrost odpiranja ventila in hitrost pritekanja zraka v piščal. Seveda pa je to možno le pri klasičnih orglah z mehansko frakturo (povezava med klaviaturo in vetrovnico), medtem ko pa pri orglah z električno trakturo nastavka tona ne moremo spreminjati, saj se ventil odpre naenkrat in to v trenutku, ko do kraja pritisnemo na tipko. Poglejmo si še, kako opisuje orgle Michael Praetorius v ,,De Organographia" leta 1619: „Ta mnogoglasni prijetni instrument lahko izvede vse, kar se v glasbi more zamisliti in skomponirati in proizvaja tako naraven zvok, glasen in lep, kot da bi pel velik pevski zbor, pri katerem lahko slišimo prav vse — od glasov majhnih fantkov do glasov odraslih mož. Na kratko: orgle lahko same nadomeščajo vse druge glasbene instrumente, velike in majhne, kakorkoli se že imenujejo. Če hočeš slišati dul-cian, bourdon, zink , racket, po-mer (instrumenti Praeto-riusovega časa), blokflavto, violino, pozavno, prečne flavte ... lahko dobiš vse te in še mnogo drugih čudovito prijetnih glasov s pomočjo tega umetelnega instrumenta. Torej če imaš ta instrument, se ti zdi, kot da poslušaš vse druge instrumente skupaj. ..Resnica je, da orgle zavzemajo in bodo zavzemale vodilno mesto med vsemi današnjimi in bodočimi instrumenti, prav zaradi tega, ker lahko združijo vse sladkosti in prijetnosti drugih instrumentov." NEKAJ ZGODOVINE Beseda orgle prihaja iz grškega izraza organon, kar pomeni orodje ali Instrument na splošno; torej v zvezi z glasbo glasbeno orodje ali glasbeni Instrument 1 Panova piščal ali sirinks 3 Oljna svetilka v obliki orgel Moža levo in desno poganj**' zračno črpalko, za orglami •*" organist \DfAClfNDAMOlWDIClA Ime je tako popolnoma nevtralno in v starih grških ali latinskih spisih nas dostikrat ta izraz zavede v misel, da je govora o orglah. Prave orgle so se v latinščini imenovale najprej organa hydraulica ali samo hydra in šele mnogo kasneje samo organa. Mislili bi si lahko, da so orgle nastajale postopoma in da zaradi dvatisočletne zgodovine ne bomo nič vedeli o njihovih začetkih. Toda vsem pričakovanjem navkljub navajajo stari kronisti enega samega človeka kot njihovega iznajditelja. To je bil Ktesibios, frizerjev sin, ki je živel v Aleksandriji (v današnjem Egiptu) v tretjem stoletju pred našim štetjem. Bil je tehnik in je izumil ter izdelal cel kup mehanskih naprav in igrač — premikajoče se ptičje figure, vodomete in pripomočke za ognjemete. Tako je leta 246 pred Kristusom izumil tudi orgle kot tehnično igračko. Za vzor sta mu bila aulos in panova piščal (syrinx) (gl. sliko 1). V mislih pa je verjetno imel količinsko nezadostnost človeške sape pri igranju pihalnih instrumentov. Aulos je bil takrat zelo razširjen instrument, v principu podoben današnji oboi. Panovo piščal pa še danes izdelujejo pastirji, tako da več enotonskih piščali različne višine povežejo v vrsta Medtem ko pri aulosu spreminjamo višino tona z odpiranjem in zapiranjem luknjic (kot pri blokflavti), pa je Ktesibios uporabil celo vrsto aulosov različne dolžine, tako da je vsak imel točno določeno višino tona. Posamezen aulos (jezična piščal) se je potem oglasil, če je igralec s posebnim vzvodom odprl pot zraku, ki je prihajal iz