.'oftnhs |jls&uis - Tniftflffii.
Leto XI., št. 227
Jpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon it 3122. 5123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljena, Prejet.
nora obča 4. — Telefon it 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. - Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
it 2. - Telefon it 190. itečani pri poŠt ček. zavodih: Ljub. Ijana St 11.842; Praha čtslo 78 180: Wien št 105 241.
M
Ljubljana, sreda 1« oktobra I95&
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredoištvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te.
lefon St. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al i Telefon št. 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po

Sanacijski program
nemške vlade
Znižanje prejemkov vseh javnih nameščencev — šted-saja v vseh resorih * Omejitev brezposelnih podpor — Skupne prihranke ceni vlada na eno milijardo mark
eden najodličnejših voditeljev socialne demokratske stranke. V vladnih krogih zatrjujejo, da kancelar Briining pri pogajanjih s posameznimi strankami ne bo delal toliko za ustvaritev kake koalicije, temveč da bo skušal pred vsem dognati, ali bodo stranke glasovale v državnega zboru za vladni sanacijski program ali proti njemu.
Odmev v fistih
Berlin, 30. sept. d. Sedaj, ko je sestav* Ijen program nemške vlade, se bavijo po» litični krogi z vprašanjem, kako naj se ustvari v novem državnem zboru večina. V berlinskem tisku se čimdalje bolj po« udarja misel, da bi se reforme izvedle po možnosti vendarle s sodelovanjem parla« menta. »Deutsche Zeitung« piše v zvezi s tem že o nameravani zaroti proti parla« mentu ter poroča, da nameravajo držav« ni zbor takoj po njegovem sestanku odgo» diti do pričetka prihodnjega leta. »Deut« sche Allgeimeine Zeitung« nujno zahteva pogajanja najprej s skrajno desnico, nakar naj bi šele prišla v poštev druga rešitev položaja, če bi se ta poizkus ponesrečil. List pravi, da nemško ljudstvo ne želi iti dalje v nesrečo na podlagi tega ali onega paragrafa, temveč hoče, da se ga vodi z odločnimi ukrepi državnega predsednika ter mož njegovega zaupanja k rešitvi dr» žave. List »Germania«, ki je glasilo dr« žavnega kancelarja Bruninga, zastopa sta« lišče, da je bodoči razvoj nemške države problem vodstva. Parlament stoji pred zgodovinsko nalogo, ker se mora odločiti, ali hoče dati vodstvu države potrebno možnost, da spravi državo iz stiske z vse« mi razpoložljivimi sredstvi in čim širšimi pooblastili.
Treviranus minister brez portfelia Berlin, 30. septembra, s. Državni predsednik je na predlog državnega kancelarja razrešil državnega ministra Treviranusa dolžnost! ministra za zasft-ueno ozetnije ter ga imenoval za ministra brez poslovnega območja. Minister Treviranus bo v tej lastnosti dalje vodil vzhodni urad državne pisarne.
OVSKA VLADA
Berlin, 30. septembra, s. Državna vlada je danes objavila napovedani obširni program za sanacijo državnih F nanc in ozdravljenje nemškega gospodarstva. Prvi odstavek programa razlag nameravano poetostavljenje v .^državnem proračunu.
Za leto 1930 je treba računati s primanjkljajem 750—900 milijonov mark, 2 vsemi ukrepi, ki jih namerava izvesti tvlada, pa se bodo izda ki v letu 1931 jv primeri z izdatki leta 1930 znižali za jjokroglo 1 milijardo ma k. To znižanje namerava vlada doseč: z naslednjimi lukrepi:
1.	Z znižanjem prejemkov državnih uradnikov, kar naj bi prihranilo državni fclagajni 120 milijonov;
2.	z znižanjem prejemkov deželnih in jpbčinskih nameščencev 288 milijonov;
3.	izravnava dohodlov in izdatkov pri zavarovanju brezposelnih naj se v ibodoče izvrši brez nove obremenitve idržavnega proračuna;
4.	črtajo naj se v državnem proračunu pri posameznih ministrstvih mnoge postavke.
Tretji odstavek se bavi s poenostavljenjem davčnega sistema. Četrti odsta-jvek navaja ukrepe za novo ureditev stanovanjskega vprašanja; zakon o najemnikih in zakon o stanovanjski zaščiti bosta najkasneje 1. aprila 1. 1936 končnoveljavno razveljavljena. Peti odstavek vsebuje predloge za znižanje srealnih davkov.
Pogajanja s strankami
Berlin, 30. septembra, p. Nemški kan-telar dr. Briining bi pričel jutri pogajanja z voditelji nenških strank. Najprej se hoče sporazumeti s strankami, ki so že danes za njegovo vlado, nato pa s socialnimi dei- m J ovfaiika-mi desnice. Z največjim zanimanjem se pričakuje sestanek Bruninga s predsednikom pruske vlade Braunom, ki je i
Musdinijevo glasilo o svetosti pogodb
»Popolo d' ItaJia« za Hitlerjeve načrte in revizijo mirovne pogodbe - Italiji je najsvetejša pravičnost
Rim, 30. septemb a, d. Mussolinijevo ■glasilo »Popolo d' Italia« se bavi v svo-iji nedeljski številki s »svetostjo pogodb«, ki jo proglaša Francija, in prihaja do zaključka, da Francija nima nobe-®e moralne pravice, upirati se kaki reviziji pogodb. Dočiri je Hitler govoril mož in ne kot demokratična levica ali pa diplomatska jegulja kakor drugi nemški politiki, ko se je pojavilo vprašanje življenja ali sirrti Nemčije in leže aia dlani dokazi, da Nemčija ne more več životariti na dosedanji način, pravi Oist, vztrajajo trdov atno v Parizu s isvojo brezprimerno dvojezičnostjo na pogodbi, ki je bila izsiljena premagancu ss kolenom na prsih Fraza o svetosti ipogodb, piše nadalje »Popolo d' Italia«. je lažniva in zato nočemo smatrati pogodb za trajne, ker mora stati pravica
nad mrtvo besedo. Ako bi se Italija držala pogodbe o trojni zvezi, bi skupaj z Nemčijo vkorakala v Pariz, toda Francija je takrat hvalila njeno formalno kršitev pogodbe. Francija je protestirala proti pogodbi iz 1. 1871 ter jo je raztrgala pri prvi priliki. Francija je nastopala proti pogodbi v Brest-Litovsku z utemeljitvijo, da komunisti niso sposobni za pogajanja, proti pogodbi, ki jo je sklenil za Madžarsko Bela Kun, pa ni imela ničesar. Kot sveto ali ničvredno se v Parizu proglaša, kar je Franciji ugodno ali ne. Prva kršitev pogodbe je izšla iz Francije, ko je vdrla proti dogovorom z zavezniki v ruhrsko ozem lje ter je podpirala separatistično giba nje. V Italiji stoje sedaj na drugem stališču kakor v Franciji: Ne pogodbe, pač pa pravičnost je sveta.
Sinoči sta Vaugoin in Seipel sestavila novo vlado, v kateri je heim-wehrovski vodja Starhemberg notranji minister
Dunaj, 30. septembra. A A. Ob 19. uri je izšlo službeno poročilo, da je danes popoldne g. Vaugoin po odklonitvi ve-lenemške stranke in kmečke zveze, da vstopijo v njegovo vlado, sestavil svoj kabinet iz pristašev krščansko-socijaine stranke in zaupnikov Heimwehra.
Dunaj, 30. septembra s. Po včerajšnjem povratku dr. Seipla se je skrajno desničarsko krilo krščansko socialne stranke v nekaj urah odločilo izrabiti situacijo in sestaviti vlado ne glede na druge stranke. Odločilno je bilo zlasti to, da sta Seipel in Vaugoin izjavila, da imata zagotovilo, da bo v njuni vladi sodelovala - Heimwehr. Personalna vprašanja so bila rešena danes dopoldne in ob 6. zvečer je zvezni predsednik že potrdil novo vlado. Heimwehr je za svoje sodelovanje stavila točno precizirane pogoje. Ko sta jih Seipel in Vaugoin sprejela, je Heimwehr pristala na to, da odpošlje v novo vlado dva svoja zaupnika, in sicer svojega voditelja kneza Ernsta Riidigerja, Starhenberga in solnogra-škega notarja dr. Franca Hiibera, voditelja solnograške Heimwehr.
Ministrska lista je sestavljena takole:
Zvezni kancelar in vojni minister Vaugoin;
zunanji minister: dr. Seipel; notranji minister: knez Starhenberg; minister za socialno skrbstvo in podkancelar: S c h m i t z;
minister za pravosodje dr. HAber;
minister za prosveto: dr. Czer-m a k;
minister za trgovino: Heinl;
minister za finance: dr. J u c h;
minister za poljedelstvo: Thaler.
Razen obeh pristašev Heimwehra sc vsi člani vlade pristaši krščansko-so-cialne stranke. Nova vlada ne bo stopila pred parlament, temveč ga bo nemudoma razpustila. Po novi ustavi se parlament po razpustu, ki se pričakuje že za jutri, ne bo več sestal. V dobi šest-tedenskega brezparlamentarnega stanja do novih volitev se bo sestajal samo pododbor glavnega parlamentarnega odbora, ki je po ustavi permanenten, a ima samo pravico kontrole. Zvezni predsednik ima slično kakor v Nemčiji možnost, da deluje z zasilnimi odredbami.
Novi notranji minister knez Star-henberg, kateremu pripada med drugimi tudi policijski resor, je šele 31 let star in potemtakem najmlajši minister v Evropi. Svoječasno se je Starhen-berg udeležil Hitlerjevega puča v Mo-nakovem in je bil dolgo v zvezah z nemškimi narodnimi socialisti. Leta 1926. je pristopil k Heimwehru ter je bil, kakor znano, dne 2. septembra t. 1. izvoljen za naslednika dr. Steidleja kot zvezni vodja avstrijske Heinnvehr.
Kakor izjavljajo v heimwehrovskih krogih, ima vstop kneza Starhenberga in dr. Hiiberja v vlado predvsem namen, da zagotovi izvedbo volilne reforme, ki bi se ji krščanski socialci
ravno tako kot socialni demokrati radi izognili. Heimwehrovcski ministri naj bi imeli potemtakem neke vrste kontrolo nad vladnimi akti Vaugoinovega kabineta.
