ANTIKRONIKA. Navajeni vsega hudega: Delež kulture v proračunu 0,9 manjši... V strukturi tega proračuna znaša delež znanstvene in kulturno-prosvetne dejavnosti kljub indeksu 113,6 dejansko zmanjšanje v primerjavi z lanskim sorazmerjem za 0,9. Ta ugotovitev je tembolj kritična, ker je mesto letos iz raznih razlogov moralo prevzeti vrsto novih kulturnih zavodov oziroma bremen...« (Iz poročila v Delu) — Da ne bi kdo ugibal: gre za proračun mesta Ljubljane za področje kulture. V istem proračunu znaša indeks postavk za družbenopolitične organizacije 575,8!
Sodobni Ilir: >Mislim, da smo mi jedna nacija s više jezika. To su več naši preči govorili i borili se da stvore jedinstvo nacije. To se dugo nije ostvarilo i još se dugo neče ostvariti, jer je nasljedje iz prošlosti prejako, a razlike, koje su nastale izmedju nas, prevelike su. Mislim, da bismo morali nastojati, da postepeno smanjimo razlike izmedju nas i naših jezika, a ne da ih još povečavamo. Tako bismo postepeno stvorili uvjete za integraciju u jednu naciju i jedan jezik, bez ikakvih nametanja jednih drugima.. .< (Iz pisma Borisa Cretnika iz Ljubljane Vjesniku u srijedu) — Naše gore list, a vendar bolj papeški kot papež.
446
Spet prvi: j (Na festivalu italijanske popevke v San Remu) je bilo akreditiranih novinarjev 117, od tega 80 italijanskih in 3" iz tujine... Med evropskimi poročevalskimi ekipami je bila najštevilnejša jugoslovanska, ki je štela sedem poročevalcev...« (Nedeljski dnevnik) — Nič čudnega, da je postal festival v San Remu prvovrstni jugoslovanski kulturni dogodek; o njem so jugoslovanski časopisi pisali več kot o katerem koli resnično pomembnem domačem dogodku.
Do kod seže megalomanija: »Sekretar za kulturo Srbije Milan Vukos se je ustavil prav ob dejstvu, da je žirija tako podlegla vplivu avtorjev in prodncentov, da je predlagala organizatorjem festivala v Cannesu, naj preložijo festival za en mesec (!), samo da bi lahko izbrala našega filmskega predstavnika za to prireditev .. .« (Delo) — Brez dvoma značilen podatek za mentaliteto duhovne revščine in province.
Podoba nekega humanizma: »Po izjavah grobarja Alojza Pi-sanca bi mogli dalje sklepati, da so vodilni delavci vedeli za takšno pokopa-vanje in da je imel svojo besedo tudi šofer, saj mu je ob neki priložnosti rekel: »Kar vrzi ga noter, krsto pa vrni«. Grobar je tako tudi storil, kajti delal je po »direktivah«. In tako so posamezno krsto uporabili večkrat ter jo pred ponovno uporabo razkužili...« (Delo) — Človek človeku — celjski pogrebni zavod!
Berite Stolp: »Tisto, kar je to, kar bo Filip Vernik moral nadaljevati, je to, kar tisto je...« — Ce ne verjamete, da je to, kar je tisto, preberite v Tribuni članek Ota Vinka Berite Stolp. Sicer pa rajši — Berite Novice!
Razumljivo: »V okviru razprav o reorganizaciji družbeno-politične ureditve Ljubljane je za včeraj popoldne sklical mestni odbor SZDL na posvetovanje ljubljanske kulturne delavce. Vabili so jih dosti več, kot jih je prišlo — tisti, ki so bili tam, so ugotovili, da se slabi udeležbi ne smemo čuditi. Kulturniki že vse predolgo na vrsti sestankov in posvetovanj ponavljajo svoje zahteve in ugotavljajo svoj nezaviden položaj, vedno v isti zasedbi, sklicani od najrazličnejših forumov, vse doslej brez pravega odmeva. Vnema in zaupanje, da bodo kaj spremenili, pa očitno počasi popušča.. .« (Iz poročila v Ljubljanskem dnevniku) — Besede, besede, besede... (Shakespeare, Hamlet).
Posnemanja vredno: Društvo hrvaških književnikov je poslalo kandidacijski komisiji glavnega odbora SZDL Hrvatske odprto pismo, v katerem predlaga, naj za predsednika Kulturno-prosvetnega zbora hrvaškega Sabora kandidira književnik Mirko Božič. V pismu Društvo hrvaških književnikov piše med drugim: » ... za neka ključna mesta, tijesno povezana s borbom za daljnu, četvorogodišnju perspektivi! naše kulture, su predvidjeni neki dru-govi i drugarice, a da prethodno nisu, u večem broju, konzultirani kulturni radnici u Zagrebu i u Hrvatskoj. Jer da jesu, sigurno se ne bi moglo dogoditi, da se kadrovska pitanja rješavaju u skladu s pojedinačnim interesima i personalnim rošadama, a ne u okviru kriterija, koji su načelno proklamirani i pri-hvačeni... Na mjestu predsjednika Kulturnoprosvjetnog viječa književnici, a i ostali kulturni radnici žele, da vide jednog od onih svojih predstavnika, koji
447
su dosadašnjim zalaganjem u oblasti kulture potvrdili ne samo politieku zrelost nego i razumijevanje za specifične i doista teške kulturnoprosvjetne probleme i pokazali sposobnost za takvu odgovorni! dužnost .. . - (Po Borbi) — Zanimivo je, da slovenski časopisi, ki nam povedo vse o Jamesu Bondu, o tem niso napisali niti vrstice.
A n t i k r o n i s t
448