narobe poveznjene posode. Da je bil zrak pod pritiskom, je skrbela voda, oziroma pravilneje rečeno, razlika v višini vode zunaj in znotraj posode. To razliko v višini pa je stalno vzdrževala zračna črpalka, kar lahko prav lepo vidimo na sliki. Svojo iznajdbo je Ktesibios imenoval hydraulos, torej ,,vodni aulos" (slika 2). Kot mehanska igračka je nova naprava zbudila več zanimanja pri tehnikih kot glasbenikih, kar se je orglam kasneje še večkrat dogajalo (elektrifikacija orgel v 20. stoletju). Tako piše Vitruv, arhitekt iz prvega stoletja pred našim štetjem, o precej razširjenem instrumentu z dvema zračnima črpalkama in z več vrstami piščali (registrov), med katerimi so bile že tudi ustnične piščali. Registri so se že dali vključevati posamično ali skupno, kar je prvotni inačici Ktesibiosa dodal šele stoletje pozneje neznani tehnik v Grčiji. Heron, tehnik iz prvega stoletja našega štetja, pa v svojih kronikah opisuje prvotni model z eno zračno črpalko in eno vrsto piščali. Orgelska igra se je kmalu tako razširila, da so v Grčiji že v prvem stoletju pred našim štetjem prirejali tekmovanja v igran ju na orgle. Zmagovalce so zelo častili in jim pokla- njali darove ter vrsto ugodnosti. Pri Rimljanih prvi piš« o orglah Cicero, rimski filozof in državnik iz prvega stoletja našega štetja. Spoznal jih je na potovanju v Grčijo in Malo Azijo, medtem ko jih v Rimu takrat še niso poznali. Ker sta bili muziciranje in sploh glasba v tistem času stvar sužnjev in tujcev (Grkov), se ne ve, kdaj so se orgle pojavile v Rimu. Seneka, filozof iz prvega stoletja, jih je že poznal, njegov učenec Nero, ki je kasneje postal cesar, pa je rad igral nanje in celo hotel tekmovati. V drugem stoletju pa so orgle postale priljubljen luksuzni objekt višjih slojem Po njihovi obliki so izdelovali celo keramične oljne svetilke in jih upodabljali na kontorniatih, priložnostnih kovancih za slavja v areni (slike 4). Takrat so se začele pojavljati tudi orgle z mehovi, a le kot manjši modeli, večje so še vedno obdržale „vodni pogon". Orgelsko glasbo so imeli radi tudi nasledniki Nerona, z zatonom zahodnorimskega imperija so utonile v pozabo tudi orgle. Medtem se je kulturno in religiozno težišče premaknilo iz Rima na stari Bizanc, kasnejši Konstantinopel. Tudi večina tamkajšnjih cesarjev je živela z glasbo — kronisti v opisu dvornih ceremonij dostikrat omenjajo orgle poleg drugih instrumentov. Cerkev se je sicer zanimala za orgle kot tudi za druge instrumente, toda instrumentalna glasba je bila pri obredih prepovedana. Orgle so se na zahodu zopet pojavile v osmem stoletju, ko jih je bizantinski cesar Konstantin poslal v dar Pipinu malemu, kralju Frankov, kjer so služile za dvorne prireditve. V desetem stoletju pa se začnejo orgle skrivoma pojavljati tudi pri božji službi, najprej samo v samostanih in daleč stran od Rima — cerkvene avtoritete. Prvi izdelovalci so bili menihi, saj so le ti bili intelektualno dovolj izobraženi, da so lahko razumeli komplicirani ustroj orgel (slika 7). Tako so v tem času v neki angleški cerkvi že stale prve velike orgle. Imele so deset vrst piščali — registrov, vsak register pa po 40 piščali. Igrati sta morala dva organista, 26 mehov