Dunaj, 30. septembra, g. Danes sestavljena vlada je volilna vlada krščanskih socijalcev s sodelovanjem heim-wehrovcev. Ker se že jutri računa z razpustom parlamenta se bodo nove volitve vršile najbrže 16. ali 23. novembra. Krščanski socijalci računajo z možnostjo, da jim bodo Heimwehrovci v volilni agitaciji pridobili mnogo vele-nemških glasov. Za agitacijo nameravajo uporabiti vse heimwehrovske agitatorje ter tudi njihov volilni fond.
Imenovanje kneza Starhemberga v vlado bo najbrže izzvalo nesoglasje med heimwehrovci, ker je znano, da se Starhemberg in Steidle še vedno borita za vodstvo v Heimwehru. Govorice, da nameravata Vaugoin in Starhenberg v primeru, če bi se volitve končale neugodno, proglasiti diktaturo, se deman-tirajo. Heimwehr v ostalem ni več dovolj močna za takšno akcijo in tudi kr-ščansko-socijalna stranka v večini ne bi bila za takšen načrt.
Volitve bodo 9. novembra
Dunaj, 30. septembra g. Jutri br zvezni predsednik z odlokom razpusti parlament, tako da se nova vlada sploh ne bo predstavila staremu parlamentu. Nove volitve bodo razpisane za nedeljo 9. novembra.
Pred zaključkom zasedanja Društva narodov
Manjšinsko poročilo odobreno tudi v plemimu - Sprejem resolucije o razorožitvi - Nov velik Briandov govor
imperijalna konferenca
Prihod delegatov držav britskega imperija — Gospodarska vprašanja v ospredju konference
London, 90. septembra. AA. Danes so se sestali v Douningstreetu 10 ministrski predsedniki in vodje delejaeij, ki so prispeli v London na imperijaldo konferenco. Delegati so imeli informativne razgovore o dnevnem redu konference. Nocoj so bili glavni delegati gosti vlade v palači Lanchaster, kjer se je vršil pozni je sprejem, ki se ga je udeležilo 1000 gostov. Nocoj je prispel tudi kanadski ministrski predsednik Ben-nett. V razgovoru z novinarji je izjavil, da niso tolike važnosti istavna vprašanja, o katerih bodo razpravljali razni deli imperija, temveč so mnogo bolj važna trgovinska in gospodarska vprašanja, ker je le »
pomočjo trgovine in gospodarstva možno tesnejše zbližanje narodov.
London, 30. septembra. AA. Angleška vlada je priredila nocoj svečan banket v čast ministrskih predsednikov posameznih dominijonov in ostalih prvih delegatov za imperijalno konferenco, ki bo otvorjena jutri. Banketu je predsedoval predsednik angleške vlade Macdonald. Prisostvovali so ji skoro vsi ministri vlade. Predsednik kanadske vlade je prispel v London dve url pred banketom. Banket je bil prirejen za gospode in mu je prisostvovala samo ena dama, Macdonaldova hčerka IshebeL Po banketu je bila svečana recepcija.
Spor med Rusijo in Finsko
Litvinov zahteva ustavitev izgonov finskih državljanov t Rusijo In
kaznovanje krivcev
Moskva, 30. sept. d. Zunanji minister Litvinov je izročil finskemu poslaniku v Moskvi odgovor sovjetske vladd na finsko noto, ki jo je 16. septembra predal finski zunanji minister sovjetskemu poslaniku na Finskem kot odgovor n? protest ruske vlade proti nasilnemu izganjanju finskih državljanov preko meje v Rusijo. Litvinov ugotavlja v svojem odgovoru, ,da je finski odgovor nezadovoljiv, in zahteva takoj« šnjo ustavitev izgonov preko ruske meje. Sovjetska vlada, prav: njegova nota, pri« jčakuje sporočilo o ukrepih finske vladp, da fce s bodoče preprečijo slični dogodki, in
o kaznovanju oseb, ki so jih zakrivile. Ako bi finska vlada vztrajala na stališču, ki ga je označila 16. septembra, bo prisiljena sovjetska vlada sklepati iz tega, da nima finska vlada nobenega interesa na vzdrže» vanju dobrih sosednih odnošajev s sovjet« sko unijo.
Ontario, 30. septembra. Dr. Richard iz Toronta poroča, da je odkril velike zaloge ležišča radija, ki so veliko bogatejše kot ležišča radija v Kongu in bodo omogočila Anglijo, da se popolnoma osamosvoji
Ženeva, 30. septembra, AA. Na današnji seji je skupščina Društva narodov odobrila poročila o delu, ki ga je dovršilo Društvo narodov v preteklem letu na raznih področjih.
Ženeva, 30. septembra. AA. Briand je imel v končni razpravi o razorožitvi važen govor. Poročevalec Matos je prečital načrt resolucije, nakar je nemški minister za zunanje zadeve Curtius izjavil, da se bo Nemčija vzdržala glasovanja, ker ni določen čas sklicanja konference za razorožitev. Avstrijska delegacija se je pridružila nemškemu stališču.
Nato je Briand zahteval besedo in je izjavil, da spada razorožitveno vprašanje med najbolj resne probleme Društva narodov, ker vlada za to vprašanje močno zanimanje po vsem svetu. Francosko stališče napram temu vprašanju se ni izpremenilo in je v skladu z duhom in besedilom pakta o Društvu narodov. To je doktrina solidarnosti.
Skupščina mora priznati, da zavzemajo neke države posebne položaje, ki niso teoretični in da imajo posebne obveznosti, zlasti kadar krožijo in razburjajo evropsko ozračje razne nejasne manifestacije.
Ženeva, 30. septembra, s. V plenarnem zasedanju Društva narodov so danes dopoldne v živahnem tempu nadaljevali zaključna dela. Poročilo švicarskega zveznega svetnika Motte o manjšinskem problemu, o katerem se ie vršila nedavno ostra debata in ki ga je pred nekaj dnevi sestavil politični odbor, je bilo danes v plenumu sprejeto brez težav. Poročevalec Motta ;e še enkrat objasnil poročilo, pri čemer je naglašal, da ima Društvo narodov š vedno obveznost ščititi manjšine in podčrtal, da bi bilo zelo nevarno, ako bi se pravice manjšin do lastnega jezika, lastne vere in lastne kulture najstrožje ne čuvale v interesu miru in prijateljskega sožitja vseh držav.
Bolgarija vendar pride v Atene
Bolgarska vlada se je v zadnjem hipu odločila, da odpošlje delegacijo na balkansko konferenco — Sovjetski opazovalec?
Sofija, 30. septembra. AA. Bolgarska vlada je sklenila v zadnjem trenutku, da odpošlje svojo delegacijo ua balkansko konferenco v Atene. Delegacija bo še danes imenovana.
Atene, 30. septembra. AA. Turški odbor za balkansko konferenco je obvestil atenski pripravljalni odbor za sklicanje prve balkanske konference, da je lista turških delegatov za balkansko konferenco že gotova in da bo Turška na tej konferenci zastopana po večjem številu delegatov.
Atene, 30. septembra. AA. Atenski odbor za balkansko konferenco poroča,
da bo tudi Sovjetska Rusija poslala na balkansko konferenco svojega opazovalca v osebi ravn. stambulske podružnice uradne sovjeske telegrafske agencije Jablonskega. Jablonski bo odpotoval v Atene skupno s turško delegacijo.
Balkanske Iahkoatletske tekme
Atene, 30. septembra AA. Za časa trajanja balkanske konference v Atenah se bodo vršile druge balkanske Iahkoatletske tekme. Obenem se bodo vršile tekme v tenisu. Vse ekipe morajo dospeti najdalje do 2. oktobra v Atene, ker se tekme začnejo že 5. In končajo 12. oktobra.
Odmev Masarykovih izjav
Izredno živahna polemika v madžarskih fistih — Zahteva po direktnih pogajanjih med Prago in Budimpešto
Budimpešta, 30. sept. p. Uradni komunike češkoslovaškega poslanika v Budimpešti, k! je bil objavljen sinoči in v katerem se popravljajo izjave predsednika češkoslovaške republike dr. Masaryka o reviziji mirovnih pogodb, je izzval v madžarskem tisku veliko pozornost Nekateri listi menijo, da it smatrati senzacij onalne izjave dr. Masary-ka le za privatno mnenje, drugi pa pravl-vijo, da niso sprejemljivi pogoji, pod katerimi bi bil Masaryk za revizijo mirovnih pogodb, ker je nemogoče, da bi tudi Madžarska odstopila kak del svoje zemlje Češkoslovaški. Vendar pa zahtevajo mnogi listi, naj stopi Madžarska v direktna poga-
janja s češkoslovaško vlado. Tudi bivši ministrski predsednik Štefan Friedrih piše v listu »Pesti Naplo«, da bi bilo treba med Češkoslovaško in Madžarsko uvesti direktna pogajanja, ki naj bi utrla pot realni politiki. Ta pogajanja bi dosedanjo neaktivno madžarsko zunanjo politiko spravila z mrtve točke. Socialno demokratski list »Ne-pszava« meni, da madžarska vlada na Ma-sarykove izjave, ne more drugače odgovoriti, kakor s pozivom k pričetku pogajanj o reviziji mirovne pogodbe. Čeprav se Ma-saryk ni izjavil pripravljenega za pogajanja, vendar pa to še ne pomeni, da bi ne hotel govoriti o reviziji	N
Nastop našega poslaniki v Belgiji
Pariz, 30. septembra. AA. Belgijski kralj Albert je sprejel danes v avdijenci novo« imenovanega jugoslov. poslanika Miloje Milojeviča, ki mu je ob tej priliki predal svoja akreditivna pisma. Po avdijenci pri kralju Albertu je bil Milojevič sprejet pri belgijski kraljici.
Bruselj, 30. septembra. AA. Danes do« poldne je novoimenovani jugoslovenski po» slanik Miloje Miloievič, v spremstvu taj« nika poslaništva, Bukovca, jugoslovenske* ga častnega generalnega konzula Lazarja in vseh članov poslaništva odšel na kon« grešni hrib, da se pokloni pred grobom Neznanega junaka. Poslanika Milojeviča je sprejel pred grobom predstavnik vojne« ga ministrstva polkovnik Smit. Prisotnih je bilo tudi 12 jugoslovenskih oficirjev, ki se nahajajo na študijah v belgijskih voja« ških šolah, ter veliko članov naše koloni« ie v Bruslju. Poslanik Milojevič je položil na grob belgijskega Neznanega junaka lep venec z jugoslovensko trobojnico.
Prekinjenje zračnega
Beograd, 30. septembra. AA. Po konča« nem programu zračno«prometnega društva Aeroput bo ustavljen s 1. oktobrom zrač« ni promet v tej sezoni. Začetek prometa v prihodnji sezoni bo pravočasno objavljen.
Zakon o izkoriščanju vodnih sil
Beograd, 30. septembra AA. V ministrstvu za gradnje je dovršen zakonski predlog o izkoriščanju vodnih sil. Predlog je bil predan Vrhovnemu zakonodajnemu svetu.
Pravilnik o gozdarski službi
Beograd, 30. septembra AA. Na osnovi čl. 127 in 185 zakona o šumah je minister za šume in rudnike v soglasju z ministrom za notranje zadeve podpisal pravilnik o ureditvi gozdarske službe pri splošnih upravnih oblastvih.
Iz srednješolske službe
Beograd, 30. septembra p. Z odlokom ministra prosvete je za suplenta na gimnaziji v Novem mestu imenovan v 1/9 Josip Potokar, začasni predmetni učitelj na isti gimnaziji doslej v H/5. Za tajnika L realne gimnazije v Ljubljani je imenovan v II/5 Hija Hadžič, bivši začasni predmetni učitelj na isti gimnaziji.
Bolgarska vohunska afera pred ministrskim svetom
Sofija, 30. septembra. AA. Jutrišnji seji ministrskega sveta pripisujeio v vseh krogih veliko važnost, ker je na dnevnem redu poleg drugih stvari ta-kozvana vohunska afera, ki postaja vedno bolj izrazito politična afera. Can-cov in njegova skupina zahtevata, da se ta afera popolnoma razjasni. Včerajšnji sestanek Ljapčeva s Cankovom in vojnim ministrom Bakardžijevom se tolmači v tem zmislu. Na jutrišnjo sejo sta bila brzojavno poklicana tudi Ministra Molov in Burov. Poluradna »SJo-bodna Reč« poroča, da bo ministrski svet na jutrišnji seji razpravljal o ukrepih za saniranje gospodarskfe krize in da bo vlada izdala obvestilo o celem poteku vohunske afere. <
Zveza med sovjeti
In Hitlerjeve!
Senzacijonalni dokumenti Besedovskega — Sovjeti so Hnansirali hitlerjevske volitve, feltlerfevci pa so se ba|e obvezali priznati eventualno komunistično vlado v
Nemčiji
Pariz, 30. septembra, č. Nacionalistični list «L' Ordre' poroča, da ima v rokah dokumentirane dokaze o obstoju sporazuma med hitlerjevci in rusko sovjetsko vlado. Dokumente mu je prinesel in izročil Besedovski. Vseh je šest in pričajo, ako so resnični, brezdvo-men obstoj takega sporazuma. Vsi izvirajo iz letošnjega maja in junija, torej iz časa pred nemškimi volitvami.
Prvi dokument dokazuje obvezo GPU, da podpira Hitlerjeve ljudi za vsako ceno. Druga senzacija je pobotnica Adolfa Hitlerja, ki se glasi: »Pobotnica za 200 komadov, s katero potrju-?em, da sem jih prejel. Meseca maja 1930. Adolf.« Tretji dokument je poročilo sovjetskih agentov o izročitvi teh ?00 »komadov« Hitlerju v sobi nekega botela v Salzburgu. To poročilo je podpisano od obeh agentov in pravi: »Ves razgovor sva poslušala v sosedni sobi, ker Hitler ni hotel imeti prič pri sporazumevanju. Cula sva jasno protest proti načinu plačila in šla potem na hodnik, da vidiva, katere osebe bodo odšle iz sobe. Brez dvoma sva spoznala Adolfa Hitlerja, ki sva ga že prej videla v Monakovem.« Četrti dokument je poročilo iz Prage, ki mu je bila priložena Adolfova pobotnica za 200 nemških »komadov« in ki odreja banki, naj izdano vsoto prenese na devet kontov »Viktorja«.
Peti dokument je poziv »zelo spošto-
vanemu gospodu Adolfu,« naj pride na izčrpen političen razgovor, ki bo 16. julija v vili Reiter v Garmisch-Parten-kirehnu. Na tem sestanku, o katerem govori često dokument, so bili od narodnih socialistov prisotni major Schei-derhan iz Monakova, major Fabricius iz Berlina, stotnik Stenes iz Berlina, vodja Hitlerjevih napadalnih oddelkov Deppen iz Dresdena in Dorsch iz Berlina. Sam Hitler bi imel priti kasneje, ko bi bila že vsa pogajanja gotova.
Nemci so zahtevali od sovjetskih zastopnikov finančno pomoč, novo ureditev nemške vzhodne meje, razširjenje vojne pogodbe iz I. 1923 med nemško in sovjetsko vlado ter oster naspot proti socialnim demokratom. Scheiderhan ie zahteval za volilno borbo 8 milijonov mark. Trije milijoni bi se imeli zbrati v Nemčiji in Avstriji, ostalih 5 milijonov pa bi imela dati sovjeska Rusija v roku desetih dni.
Na vprašanje o protiuslugah je pre-čital major Fabricius izjavo, da so na--odni socialisti pripravljeni priznati sovjetsko vlado kot edino nacionalno in državno vlado v Rusiji, dasi smatrajo, da bi iz taktičnih razlogov bilo bolje, ako bi se to za sedaj še ne objavilo v javnosti. Razen tega so pripravljeni rs odpirati komunistično vlado v Nemčiji, ako bi prišlo do nje. Pri volitvah se bodo seveda borili proti komunistom v Nemčiji.
Balkanska konferenca Rdečega križa
^a konferenci so zastopani Rdeči križi iz Jugoslavije, Bolgarije, Albanije, Romunije in Grčije - Za predsednika je bil izvoljen bolgarski delegat
•oograd, 30. septembra, p. Danes dopol-je bila v dvorani Rdečega križa otvor a na zelo slovesen način konferenca bal-iskih Rdečih križev in Rdečega Polme-. Udeležujejo se je zastopniki vseh bal-skih narodov ter delegati iz Pariza ln leve. Iz Pariza sta prispela dva delega-francoskega Rdečega križa, iz Ženeve zastopnik mednar. odbora Rdečega križa. Sofije ie prispel na konferenco predsednik '»irskega Rdečega križa Danev, iz Aten vni tajnik grškega Rdečega križa dr. ltopulos s še dvema delegatoma, iz Tine Kemal Jusufati, rumunski Rdeči križ pa zastopa svetnik beograjskega poslaništva Papiniu. Svojo odsotnost ie opravičil turški Rdeči polmesec.
Nj. Vel. kralja je pri otvoritvi konferen-ee zastopal polkovnik Šarič. patrijarha Var-navo pa bitoljski vladika Josif. Razen tega so bili prisotni bolgarski poslanik Vaka-relski, vrhovni inšpektor Dunič. komandant mesta Beograda general Tomič, načelnik vojne sanitete general Jordan Stajic, guverner Narodne banke Bajloni, zastopnik ruskega Rdečega križa bivši ruski poslanik Strandman, predsednik VZS Mi-hajlo Jovanovič in mnogi drugi dostojanstveniki.
Balkanska konferenca Rdečega križa je bila otvorjena točno ob 10. s pozdravnim govorom predsednika jugoslovenskega Rdečega križa Marka Leka, ki je želel prisrčno dobrodošlico vsem gostom, delegatom bratskih društev Rdečega križa, posebno pa za-
stopnikom iz Pariza in Ženeve. Poudarjal je, da njihova prisotnost vzbuja upanje, da se bodo mogli doseči ugodni uspehi v delu te prve regionalne konference Rdečega križa. Izrazil je obžalovanje, ker ni zastopan tudi turški Rdeči polmesec ter je prebral njegovo brzojavko, v kateri obžaluje svojo odsotnost ter želi konferenci najboljši uspeh.
Zatem je gosp. Leko obširno obrazložil namene regionalnih konferenc, ki predstavljajo novost v življenju in poslovanju Rdečega križa in ki obetajo ustvaritev ožjih stikov med posameznimi organizacijami. Pri volitvi predsedstva konference je bil stavljen predlog, naj se izvoli za predsednika gosp. Leko. ki pa je to mesto odklonil ter predlagal za predsednika bolgarskega delegata Daneva. Predlog je bil soglasno sprejet. Gosp. Danev se je zahvalil za izvolitev in poudarjal važnost inicijative jugoslovenskega Rdečega križa za sklicanje te konference, ki bo gotovo rodila mnogo koristi za bodoče akcije. Nalo so pozdravili kongres grški, albanski in rumunski delegat ter dr. Reverda iz Ženeve, ki je v svojem govoru predlagal, naj se odpošljejo pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju in kraljici, kar je bilo soglasno sprejeto. S tem je bila dopoldanska seja končana. Na popoldanski seji je siavni tainik Rdečega križa Ljubomir Popovič poročal o splošni organizaciji Rdečega križa, nakar se je vršila o njegovem poročilu obširna podrobna razprava.
Naši izletniki v Atenah
Atene, 30. sept. p. Ves grški tisk se ba« vi s prihodom jugoslovenskih izletnikov ter poudarja, da so Jugosioveni bratski in zavezniški narod, ki je najbolj iskren so« sed Grčije. Našim izletnikom, ki so prišli iz Soluna, je bil v Atenah prirejen prisr« čen sprejem ter jim je meščanstvo prire« dilo živahne ovacije.
Tragedija bolgarskega emigranta
Sarajevo, 30. septembra p. Snoči okoli 10. je skušal tukaj izvršiti samomor bolgarski begunec Ljuben Dimitrov, rodom iz Vidina, in sicer v stanovanju svoje ločene žene Tatjane, hčerke ruskega polkovnika Nikole Kobatonskega. Dimitrov je pred letom dni odpotoval iz Sarajeva v Zagreb, čez pol leta pa ga je njegova žena zapustila in se vrnila v Sarajevo. Dimitrov jo je večkrat prosil, naj 3e vrne k njemu, bilo pa je vse zaman. Včeraj je došel na stanovanje žene in med obema je nastalo prerekanje, v katerem je Dimitrov nenadoma potegnil revolver ter ustrelil proti ženi, ki je pa ni pogodil. Nato je streljal nase in so težko ranjenega prepeljali v bolnico, kjer dvomijo, da bi okreval.