je poganjalo 70 močnih mož. Te orgle pa niso več imele možnosti izbire posameznih registrov. Z letom 1300 so bile orgle postavljene že skoraj v vseh velikih mestnih in manjših samostanskih cerkvah. Uporabljali so jih pri cerkvenih obredih, čeprav so uradno bile včasih prepovedane, včasih pa spet izrecno dovoljene. Od 11 do 15. stoletja so orgle doživele vrsto novosti in izboljšav, tako da so na koncu bile v bistvu že enake orglam, ki jih danes imenujemo za ..klasične". Kaj je to bilo in kakšne so potem bile te orgle, si bomo ogledali drugič. BORIS HORVAT 5 Leta 1931 odkrite in restavrirane orgle iz leta 228. 6 Dvojne orgle iz 9. stoletja, piščali so bolj revno narisane. GMSBENE UG4KKE Dragi mladi ugankarji, že smo v novem šolskem letu in Revija GM je ta Z njo seveda tudi glasbene uganke. Posebnih sprememb v tem letniku ne bo, razen nagradne naslovnice, kar pe ste najbrž že opazili. Upamo, da se boste ugank lotevali vsaj tako vneto kot lani in nam pošiljali veliko pravilnih rešitev. Med reševalci prve letošnje nagradne križanke bomo izbrali pet imen, ki smo jim namenili veliko ploščo slovenskega komornega ansambla Slavko Osterc. Rešitve nam pošljite najpozneje do 20. oktobra na naslov: Uredništvo Revije GM, Krekov trg 2/11, Ljubljana. In še nagrajenci 7. številke lanskega letnika: Milan Irgolič iz Murske Sobote, Andrej Verčič iz Ljubljane, Renata Mikec iz Novega mesta, Barbara Silvester iz Ljubljane ter Žnideršič Jožko iz Ljubljane za pravilno rešitev križanke, Aleš Gašperšič iz Radovljice, Silva lličin in Dušan Rems iz Novega mesta pa za pravilno rešitev naslovnice, ki je prikazovala glasbilo sirinks (pa-novo piščal, trstenke). REŠITVE UGANK IZ LANSKE SEDME ŠTEVILKE KRIŽANKA: Vodoravno — kapar, proza, enota, silur, Janez Bitenc, me, pat, AO, Pavle Kalan, Er, krakanje, ril, ano, kos, ujec, azbest, tast, Laert. PREČRTOVALNICA: Izločene črke dajo ime: ANDREJ ŠIFRER (predzadnja in zadnja beseda sta bili pomotoma zamenja ni I). TEŽJI VSILJIVCI: Izločene besede — slavec (ni ujeda), Yeats (ni ameriški književnik), novinar (ni obrtnik), trobenta (ni pihalo), Honegger (ni član ruske peterke), edinka (ni sorodnica), Savinja (ni srbska reka), idealizem (ni oblika družbenega sistema), zelje (ni stročnica), Eritreja (ni samostojna afriška država), Rusalka (ni Smetanova opera). Začetnice izločenih besed: SYNTHESIZER. REBUSI: Zaradi neustreznih risb je bil rešljiv samo srednji: pes eM = PESEM. OPERNI JUNAKI Najprej uganite glavne junakinje naslednjih oper: 1. Samson in... 2. Tristan in ... 3w Otello 4. Hoffmanove pripovedke (lutka) In zdaj še moške junake naslednjih oper: 1. Don Pasquale (tenorist) 2. Lovci biserov 3. Lucia Lammermoorska 4. Prodana nevesta Izpišite si imena junakinj in junakov drugo pod drugim po vrstnem redu in preberite začetne črke imen. Dobili boste glavno junakinjo in glavnega junaka najbolj znane Purcellove opere. POSETNICA Erna rada posluša mlado slovensko popevkarico, katere ime in priimek se skrivata v posetnici. ERNA BARAN KRK PALIDROMI V lik vpisujemo palindromne besede (ki se bero naprej in nazaj) tako, da se beseda konča v deb eleje obrobljenem delu lika in se v njem začenja njena palin-dromna