Likvidacija begunskega vprašanja v Grčiji
Atene, 30. septembra AA. Komisija za begunce likvidira in prenaša svojo pristojnost na poedina ministrstva in ustanove, posebno na ministrstvo za kmetijstvo, ministrstvo za narodno gospodarstvo in poljedelsko banko. Komisija za begunce bo koncem tega leta popolnoma likvidirala. Vsa vprašanja, ki jih je reševala do sedaj komisija, prenehajo biti avtonomna vprašanja. Begunci postanejo s tem popolnoma enakopravni državljani Grčije z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi.
Aretacije v Galiciji
Varšava, 30. septembra g. V vzhodni Galiciji so aretacije še vedno na dnevnem redu. .\ted drugimi je bil aretiran senator ukrajinske stranke Tatomir. Grško-katoli-ški metropoht Szeptvcki je z letalom prispe! iz Lvova v Varšavo, da bi protestiral pri vladi proti aretacijam in proti razpustu ukrajinskrh šol in organizacij.
Sovjetski protest proti rrškemu tisku
Atene, 30. sept. AA. Sovjetski poslanik je posetil danes zastopnika ministra zuna* njih zadev Ksidakisa ter se pritožil radi neprijateljskega zadržanja grškega tiska pri pisanju o notranjih sovjetskih zade« vah. Ksidakis je poslaniku izjavil svoje obžalovanje radi tega pisanja, toda dodal je, da je grški tisk svoboden in neodvisen in da grška vlada nima možnosti vplivati na pisanje listov.
Peta angleška stranka
London, 30. sept. d. Pod vodstvom a v* tomobilskega magnata Morrisa se je pred sestankom imperijalne konference osno* val narodni svet za industrijo in trgovino, ki se hoče zavzemati za zaščitne carine, za izpopolnitev notranje britanske trgovi* ne in za znižanje davščin. Ta narodni svet bo podpiral v bodoče samo one kandidate za parlament, ki bodo Dristali na njegov program. V nasprotnem oziru hoče posta« viti lastne kandidate, zaradi česar govore angleški listi že o osnovanju pete angle« šk stranke.
Smrt angleškega politika
London, 30. septembra s. Ix>rd Edwin Birkenhead je danes umrl v 58. letu starosti. Pokojnik je bil večkrat član angleške vlade, nazadnje minister za Indijo v Baldwinovem kabinetu od leta 1024. do 1928.
Angleški komandant albanske žandarmerije odstopil
Tirana, 30. septembra s. Reformator albanskega orožništva angleški general Percy je odstopil zaradi osebnih sporov s člani albanske vlade.
Korupcija v Ameriki
VVashington, 30. septembra d. V svojem demisijskem pismu obdolžuje poslovodja General Land Officeja, Raiph Kelley, notranji urad, da je dovolil bogatim petro-lejskim družbam kršiti določbe rudarskih zakonov Zedinjenih držav na sleparski način, da bi si pridobile pravico za izkoriščanje ogromnih petrolejskih ozemelj, ki so državna last in predstavljajo povprečno vrednost 40 milijard dolarjev.
Gradnja trgovske akademije zagotovljena
Ljubljana dobi novo krasno šolsko palačo — Požrtvovalna pripravljalna dela za državno trgovsko akademijo
Ljubljana, 30. septembra.
Včeraj se je vršil v sejni dvorani Zbor« niče TOI pod predsedstvom g. Ivana Jc lačina občni zbor društva »Trgovska aka« demija« v Ljubljani. Ena glavnih točk dnevnega reda je bilo poročilo o stanju akcije za zgradbo poslopja za Državno tr« govsko akademijo v Ljubljani.
Kakor znano, teče že od ustanovitve na» še ljubljanske Trgovske akademije akcija, da bi ta za naše gopodarstvo tako važni učni zavod dobil lastno streho in primer« no opremljene učilnice, laboratorije, zbir« ke itd., ki bi odgovarjale zahtevam mo* dernega časa. Za to stvar se je kmalu za* vzela tudi naša širša javnost in leta 1923. so ustanovili ugledni predstavniki naših trgovskih in industrijskih krogov z g. Iva« nom Jelačinom na čelu Društvo »Trgovska akademija«. To si je nadelo nalogo, da sa* mo zbere potrebna sredstva za zgradbo akademije Privatna inicijativa je bila ne« obhodno potrebna, ker v takratnem času ni bilo upati, da bi se dobila za to zado9t« na državna sredstva.
Društvo je v teku let nabralo lepo pre« moženje. ki predstavlja danes s prispe%'k> drugih korporacij, osobito Zbornice TOI skupaj že vrednost nad en milijon dinar« je v.
Poročilo, ki ga je podal društveni pred« sednik g. Ivan Jelačin na včerajšnjem obč« nem zboru, kaže, da se bližamo vendarle ugodnemu zaključku gradbene akcije in da bo pričela — ako ne bo kakih nepred« videnih zapre'c — rasti iz tal ponosna zgradba naše Trgovske akademije na vo* galu poleg Trgovskega doma in banske palače že v letošnji jeseni. G. Jelačin je uvodoma omenjal trnjevo pot in tiho, to* da ogromo delo društva v preteklih letih. Društvo je zainteresiralo za svojo akcijo tudi merodajne vladne kroge. Predsednik je osebno ponovnokrat obiskal razne mi* nistre, tako osobito gg. dr. Spaha in dr. Korošca. Zagotovljeno je bilo za zgradbo iz državnega dolarskega investicijskega po* sojila že vsota treh milijonov dinarjev. Žal je to že stvar preteklosti, kakor je padla v vodo tu druga večja akcija, da bi ministrstvo za šume in rudnike podelilo društvu subvencijo v naravi iz državnih šum, kakor so jo dobile nekatere dr dobrodelne korporacije. Večkrat je bila stvar že tik pred ugodnim zaključkom, a peripetije, ki so bile svoječasno tako po*
Ilja Rjepin umrl
Berlin, 30. septembra d. Iz Helsingfor-sa poročajo o smrti slovitega ruskega slikarja Uje Rjepina Umrl je včeraj v vasi Knokkali. Kot kozaški sin je veliki umetnik preživel svojo mladost v revščini. Ko je na peterburSki akademiji dobil štipendijo za potovanje, je posetil Rim in Pariz. Leta 1873. je na razstavi na Dunaju razstavil sliko »Vlačilcev ladij na Volgi«. Ruska zgodovina ga je navdušila za zgodovinske slike, ki so se odlikovale do silnem realizmu. Splošno znane so njegove slike »Kozaki pišejo pismo tatarskemu kanu«, ki je polna humorja, nadalje »Ivan Grozni ob truplu svojega sina«, portreta Rubinsteina in Tolstoja ter druge. Njegova umetnost je imela sličnost z Vereščagi-novo, vendar pa je pri Rjepinu prevladovala slikovitost. Z Rjepinom je umrl velik umetnik, ki je črpal svojo moč iz ruskega naroda in ki je zavzel trajno mesto v zgodovini umetnosti.
Tri letala zavozila v gozd
London. 30. sept. g. V bližini Arundena v grofiji Sussex se je pripetila danes tež« ka letalska nezgoda. Tri letala angleške zračne f lotil je, ki so letela tik drugo ob drugem, so se zaradi megle zadela v goz* dič na nekem griču. Vsa tri letala so se zrušila na zemljo. En pilot je bil mrtev na mestu, drugi je umrl v bolnici, dočim je ostal tretji po čudnem naključju po* čolnoma nepoškodovan.
Novi londonski župan
London, 30. septembra AA. Za londonskega župana je bil izvoljen g. William Neale.
Roparji oplenili avtobus
Bukarešta, 30. septembra s. Cestni roparji so včeraj na deželni cesti, ki vodi v Konstanco, napadli poln avtobus. Potnikov niso samo popolnoma izropali, temveč jih tudi do kože slekli in pustili na cesti. Roparji so vzeli s seboj tudi pnevmatike ter razstrelili motor, da bi tako preprečili obvestilo oblastem.
goste, so pokazale tudi že skoro popolno« ma uspele gradbene akcije društva.
Ko so nastopile nove notranjepolitične razmere, osobito ko je prevzel trgovinski resor minister g. dr. Demetrovič, se je predsedniku društva vendarle posrečilo z osebnimi intervencijami pri ministru in pri merodajnih referentih premakniti ak» cijo z mrtve točke s tem, da je dosegel, da je bila vstavljena v državni proračun za leto 1929«30 anuiteta 400.000 Din za od« plačilo gradbenega posojila pri Državni hi* hotekarni banki v znesku 4 milijone Din. V veliko oporo je bila društvu pri tem iz* java mestne občine ljubljanske, da je pri* pravljena prevzeti jamstvo za štirimilijon* sko gradbeno posojilo pod pogojem, da se odpalčujejo anuitete iz državnega prora* čuna.
S hvaležnostjo se g. predsednik sporni« nja pomoči ljubljanskega župana g. dok« torja Dinka Puca, podžupana g. prof. Evg. Jarca in članov finančnega odbora, ki so šli društvu na roko in krepko podprli nje« govo akcijo Sodaj se bliža gradbena ak« cija ugodnemu zaključku Na poziv mini« strstva je društvo predložilo gradbene na« črte, ki jih je izdelal g. inž. Vladimir Šu» bic. Po teh načrtih bo zgradba gotovo ena najlepših in najmodernejših šolskih pošlo« pij v državi. Načrte je po nalogu ministr« stva pregledal tehnični oddelek tukajšnje banske uprave ter jih odobril. Stvar se je pospešila tudi z osebno intervencijo dru« štvenega tajnika g. dr. Josipa Pretnarja pri trgovinskem ministrstvu v Beogradu. Po poročilih, ki smo iih dobili, je trgovin« ski min'ster g. dr. Demetrovič predložil predsedniku vlade g. Živkoviču v odobritev zadolžitev države za 4 milijone pri Držav« ni hipotekami banki Čim bo to odobreno in se otvori pri H. B. gradbeni kredit, kar se more pričakovat' že v najkrajšem času, bo društvo razpisalo gradbena dela in pri« čelo z gradbo.
Po tajniškem poročrlu g. dr. Jos. Pret« narja in blagajniškem poročilu g. centr. dir. Hanuša Krofte se je na predlog go« spoda Frana Strupi ce kot preglednika raču« nov soglasno podelil odboru absolirtorij. Z živahnim odobravanjem je nato pozdravil občni zbor predlog društvenega podpredsed« nika g. dr. Frana Windischerja, da se iz« reče predsedniku g. Ivanu Jelačimu za veli« ko požrtvovalno delo in neumorno priza« devanje za uspešno dovršitev gradbene ak« cije najflepša zahvala.
Ogenj na Mestnem trgu
Ljubljana, 30. septembra.
V drugem nadostr. hiše št. 17 na Mestnem trgu je nastala večja požarna nevarnost. V imenovani hiši, last H. Kenda, so dimnikarji dopoldne snažili in izžigali dimnik. Dimnik je bil menda površno osnažen in so se pozneje vnele saje. Tlelo je ves dan, nakar se je vnel skozi špranjo tudi lesen opaž v sobi g. Henrika Kende. Nevarnost so donjači opazili šele zvečfrr, ko iih je opozori! dušeč dim. Obveščeni gasilci so bili takoj na mestu s trenskim vozom, ki pa je bil odveč in so pričeli gasilci z raz-kopavanjem že močno obžgane stene. Delali so še precej dolgo v noč, preden so popolnoma odstranili nevarnost hujšega požara. Škoda znaša več 1000 Din.
Hmeli
Žalec, 30. septembra. Zaradi oslabljenja na žateškem trgu se je pritisk trgovine za zadnje blago (kakih 700 met. stotov) nekoliko pomiril. Za enkrat pa še ni opaziti izprememb v cenah in so prodali danes po neispremenjenih cenah nad 100 met. stotov.
Žatec, 30. septembra, b. Živahna tendenca. Cene neizpremenjene 300—550 Kč.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Lahno oblačno, solnčno, oblačnost bo bržkone narasla, toplo vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Preko kontinenta prehaja sedaj področje visokega .pritiska, ki je po nevihtah v južni Evropi prineslo razvedri-vanje in porast temperature. V zadnjin 24 urah je barometerski pritisk stalno padal in se bržkone bližamo ponovni izpremembt vremena. Pritisk je splošno padel od 1 do 3.5 mm, ter je znašal od 761 do 765 mm. Temperatura je ostala v zapadni Hrvatski in Sloveniji neizpremenjena ali pa ie le lokalno nekoliko padla, dočim je drugače večinoma lahko narasla, največ za 1 do 3
stopinje V ozadju je znašala od 12 dt* 19 stoj . v Primorju od 17 cio 21. Neba je bilo -raj zjutraj v vzhodnih predelih napol čno ali vedro, na jugu vedro z zelo rr visokimi oblaki ter samo v se-vernoziih krajih oblačno. Padavine so bile s. v gornjem Primorju, v zapadni Hrvat: . Sloveniji. Vetrovi so bili v Primorju hodnega kvadranta, severno-vzhodr, ^ jugu pa je bil dosti iak južr.o-vzhodnik. Morje je bilo včeraj mirno ali slabo valovito ter samo na odprtem nemirno.
Dunajska vremenska napoved sa -redo:
Negotovo, najbrže deževno vreme; pozneje bo temperatura padla.
Več dobrih
fes ari
SPREJME TAKOJ r.9SS1
JOS. PERNUŠ,
mestni tesarski mojster, KRANJ.
^ ^ • s;
KESTLE
OTROŠKA
a
Znatno smo zmžali ©ene
-v	---- ' *
Oglejte in parričajte se Damski čevlji od 100 Din naprej. Za vse čevlie jamčimo, ker so ročnega
izdelka.
13364
Tisoče pohval so deiežni »DCKO« čevlji.
Doko" IVAN ČARMAN
PREŠERNOV A ULICA ŠTEV. 9.

Zalivala
Za vsestransko globoko sočustvovanje povodom smrti naše ljubljene, prerano preminule
OLGE GAJSER
izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni če. sestram iismil;enkam, društvu »Slogi«, godbi On gg. pevcem in vsem, ki so ji tarovali cvetje in spremili našo nepozabno Olgo na zadnji poti.	13358
Ljubljana, 29. septembra 1930.
Žalujoča rodbina: GAJSEE-JEVA.
13358
Kurja očesa
Nalbulile sredstvo orotl kur-ttm očesom .Claven« le mast
.Dobite » lekarnah, droge-'rijah ali naravnost Iz tvor-Inlcf 19 elavneea skladišča
M. Hrnjak
lekarnar — S i s a k
Čuvajte se penaredb.
261
r— t--
JU. (jeršak
Linbljana
kupuje suhe gobe, fižol in orehe
po najvišji dnevni cem.
Citajte vedno
naše oglase!
t tc.	
	
t
Občina Ljtbljan* Mestni pugretim uvod
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancen, da je naša srčno ljubljena soproga, mama, stara mama in tašča, gospa
filolzim Slane
v torek dne 30. septembra t. L, po kratkem, mučnem trpljenju, pnjridena s svetotajstvi, boguvdano preminula.
Truplo blage pokojnice prepeljemo v Litijo, odkjer se bo vršil pogreb v petek dne 3. oktobra 1930 ob 3. uri popoldne od doma žalosti, Litija štev. 4, if litijsko pokopališče.
Litija — Celje, dne 30. septembra 1930.	13365
FRANC SLANC, soprog. — MIRA DR. HUBADOVA, SLAVA, RADOVAN, ANA, MARTA, JELENA, otroci. - DR. JOSIP HUBAD, zet. — MIRA, SLAVA, DARJA, JOŽA, vnuk! in vnukinje, in vse ostalo sorodstvo.
Maši kraji in ljudje
Jubilej vzornega obrtnika in narodnjaka
Gospod Milko Krapež, ura" m trgovec * dragotinami na Jurčičevem trgu v Ljub« "ljani se danes ozira nazaj na 301etno dobo ■svojega, v vsakem pogledu požrtvovalne* ga in zato plodonosnega in blagoslovljene« ga dela kot samostojen gospodar. Kdo ga ne pozna? Ni ga skoro Ljubljančana, ki ne bi v teku dolgih let pr šel ž njim t stik ob tej ali oni priliki, bodisi kot s So« kolom ali obrtniškim organizatorjem. Po« ma ga pa tudi dežela, saj se je gibal mno« igo tudi tam zunaj.
Rodil se je naš Milko Krapež 27. sep« tembra 1876 v Lj ubij ar i, nakar so ga dve leti starega poslali k stricu v Budanje v Vipavsko dolino. Tam e hodil tudi v šolo -ki dokončal štiri razre le ljudske šole, do« čim si je vso ostalo Lobrazbo pridobil v svojem prostem času n velja danes kot vzr moža in delavca ia vseh področjih, kjer se udejstvuje. Star 11 let se je vrnil v Ljubljano, pa so dej ili njegovi učitelji, naj gre študirat. Usojero pa je bilo tako, da je prišel v urarsko delavnico Magdale« ne Rudholzerjeve, prav v isti hiši in v istem lokalu, kjer mojstruje še danes. Iz« učil se je svoje obrti in nato odslužil vo« jake. Že pred odhodom k vojakom pa mu je hišna gospodinja Magdalena Zitnikova obljubila iokal, ki ga je, odsluživši voja« ke, dne 1. oktobra leta 1900. tudi dobil. Na mestu nemškega napisa se je pojavila takrat slovenska nap sna tabla ...
Strokovnjak skoz m skoz, vesten, mar« ljiv, pošten in prijazen napram vsakomur je svoj obrat skozi leta razširil in je da« nes njegova delavnica s trgovskim loka« lom ena največjih in najuglednejših urar« skih delavnic v našem mestu. Milko Kra« pež nam je s svojim delom v delavnici in s svojim udejstvovan;em v javnosti poka« zal, kakšen mora biti obrtnik, ako hoče. da ga bodo cenili in upoštevali in da bo obrtnikov stan spoštovan. Ni se omejil sa« mo na delavnico. Ta je bila možu dela pretesna. Že pred 20 leti ga vidimo med voditelji obrtniške organizacije. Z vso vnemo je posvetil skrb stanovski organi« zaciji, osobito urarski stroki. Ustanovil je strokovno obotno zadrugo urarjev v Ljub« ljani, ki jo vodi že 20. leto in je postaia pod njegovim vodstvom ena najvzornej« ših obrtnih zadrug. Njegovo plodno sode« lovanje vidimo tudi pri Zvezi obrtnih za« drug v Ljubljani, kjer vrši že dolgo vrsto let funkcijo podpredsednika. Voljen je bil tudi v občinsko upravo na Viču, kjer za« stopa obrtniški stan že štiri leta. Ideali« zem preveva vse njegovo delo. Posebno brigo si je nadel glede vajencev, katerim posveča naravnost očetovsko skrb Kadar bomo imenovali može, ki so si pridobili zasluge kot delavci za blagor in izboljša« nje težkega položaja našega obrtniškega vajenca, bomo morah med prvimi imeno« vati Milka Krapeža. Velike zasluge si je ta požrtvovalni mož pridobil tudi na po« dročju humanitarnega dela za obrtnika. »Obrtniška samopomoč«, ki danes toli« kim obrtniškim sirotam lajša gorje, priza« deto s smrtjo moža ali očeta, je pod nje» govim vodstvom do-.egla v zadnjem času krasen napredek.
Milko Krapež pa je tudi pokazal v svo« jem življenju, kako mora biti naš obrtnik ponosen narodnjak in dober rodoljub. Njegova naprednost in narodna zavest ga je stala mnogo preganjanja in trpljenja, kar pa je prenašal možato in ni klonil. Bil je vedno pravi Sokol. Pri Sokolu II. je
prevzel že 1908 načelstvo zgradbe in zbral skupaj z drugimi toliko denarja, da je mo« gel Sokol II. kupiti na Prulah lep prostor, kjer se bo zgradil tudi dom. Podstarosta Sokola II. je že 8. leto. Nad šest let je tudi podstarosta župe. Od mladih let se je v resnici držal sokolskega načela: »V pesti sila, v srcu odločnost, v mislih do« movina!« Energičen in neustrašen je ved« no in povsod pomagal, da podpre sokol« sko misel.