oblika. Izbrane so samo take palindromne besede, ki imajo brane nazaj druc, pomen. Primer MURA - AMUR. Črk e v debeleje obrobljenem aeiu lika dajo, brane navpično, ime trenutno najpopularnejše zabavnoglasbene skupine na svetu. Prvi opis pod isto številko velja za običajno besedo, drugi za palindromno: 1. glavno mesto Italije (originalna pisava) — rimski bog ljubezni, 2. zadnje počivališče — švedski tenisač, že nekaj let najboljši Igralec na svetu, 3. gora v Makedoniji, drugi najvišji vrh v Ju goslaviji — umetnostno obdobje iz prve polovice 18. stoletja, 4. grška pokrajina, v kateri leže tudi Atene - japonsko pristanišče na otoku Honšu z 220.000 prebivalci. 1 2 3 4 NAGRADNA SKANDINAVSKA KRIŽANKA »INTERVALI” 1 22 I 501 Z PISATELJICA RIMSKIMI PEROCIJEVA STE ORIENTA CIJSK A AMERIŠKO MOiKO IME (BENJAMIN) Sirite RANOCCL NIK. PADAR KLADA ZA SEKANJE UBOŽICA ČUVAR RUDNIŠKO PREVOZNO SREDSTVO »O KAŽITE NAJOALJŠA REVIJO REKA V JUG USTNIČEN GLAS OBLIKA POLOŽAJ, STAV NA VODI AKO BARVA DEJANJE ZADREGE ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA;! PALEC HVALJENJE MESTO SVET& PISEMSKA DEŽELA V PALESTINI LO&ČILA KVIZ 23 Vprašanja v kvizu imajo na izbiro dva, tri ali več odgovorov, med katerimi je pravilen samo eden. 1. Kaj je Wozzeck? a) balet Igorja Stravinskega b) opera Albana Berga c) oratorij Arthura Honeggerja Z Kje leži tričrtani C v notnem črtovju z violinskim ključem? a) med četrto in peto črto črtovja (gledano od spodaj navzgor) b) oklepa peto črto črtovja c) oklepa drugo zgornjo pomožno črto 3. Oznaka za glasbeno izvajanje „Largo" pomeni: a) z dolgim držanim tonom b) s hitrim vibratom c) široko, zelo počasi 4. Kako se izvaja ,,pizzicato" na godalih? a) trzajoč strune z desno roko b) udarjajoč po trupu godala z levo rdko c) zaporedno udarjajoč z lokom po strunah 5. Kakšen je triangel? a) lesena votla trikotna piramida b) kovinski trikotnik c) jeklena trikotna plošča 6. Sonato „Vražji trilček" za violino in klavir je napisal: a) Arcangelo Corelli b) Fritz Krelsler c) Niccolo Paganini č) Giuseppe Tartini 7. Med častnimi člani IjuL Ijanske Filharmonične družbe je bil tudi sloviti violinist Niccolo Paganini. a) da b) ne 8. Folklorni Inštitut, prednika Glasbeno narodopisnega inštituta in sedanje Sekcije za glasbeno in plesno narodopisje pri SAZU, je leta 1934 ustanovil a) France Marolt b) Karel Štrekelj c) Valens Vodušek 9. Katero od naštetih pesmi je uglasbil Davorin Jenko? a) Bilečanka b) Jutri gremo v napad c) Na oknu glej obrazek bled č) Naprej, zastava slave 10. Leta 1869 so odprli Sueški prekop, zvezo med Sredozemskim m Rdečim morjem, Za to priložnost so povabili italijanskega skladatelja Verdija, naj napiše slavnostno opero. Res Jo je napisal, izvedena pa Je bila leta 1871 v Kairu. Katera opera Je to? a) Don Carlos b) Otello c) Alda 6) Falstaff ZANIMIVOSTI IM NOVICE V restavrirani palači Harrach na Dunaju je bila letos poleti velika razstava ob 150. obletnici smrti Franca Schuberta, ki jo je organizirala dunajska Mestna in deželna knjižnica. V nje) so namreč zbrani najštevilnejši Schubertovi rokopisi in prve izdaje dal. Na željo francoskega predsednika Giscarda cfEstainga naj bi postavili namesto nekdanjih pariških tržnic