Ko obhaja naš Milko Krapež 301etnico svojega samostojnega poklicnega udej« stvovanja čil, krepak in mladosten, mu kot obrtniku, kulturnemu in narodnemu de« lavcu ter zavednemu Sokolu kličemo: Osta« ni nam tak še dolgo let, obrtniku v čast, sebi in ljubljeni družini v zadovolistvol
Velika razstava tiska v Zagrebu
Od 4. do 13. oktobra priredita Savez grafičnih radnika i radnica Jugoslavije in Zagrebški zbor razstavo tiska. Razstava je zamišljena v velikem obsegu in hoče pokazati vse panoge grafične industrije. Zainteresirala naj bi najširše kroge za gra« fične izdelke in za domači tisk ter mu prikazala ves napredek tiskarstva v Jugo« slaviji. Razstava je razdeljena v več od« delkov m bodo grafična podjetja Dravske banovine razstavila svoje izdelke v poseb« nem paviljonu. Na razstavi bo tudi pose« ben oddelek, kjer bo razstavljeno časopis« je z vsega sveta. V teku razstave se bo vršil tudi sejem lepih knjig.
Grafične izdelke, tiskovine, novine, ča« sopise in knjige bodo razstavili iz vse dr« žave, tako da bo to prvi prikaz celotnega tiska v Jugoslaviji. V oddelku mednarod« ne žurnalistike bo posvečena posebna po« zornost ilustriranim revijam iz raznih dr« žav. Ta oddelek bo posebno Dester, saj je celo oddelek zunanjega ministrstva za tisk iz Nove Zelandije poslal kompletno ko« lekcijo časopisov in revij. Zastopane pa bodo vse države iz raznih delov sveta. Manjkalo ne bo Japonske, ne Kitajske, ka« terih tisk je še zlasti zanimiv. Razstavi je pridružena tudi protialkoholna propa« ganda, filatelija. razstava in sejem knjig, razstava najrazličnejših razglednic, grafič« nih strojev, papirja in drugih potrebščin.
Za poset razstave so dosegli prireditelji 50 odst popusta na železnicah. Legitima« cije izdajajo pisarne »Putnika« in podruž« niče I. Hrvatske štedionice. Razstava bo otvorjena v soboto ob 11. V zvezi z raz« stavo se bo vršila proslava 601etnice ob« stoja grafične organizacije v Zagrebu. Za« to bo istočasno prikazan razvoj te organi« zacije in njeno 601etno delo. Razstava bo zanimiva za slehernega. Zlasti, ker bodo razne panoge grafike prikazane nazorno in bo vsakdo lahko dobil popoln vpogled v razvoj in uspehe te toliko važne gospo« darske panoge.
Zadnja pot Clotarja Bouvierja sen.
Gor. Radgona, 29. septembra
V nedeljo popoldne smo spremili k več« nema počitku veleposestnika vinogradov in ustanovitelja tvrdke »Šampanjske in vinske kleti Clotar Bouvier«. Pokojnik, ugleden, značajen mož in vzoren gospo« dar je bil eden izmed glavnih pospeševal« cev vinogradništva in vinarske industrije ter je po svoji produkciji zaslovel tudi daleč izven meja naše države. Njegov rod izvira iz francoske Švice (Pourentry), od« koder so se predniki priselili k nam leta 1715. Od tega časa naprej je znano to ime v trgovskih in industrijskih krogih, pa tudi v raznih državnih službah.
Pokojnik je po dovršitvi trgovskih stu« dij 1877 vstopil v službo pri hranilnici v avstrijski Radgoni kot uradnik in je služ« boval lepo dobo 35 let. Izven službe se je posvečal vinogradništvu. Kot 261etnemu mlademu uradniku mu je bilo treba mno« go študij in opazovanj, da si je pridobil tisto mero izkustev, ki so mu bila potreb« na, ker si je stavil vinogradništvo za živ« ljensko nalogo. Trtna uš je tiste čase raz« širila pogubno delovanje v gornjeradgon« ski okolici. Toda pokojnik se ničesar ni ustrašil. Energično je pograbil za delo in po mnogih ovirah in neuspehih naposled spravil svoje vinograde zopet v ugodno stanje. Ti uspehi so dali povod za vse« stransko posnemanje. Po kratkem času (1882) je ustanovil tvrdko »Šampanjske in vinske kleti« ter nakupoval vinogradna po« sestva v okolici Gornje Radgone in Lju« tomera, da obsegajo sedaj nad 100 oralov. Fabrikacija šampanjca po francoski me« todi je posebna zasluga pokojnika; zani« mal se je z vso vnemo za to stroko ter v začetku celo lastnoročno delal, dokler se ni začel obrat stalno povečevati. Dne 12. aprila 1928 je slavil dva redka jubile« ja in sicer svojo 751etnico v popolni te« lesni in duševni moči ter 501etnico vino« gradništva. Čeravno je že pred osm;mi le« ti izročil svoja obsežna posestva in pod« jetje v najlepšem razvoju svojima sino« voma, je še vedno skrbno ter z veseljem
Danes ob	in y10 zvečer!
ftiefiard IZanGer
Najboljši današnji tenorist — komorni pevec v najnovejšem zvočnem velefilmu oetja, sladkoopojnih arij, popevk in nepozabne vsebine
POT K SLAVI
Izven sporeda: 1. Zvočna humoreska »Pevci mojstri«. 2. Predobjava filmske operete »Tango ljubezni«.
Predprodaja vstopnic od 11. do pol l. ure.
..Elitni kino Matica"
Telefon 2124
opravljal vsakodnevno delo po kle*eh, vi« nogradih in pisarni, kjer je posedal pri poslovnih knjigah večkrat celo pozno v
noč.
Od leta 1910. do 1918. je županoval tu« kajšnji občini ter si pridobil lep; zasluge. Pod njegovim županovanjem je postala Gornja Radgona trg, postavljeno je bilo prepotrebno železniško postajališče in lep gasilski dom; takrat je bilo tudi nakuplje« no zemljišče, na katerem stoji danes kras« na dvonadstropna občinska palača. V svetovni vojni je pomagal vsakomur, v kolikor je bilo v njegovih močeh. O njego« vi vsestranski priljubljenosti in dobrosrč« nosti pričajo številni venci in množica, ki ga je spremila na zadnji poti.
V nedeljo od 13. ure dalje je počival na mrtvaškem odru v dvoriščnem prostoru, kjer se mu je zadnjikrat poklonila števil« na množica. Rakev je bila okrašena tudi z lepim svežim vencem vinske trte z grozdi. Izpolnjena mu je bila zadnja že« lja. da ga v njegovo novo domovino pre« neso njegovi uslužbenci, ki so ga spošto« vali kakor drugega očeta. Ob pol 17. je bila izvršena blagoslovitev, nakar je rac ški pevski zbor pod vodstvom g. Janka Či» riča zapel »Vigred«. Nato je delavstvo dvignilo rakev s pokojnikom in dolg spre« vod je krenil mimo farne cerkve proti po« kc-ališču; do Kolerjevega hotela je no« silo pokojnika delavstvo, od tam naprej pa viničarji.
Pogreba so se udeležili med drugimi: ravnatelj vinarske šole v Mariboru g. Priol v spremstvu dveh profesorjev, člani na« čelstva radgonske hranilnice z županom g. Štefanom Kaufmannom, gornjeradgon« ski občinski odbor z županovim namest« nikom g. Karlom Mavričem, načelnik okr cestnega odbora g. Janez Lančič, gornje« radgonsko gasilsko društvo v krojih in še mnogi. Tukajšnje vinarsko društvo, ko« jega dolgoletni član je bil pokojnik, je za« stopal tajnik g. Kari Korath. Ob odprtem grobu so se v ganljivih govorih poslovili od pokojnika župnik g. Martin Gaberc, v imenu občine g. Kari Mavrič ter v imenu načelstva Hranilnice v Radgoni g. Štefan Kaufmann, nakar je moški zbor zapel še »Blagor mu«.
Veleuglednemu pokojniku bodi zemlii« ca lahka!
Solnce z žarki že se poigrava, lepa Janja v sladkih sanjah spava: Belo perilo prava je sreča, slast, lepota meni je največja. To divoto ALBUS-MILO samo da, zato pač gospodinja rada je ima.
Siromakom kakor bogatinom, obem enako, je potrebno ALBUS-MILO. Najceneje pa tudi najdražje perilo opere in očisti najbolje ALBUS -MILO. Uporabljajte tudi vi
ALBUS-TERPENTINOVO MILO
Po drugem tednu dražbe pri grofu Szaparyju
Murska Sobota, 30. septembra.
Drugi teden je za nami in od vsega pri« bližno trimilijonskega inventarja je odpro« dano dosedaj za 900.000 Din. Tudi v mi« nulem tednu so bili glavni kupci isti ka« kor v prvem: kr. banska uprava v Zagre« bu in oba muzeja. Na novo se jim je pri« družil še šef zagrebške policije g. Bedeko« vič, St Schlegel iz Varaždina in drugi. Od pomembnejših zaključkov je beležiti na« slednje dosežene cene: dragocena franco« ska komoda, ki je stala v velikem salonu 10.000 Din, stari lestcr.co 5000 Din, s kostjo vloženi stoli (chippendale) so se prodali po 1050 Din; garnitura (1 zofa, 6 stolov, 2 fotelja, konzolna miza, salonska miza, konzolna etažera, vse baročno) za 17.000 Din, okrogla mehanična ura iz 1. 1700., ki je vzbujala največ pozornosti, saj v Ju« goslaviji nima para, je dosegla 15.000 Din; baročno ogledalo 62 X 48 cm, 4500 Din; garnitura (Biedermaver, zofa, 4 stoli, mi« za) 5000 Din; konjska uzda, pozlačena in s srebrom okovana 2260 Din.