veliko glasbeno dvorano. V pismu ministru za kulturo piše predsednik Giscardrda naj bi imela nova dvorana visoko raven in tako odgovarjala izrednim kvalitetam francoskih orkestrov. Letošnjo tristoto obletnico Vivaldijevega rojstva so po vsem glasbenem svetu slovesno proslavili. Tako je Verona organizirala poseben Vivaldijev festival v času od 15. — 20. junija letos. Posebno pozornost Je vzbudila izvedba opere ,,Besni Roland". V češkem mestu Brnu je vsako leto oktobra velik mednarodni festival. Letos je posvečen v celoti skladatelju Leošu Janačku, katerega 50. obletnico, smrti praznuje v letošnjem letu glasbeni svet Na festivalu bodo izvedena vsa Janačkova dela. Poleg številnih pomembnih umetnikov z vsega sveta sodeluje tudi naš Trio Lorenz. Ob festivalu pa bo še mednarodni muzikološki simpozij ob sodelovanju UNESCa s temo ..Glasba slovanskih narodov in njen vpliv na evropsko kulturo". Med številnimi novimi izdajami gramofonskih plošč je letos posebno bogato zastopan Franz Schubert. Poleg drugih podjetij je Philips izdal kompletne simfonije v izvedbi dresdenske državne kapele, ki jo vodi Wolf-gang Savuallisch. GM PISMk DVA ZGODBA NAGRADNA Z NASLOVNE NATEČAJA STRANI Dragi mladi bralci, letos smo v želji, da bi spodbudili vašo dopisniško dejavnost, spet zasnovali nagradni natečaj za dopise. Pravzaprav dva. V prvem vas vabimo, da nam v svojih pismih sporočate vse, kar se zanimivega dogaja v glasbenem svetu, ki vas obdaja v domačem okolju, v šoli, v krajevni skupnosti Zanimiva bodo tudi vaša razmišljanja ob doživljanju glasbene umetnosti, pa naj prihaja do vas na koncertih ali s plošč in z radijskih valov. Veseli bomo vsake pošte in se potrudili, da bomo vse, kar bo zanimivega tudi za širši krog bralcev, objavili. Kot že lansko leto, smo tudi letos za vse objavljene prispevke pripravili knjižne nagrade — tematske številke revije GM, izdane v preteklih letih. Posebno dragoceno nagrado pa smo namenili za drugi nagradni natečaj, ki ima naslov Kot je razvidno že iz naslova, želimo, da bi se vaša domišljija razbohotila ob zanimivih fotografijah, ki jih bomo skozi ves letnik objavljali na naslovni strani To bodo slike glasbil, o katerih bomo podrobneje pisali tudi še na notranjih straneh revije. Ob njih se boste lahko razpisali tako kot Lijana Jurečič iz Sevnice, ki nam je že lani poslala sestavek KITARA PRIPOVEDUJE, ki ga v nadaljevanju objavljamo za zgled, možnosti pa je seveda še nešteto in upamo, da jih boste izkoristili. Za najboljši sestavek z naslovom ZGODBA Z NASLOVNE STRANI bomo v vsaki številki podeli knjigo Leonarda Bernsteina: SREČNE URE OB GLASBI. Vabimo vas k sodelovanju! KITARA PRIPOVEDUJE Ker hodim v glasbeno šolo, Imem doma kitaro in na kitari šen strun, brez katerih kitare sploh ne bi bilo. In enkrat je ena od teh strun spregovorila. Pa prisluhnimo njeni zgodbi „Ko to me v tovarni Izdelali, so me poslali v zakotno trgovino. Dolgo se nihče ni zmenil zame In jezila tem se, zakaj so Ž-DUR ravno mene poslali v ta majhni kraj. Nekega den pa sta stopili v trgovino mati in deklica Deklica me je neprestano gledala, da mi je bilo že malo nerodno. In nazadnje sta me kupili. Ko sta me prinesli v stanovanje, me je deklica postavila v sobo in odšla. Drugi dan pa je mojo malenkost oblekla v prevleko in me odnesla. „Le kam me nese?" sem premišljevala vso pot Vstopili sva v staro hiša V sobi je sedel starejši mož. Deklica me je dala temu možu v roke in ta je začel vrteti vijake sem in tja ali kakor se pravi — uglasil me je. Potem je povedal dekletcu imena mojih strun, ki pa jih Je ona že poznala. Zato ji Je dal lažjo vajo. In ko so njeni okorni prsti iskali prave prijeme na mojem vratu, je bilo še kar prijetno. Ko pa Je potegnila po strunah, da bi izvabila še zvok, sem imela občutek, da se mi bodo vse žice pretrgale. Vendar so po srečnem naključju le ostale cele. V začetku je doma še rada vadila, nato pa vse redkeje. Nenadoma se Je vse spremenilo. Še tisto veselje, ki Je bilo v moji mladi lastnici, je splahnela Zakaj? To sem izvedela šele čez nekaj časa. Učitelj, tisti Mari mož, ki Jo je naučil osnovnega ravnanja s kitaro, je moral v pokoj In je svoje mesto prepustil mlajšemu kolegu. Nekaj časa je bilo potrebno, da sta se z učenko ujela. Sedaj pa je spet vse v redu. V tem času sem se že toliko navadila na svojo lastnico, da bi mi bilo prav žal, če bi ne bila njena. Kadar se ml bolj posveti in več vadi, že vem, da bo imele nastop ali izpit" LIJANA JUREČIČ Osnovna šola Sevnica REPORTAŽA OBREŽ KOUKOR HIŠ TOUKO ČLANOV DRUŠTVA Nastop obreške skupine na pomladanskem srečanju. Na sebi ima)o pražn je noše. V Obrež smo se napotili prve dni septembra, seveda s čisto določenim namenom: da bi od vaščanov izvedeli, kako je pri njih s kulturo, če naj uporabimo to besedo, ki ima lahko tolikere pomene in o tem, kar ljudje čutijo, pravzaprav ne pove dosti. Najprej moramo povedati, zakaj smo se odpravili prav v Obrež. Rekli smo si namreč, v uredništvu G M, da bi bilo zanimivo izvedeti in tudi našim bralcem povedati, kje se pri nas na vasi ljudje ukvarjajo z glasba Obrež šteje kakšnih 136 hiš; približno osem kilometrov je oddaljen od Ormoža. Vaščani so z lastnimi rokami postavili kulturni dom, ki ga družba le minimalno sofinancira: se pravi, da so za to, tako imenovano kulturo, pripravljeni marsikaj žrtvovati in da predvsem želijo imeti prostor, kjer bo lahko delovalo kulturno-prosvetno društvo. V še ne čisto dograjenem domu je bila prireditev že lepa vrsta; junija so se v njem že devetič na tem področju srečali pevci iz severno-vzhodne Slovenije in četrtič folklorne skupine. No, in to je bil razlog, da smo se za prvi letošnji obisk napotili v prijazno in gostoljubno pokrajino okoli Ormoža. Je že tako, da najbolje uspevajo kulturne dejavnosti tam, kjer se nekaj ljudi zagrizeno trudi kar največ storiti na področju, ki jih zanima; ljudi, ki za takšno dejavnost ne prejemajo nikakršnega plačila, pd bi se za nič na svetu ne odrekli folklorni ali dramski skupini ali zboru... Vemo, da je Ormož med nerazvitimi kraji na prvi stopnji; predsednica Zveze kulturnih organizacij tovarišica Pišek Mimica nam je povedala, da za amatersko dejavnost prejemajo letno le štirinajst starih milijonov. Brez velikanske mere dobre volje bi ne bilo mogoče pripraviti toliko prireditev: razen srečanja v Obrežu še festival pionirske glasbe, na katerem letno sodeluje okoli šeststo mladih