Banska uprava se sedaj pogaja še za na* kup velike spalnice, s posteljo z baldahi« nom, v kateri je že spal srbski kralj Mi« lan. Izklicna cena za celotno sobo je 50.000 Din. Do zaključka pride najbrže ta teden. Iz knjižnice se pohištvo dosedaj še ni pro« dajalo, ker leži tu ponudba za odkup kom« pletne knjižnice (tri sobe) z opravo vred. Nudi se 20 odst. nad cenilno ceno Ni pa verjetno, da bi likvidatorji na to pristali, ker je faktična vrednost gotovo precej višja.
Ta teden (dražba se vrši, kakor znano, le ob četrtkih, petkih in sobotah) se bo prodajalo še pohištvo. 9., 10. in 11. okto* bra pa pride na vrsto porcelan, ki ga je za lepo trgovinico. Je po večini le kva« litativno delo znamk: Herend. Alt«Wien, Alt«Meissen, Neu«Meissen, kitajski itd. Te dni se bo razprodala tudi steklenina, ki je je tudi zelo mnogo. V splošnem poteka dražba mirno in prijetno, ter sliči bolj razgovoru kakor pa licitaciji. Cene, ki so se plačevale dosedaj, niso previsoke, neka« tere stvari so bile prodane celo izredno poceni. Par kosov umetnin pa, ki so bile cenjene tako visoko, da v Jugoslaviji pač ne bo najti kupca zanje (izvoz pa je men« da ljubljanski konzervator prepovedal), bo moralo dati sodišče pač ponovno oceniti bodisi strokovnjakom iz Zagreba ali pa iz Ljubljane.
Shod NSŽ~vTrbovIjah
Trbovlje, 30. septembra.
V nedeljo dopoldne se je vršil v Za« vraškovi gostilni shod Narodne strokovne zveze, ki je bil dobro obiskan. Shodu je predsedoval predsednik trboveljske po« družnice g. Dornik. Poročal je g. Rudolf Juvan iz Ljubljane, ki je uvodoma pouda« ril, da ni prišel ne izzivat, ne uganjat de« magogije, temveč da hoče govoriti o po* trebi enotne močne organizacije, ki bo v stanju izvojevati delavstvu to, kar mu gre. V tem pogledu se je do sedaj mnogo gre« šilo, ker se je vse preveč politiziralo, zane« marjali pa so se pravi delavski interesi. Delavstvo ima sedaj tri strokovne organi« zacije, ki so bile vedno solidarne, kadar je šlo za koristi delavstva, vendar pa so bile vse tri več ali mani politično pobarvane. Delavstvo mora računati z realnostjo, gle« dati mora, kako si bo izboljšalo sedanji položaj. V to je potrebna enotna in močna organizacija delavstva, ki bo imela moč, uveljaviti delavske zahteve tudi na pristoj« nih mestih. Dela se na novih zakonih, ki so za delavstvo življenske važnosti. Bolj kakor kdajkoli je potrebno, da delavstvo nastopa enotno. Zato je potrebno, da se združimo vsi v veliki jugoslovenski ideji. Nikaka sramota ni za delavca, ako je na« cionalist. Nemški delavec, ki je organizi« ran v socialno«demokratski stranki, se za« veda in čuti, da je Nemec, in ko je nastala svetovna vojna, so nemški socialisti dali nemški državi vse svoje moči na razpola, go. Za vso državo se snuje enotna dclav« ska organizacija, ki hoče biti nacionalna
in državotvorna. V to organizacijo je vab« j ljeno vse ono delavstvo, ki čuti jugoslo* vensko.
K besedi se je nato oglasil zastopnik krščansko«socialnega delavstva g. Križnik. V splošnem so se njegova izvajanja krila z onimi g. Juvana. PoudaTil je, da je delav* stvo jugoslovensko orientirano in državo« tvorno, saj je tudi ono pomagalo graditi Jugoslavijo in tudi danes daje državi vse svoje sile na razpolago. Položaj delavstva je danes naravnost obupen. Lačen delavec reče marsikaj, česar bi nikdar ne rekel, če bi se mu godilo bolje.
Delavec Bastič je slikal bedno stanje tr« boveljskega delavca. Z 200 Din na_14 dni ne more preživljati ne sobe ne družine. Zi* vimo samo še od milosti tTgovcev in obrt« ni kov.
Predsednik Zveze rudarjev g. Fliberšek je razvil nekako te«le misli: Kapitalisti so na delu, da odvzamejo delavstvu še tiste pravice, ki jih ima. Po sebi je umevno, da so naši delavci Slovenci in Jugosloveni, hočejo pa, da skrbi država tudi za nje. Ker se kapital druži na internacionalni podlagi, se mora tudi delavstvo združiti ne glede na naTod« nost. Domači uradniki so dostikrat slabši za delavca kakor tujci in redke izjeme so med inteligenco, ki bi čutila z delavstvom. Milijoni se črpajo naše jugoslovenske zemlje, a gredo v tujino, naš delavec pa strada. Novo organizacijo podpirajo kapi« tališ ti, zaradi česar v njo ne more imeti zaupanja.
G. Juvan je v ostrem govoru zavrnil! oči« tanja g. Pliberška, posebno njegovo trdi* tev, da bi novo organizacijo podpiraj ka« pital.
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
rji ••	.• vf •
irije ptički
Ljubljana, 30. septembra.
Hlapca Gregor ter France sta dobila na« logo, speljati s kolodvora vagon premoga odnosno koksa za italijanski konzulat na Erjavčevi cesti. Ker dela pri nakladanju, vožnji in razkladanju nista zmogla sama, sta se ozrla okrog in ugledala v bližini, na »rampi« znanca, brezposelnega delavca Jakoba iz Most
»Halo, Jaka, pridi pomagat!« »Zakaj pa ne, če bo kaj plačila!« je zabrundal Jaka, pristopil bližje in pljunil v roke...
Vsi trije so krepko prijeli za lopate, ko« nja sta potegnila in kmalu je bila klet pod hišo italijanskega konzulata polna koksa.
Preostalo pa ga je na kolodvoru še za dober voz, zato ni čuda, da se je vsem trem skoro istočasno porodila v glavi brihtna misel.
»Žejen sem, a je veliko vprašanje, če dobimo na konzulatu kako napitnino,« je vzdihnil France.
»Tudi jaz imam čisto suho grlo,« je pri« trdil Gregor.
»Z menoj ni nič drugače,« je potožil Ja« ka. Gregor se je nato zasukal okrog konj in oba strokovnjaško premotril. »Poženi« mo proti Trnovem!« je dejal. In so res pognali. Ustavili so se pri kovaču Francu v Švabičevi ulici ter se pogovarjali ž njim, če ne bi kazalo podkovati konj. Potem pa so mojstra poklicali stran in mu namig« nili, da imajo na razpolago voz cenenega koksa. »Hm ja, hm, hm,« je odgovarjal mojster. Plačati pa ni hotel takoj, marveč je počakal. Zmenili so se za naslednji dan.
»Prokleto je pa trd! Tak, danes ga ne bomo...«, so potožili drug drugemu.
Naslednji dan so se oglasili že dopol« dne, stopil pa jim ni nasproti samo moj« ster France. Pojavil se je tudi stražnik, ki jim je povedal, da je v kleti italijan« skega konzulata prostora baš še za en voz koksa, ki so ga res kar hitro odpeljali tja. Seveda pa s tem stvar ni bila končana in so morali trije ptički, žejni kakor so bili, naposled naravnost v luknjo.
Pri Radu Murniku
Ljubljana, 30. septembra. Nekaj nad 10 dni že polega Rado Mur* nik v mali sobici v tretjem nadstropju mestnega zavetišča v Japljevi ulici. Nane* se, da pride kdo v obiske m ugleda našega največjega humorista ležati na beli poste« |ji z visokim zglavjem. Vidi ga shujšanega in upadlega pa vendar živih oči, ki se željno ozro proti vhodu. »Me še poznate,«
»Malo zredili ste se,« šegavo odgovori, da se umakne, po nekaj besedah pa sva že skupaj. Kmalu zatem je na meni, da zle« zem v zadrego. Nekaj pretrganih besed, nato pa se ojunačim. saj sem samo odpo« slanec dobrega človeka, imenitnega našega človeka s plemenitim srcem in veliko du* šo, velepodjetnika z Vrhnike, g Jožeta Jelovška.
»Takale je ta stvar, gospod Murnik, ua Vam prinašam par sto d:narčkov, ki jiih je naklonil gospod Jelovšek v ganljivem raz« govoru o Vaši ne baš soinčni usodi.
»O, accipio!« se vzradosti tedaj naš Ra« do Murnik in vlažne oči se mu zasvetijo v globoki hvaležnosti. »Veste nisem v polo« žaju da bi odklanjal. So še nekateri, ki se me spominjajo.«
Pomudiva se dalje v razgovoru dobrih ljudi, nato pa preideva na drugo. Obujava spomine. V duhu kreneva v Strguičevo, se« daj Kmetovo gostilno na Gcsposvetski ce« sti, v katero je zahajal Rado na prijateljske pomenke med zbrano družbo, dokler se je držal na nogah. Pomenkujeva se o njego« vem literarnem delovanju in mi zaupa, ka« ko rad bi predelal svojega »Grogo«.
»Kako pa kaj pri vas, pri Jutru? Veste, kar zdi se mi, da bom še pisal za Jutro.«
»Ej, da bi!« se razveselim in gane me ta živa vera v ozdravljenje, ki naj bi ga do* brohotna Usoda res skoro naklonila naše* mu Radu v dobro njemu samemu in pa vsemu narodu, kateremu je on že toliko dail. A narod njemu — kaj?
S steklenico po glavi
Dol. Toplice, 30. septembra. V soboto je šel brat posestnika, Žagar* ja in mlinarja Finka iz Obrha pri Topli* cah, Anton Fink z nekim gospodarjem v Sotesko po žaganje, ki ga rabijo kot na* stiljo za živino. Ko sta že žaganje naloži* la, se je sešlo več delavcev. Ker je bila ravno sobota in so delavci prejeli svojo plačo, so se fantje Šercelj, Šenica iz Me* niške vasi, Gorše iz Podhoste ter Muhič iz Obrha s Finkom napotili v gostilno v Sa* teski, nato pa se še ustavili v Bradačevi go* stilni v Podhosti in nato še v Finkovi go* stilni v Meniški vasi.