glasbenikov — pevcev in instrumentalnih skupin, pa še proslav in prireditev za delovne kolektive in za krajane. Povrh pa še nekaj, kar je mogoče uresničiti le še ponekod v Sloveniji: že tri leta na Ormoškem spodbujajo ohranjanje starih ljudskih pesmi. V Humu, Veliki Nedelji, Miklavžu, Podgorcih in Tomažu so skupine, ki so znale poiskati izvirne pesmi; ponekod drugod, tako tudi v Obrežu, pojo ponarodele. Glasbeni odbor pri ZKO spodbuja vsekakor pristnost in gojenje izvirnega. Domenjeno je, da vaščani iščejo pesmi, ki se vsako leto Kolaričev Anton prav kot sestri in mlajši brat sodeluje v pionirski folklorni skupini. Ko bo kulturni dom dograjen, bo prostora za vaj« več. Duša kulturnega življenja v vasi - Tilika Kolarič s hčerko. Vsaka plesalka v skupini ima tri oblačila, h katerim sodita tudi ruta in predpasnik. navezujejo na drug običaj - na koline, luščenje buč ... In nato je okoli 27. aprila prireditev, srečanje skupin, ki ^ izrednem vzdušju, navdušenim občinstvom, v izvirnem okolju zdaj te, zdaj one vasi predstavijo zbrano gradivo i*1 prisotne, predvsem mlajše, uče starih pesmi. Kajti mladi teh običajev in takšnega, ..starinskega" načina petja, ne poznajo več. Pa ne, da jih ne bi zanimalo — celo prosijo, naj bi te skupine nastopile še na drugih prireditvah. Pa se vrnimo v Obrež, kjer kulturno-prosvetno društvo šteje 130 članov. Čeprav tu vsako leto gostijo po 450 pevcev - na že omenjenem srečanju — zbora nimajo (naj povemOi da je povsod tod velik problem pomanjkanje pevovodij i*1 sploh glasbenih pedagogov). Zato pa imajo dve izvirni folklorni skupini - starejšo s štirinajstimi in mlajšo, pionir' sko, s petnajstimi pari. Živahna, zagnana, delovna, požrtovo; valna Tilika Kolarič je predsednica društva, vodi folklorni skupini, ki ju je tudi ustanovila. Kot otrok je s starši odhajaj na gostije, kjer je bil njen oče pogosto starešina: tam j* plesala domače plese, kakršni so pač bili v navadi ob posameznem prazniku. Ko so nato ustanovili kulturno-pro* svetno društvo, je predlagala razpis za plesno skupino, if spomladi 1975 se je nanj prijavilo osem parov. Sama ie obredla okoliške vasi in pri starih godcih pozvedela, kakšne melodije so igrali pri posameznih plesih. Teh viž so se poteh1 naučili godbeniki, doma iz Obreža, ki sicer sodelujejo v pihalnem orkestru v sosednjem Središču. Za noše pa je bij0 tako: na tem področju nikoli niso poznali posebnih ljudskih oblačil — kot na Gorenjskem ali v Beli Krajini. Zato i( tovarišica Kolaričeva stopila v stik z ljubljansko glasbeno* -narodopisno sekcijo SAZU; skupno so se odločili, naj h plesalci nosili podobna oblačila, kakršna so bila v rabi konfl* prejšnjega in na začetku tega stoletja. Obreška skupina ni kar tako: letos je sodelovala n< avstrijskem folklornem festivalu Evropa pleše, lani na velik folklorni prireditvi v Zagrebu. Predvsem jih odlikuje veseli1 do plesa; več jim je do tega, da so sproščeni, zato tudi ** izbirajo med boljšimi ali manj dobrimi plesalci. Pomembni je, da je ljudem ples pri srcu. Kaj naj jim zaželimo? Da bi ^ dolgo tako s srcem ohranjali vse, kar bi brez njih in brez nji"1 pod obnim skupin šlo zagotovo prav naglo v pozabo. . METKA ZUPANČIČ FOTO: LADO JAKŠ'* i