Ko se jih je vino že precej prijelo, je prišlo do besedovanja, nakar so odšli iz gostilne. Muhič se je zadržal in odstranil od ostale družbe, da obišče svoje dekle. Med drugimi pa je nastal blizu mostu čez potok Radeš pri Meniški vasi pretep, v katerem je 191etni Šercelj udaril Finka s pollitersko steklenico, ki jo navadno nosi s seboj na delo, enkrat po hrbtu in nato še po glavi s tako silo, da se je steklenica razbila. Udarec je Finku prebil črepinjo, vendar je bil Fink še toliko pri sebi. da je sam prišel do doma, ki je nad četrt ure oddaljen od kraja tepeža. Doma se je v redu slekel in vlegel v posteljo. Kma* lu pa je padel v globoko nezavest, iz ka» tere se ni prebudil do jutra in niti potem, ko je prišel poklicani zdravnik dr. Kon* valinka iz Toplic, ki je konstatiral, da je prebita lobanja, ki povzroča notranjo kr* vavitev, in odredil, da nesrečneža takoj prepeljejo v bolnico.
Nevarnost je, da bo Fink težki poškod* bi podlegel, pa tudi če ozdravi bodo osta« le posledice udarca trajne, posebno še, ker je bil fant že enkrat občutno udarjen z vejo drevesa, ki so ga v gozdu podirali. Nesrečnež seveda ni mogel podati nobene izjave, a topliškim orožnikom se je po* srečilo takoj izslediti napadalce. Je to v teku enega ieta že drugi težji zločin v pi» janosti v isti vasi in gotovo ne dela časti sicer pridnim, poštenim in treznim vašča* nom. Da taki zločini že vendar enkrat prenehajo, bi bilo dobro, da se krivci ob* čutno kaznujejo ter da se jim za dalj ča* sa prepove pohajanje v gostilne. Toliko v dopolnilo k včerajšnjemu kratkemu poro* čilu iz Novega mesta.
KONCERT
V restavraciji in kleti vsak večer koncert s plesom. V kavarni in restavraciji svira prvovrstni orkester, v kleti pa znana Cvirnova muzika. Klet je na novo urejena, ter za udobnost preskrbljeno. Dobra gorka in mrzla jedila, izborna pijača ter prvovrstna postrežba. — Abonenti se sprejemajo na hrano.
Se priporočata Fran in Rozi Kraneš
©©muce v
Naročniki, ki jim je s koncem septembra potekla naročnina, so prejeli včeraj položnice. Vljudno jih prosimo, da ž njimi obnovijo naročnino po mož-iiosti za celo zadnje četrtletje, vsekakor pa za oktober takoj prve dni v oktobru. S tem olajšajo upravi poslovanje in si zagotovijo redno dostavljanje lista. Kdor je z naročnino na dolgu še za nazaj, naj obenem poravna tudi ta zaostanek, da se izogne stroškom za opomin in eventualne poštne naloge.
Pravočasno plačilo naročnine je v velikem interesu naročnikov samih, ker velja »Jutrovo« nezgodno zavarovanje samo za one naročnike, ki so najkasneje do 14. dne v mesecu plačali naročnino za tekoči mesec in nimajo nikakih zaostankov za prešnje me-
*	Izpremembe v državni službi. V 1. skupino I- kategorije sta pomaknjena za višja katastrska agronoma, Krešimir Erbežnik pri vardarski finančni direkciji in Stjepan Pavlečič pri katastrski upravi v Ljubljani. Anton Benčin iz Trsta je imenovan za začasnega predmetnega učitelja na srednji tehnični šoli v Ljubljani.
*	Izprememba rodbinskega imena. Banska nprava Savske banovine je maloletnim Ma-ienšku Viktorju, Davidu in Stanislavu iz Mačkovca, pristojnim v občino Suhor, dovolila spremembo rodbinskega imena Ma-Ienšek v Plut.
*	Kraljeva jahta na Dravf. Kakor poročajo iz Osijeka, je v nedeljo dopoldne z Dunava prispela po Dravi do Osijeka jahta Nj. Vel. kralja. Na obalo je prišlo mnogo občinstva gledat lepo ladjo; opoldne je prišel na ladio general Damjanovič. Jahta ima posadko štirih oficirjev in 25 mornarjev. Popoldne se je jahta vrnila proti Beogradu.
*	Župnik Kleindienst umrl. Župnik v pokoju g. Jakob Kleindienst po rodu iz Radovljice, je 27. septembra umrl v Solinu pri Splitu v starosti 57 let. Kot župnik v Begunjah na Gorenjskem ie zaradi bolezni leta 1919. stopil v pokoj ter zadnja leta preživel v Solinu. Znan je bil kot vnet ribogojec. Bil je miren in spoštovan mož. Blag mu spomin.
*	Odkritje Puncerjevega spomenika preloženo. Slavnostno odkritje nagrobnega spomenika junaki Srečka Puncerja. ki bi se bih moralo vrš;ti v nedeljo <2. cktobia je preloženo definitivno na nedeljo 12. oktob-bra od 15. na pokopališču v Braslovčaii. Podroben spored svečanosti odkritja spo-men'ka bo še objavljen.
*	Izpiti za pilote-lovce so se vršili minuli teden v Zemunu teoretično in praktično. Z odličnim uspehom so položili izpit naslednji Slovenci; mornariška vidji: Miha Ker-šič in Ivan Koroša, narednik djak Joža Lavtižar, narednik Karlo Štrbenk in podna-rednik Vladimir Gorup. Vso srečo vrlim letalcem 1
*	Pospeševanje turizma v Jugoslaviji. Odsek za pospeševanje turizma z min. za trgovino in industrijo si je nadel nalogo, da v naši državi dvigne turizem na ono stopnjo, ki se da doseči po mnogih naših naravnih krasotah. V bodoči sezoni se bo posebna pozornost posvečala ureditvi južnih kra-
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. iaa opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer m brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8 vrsta padavin.
1. oktobra 1930. Ljubljana: 7. 761.5, 14, 90, mirno, 10, dež, 2.7. Maribor: 7. 760.6, 15, 80, S\V2, 10. Mo= star: 7. 763.4, 15, 80 mirno, 1. Zagreb: 7. 762.1, 15, 95, E2, 10. Beograd: 7. 762.9, 11, 70, mirno, 3. Sarajevo: 7. 764.6, 13, 70, E4, 3 Skoplje: 7. 765.9, 12. 90, mirno, 0. Kura* bor: 7. 762.7, 18, 80, NE4, 1. Split: 7. 762.6, 21, 50, ESE2, 5. Rab: 7. 761.8, 20, 80, E2, 10. Vis: 7. 762.3, 17, 80, SE5, 1.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 18.2, najnižja 14.
Solnce vzhaja ob 5.57, zahaja ob 17.42, hma vzhaja ob 15.44, zahaja ob 23.47.
Ne samo, da se je tednik »ROMAN« za svojo obletnico v vseh ozirih
OIP©P®IL(N)0(L
in uvedel na zvečanem obsegu nove rubrike, ilustracije itd. itd.
»ROMAN« poklanja svojim naročnikom
Zlk ZMESTOB®
prekrasno zbirko Zupančičevo »Našo besedo«, ki stane v knjigarni 40 Din. Več v 39. številki »ROMANA«, ki je izšla v soboto.	13352
jev, zlasti Zetski banovini, ki je izredno bogata na naravnih lepotah. Kot eno najvažnejših se bo rešilo vprašanje gradbe čim večjega števila modernih hotelov in izletišč kakor tudi ureditve cest v Zetski banovini, ki je slabo zvezana z železniškimi mrežami. V prihodnji proračun bodo sprejete potrebne postavke za ureditev tega važnega vprašanja. Na pristojnem mestu ie že več prošenj za koncesije za gradbo hotelov v onih krajih. Istotako se proučava tudi vprašanje ureditve naših jezer na jugu, ki glede lepote ne zaostajajo za lepotami drugih jezer v Evropi. Tudi vprašanje plovnosti naših jezer se bo v bližnji prihodniosti povolj-no rešilo.
*	Izenačenje obrestovanja. Denarni zavodi v Mariboru in Celju so sklenili, da bodo obrestoval: od 1. januarja 1931. proti trimesečni odpovedi vezane vloge po 6 in pol odstotka, nevezane pa po 5 odstotkov. S tem bo obrestna mera v Mar boril in Celju izenačena z obrestno mero pri denarnih zavodih v Ljubljani.
*	Starodaven hrvatski napis v Splitu. V splitskem samostanu tretjerednic sv. Dominika, ki se sedaj popravlja, so odkrili v zidu napis Dominika. Don Bulic je mnenja, da je bil Dominik kaplan hrvatskega kneza Trpimira. Napis se glasi: »Dominik, svečenik in največji grešnik«. Domneva se, da je to njegov nadgrobni napis.
*	Izpremembe v potniškem prometu.
5	1., odnosno 5. oktobrom nastanejo nekatere izpremembe v potniškem prometu v območju zagrebške železniške direkcije. Vozili ne bodo več naslednji vlaki: na progi Zabok Kr. Toplice - Gornja Stubica, mešana vlaka št. 2233 in 2234, na progi Po-dravska Slatina - Noskovci mešana vlaka 3235 in 3236, na progi Banova Jeruga Barč med Virovitico in Lukačo mešana vlaka št. 2525 in 2526. Od 5. oktobra dalje pa ne bosta vozila na progi Zagreb - Sušak brzo-vlaka 301 in 306. S 1. oktobrom odpade pri vlakih št. 4-2532 in 2535-5 direktni vagon Beograd - Barč in bo vozil samo med Novsko in Barčem ter nazaj pri vlakih št. 2532 in 2535. S 5. oktobrom se ustavi direktni vagon pri brzovlakih št. 1 in 2. tia progi Beograd - Sušak in bo vozil samo med Beogradom in Zagrebom. Pri brzovlakih št. 7-304 in 303-8 odpade spalni vagon na progi Wien - Ost Bhf. - Sušak in bo vozil samo na progi Wien Ost Bhf. -Zagreb.
Zdravnik predpisuje kot zanesljivo, milo sredstvo za čiščenje, ki sigurno deluje, ARTIN-dražeje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatljice po 8 Din — zadostuje za 4—6 krat.	290/5
*	Petstoletnica mesta Smedereva. Prihodnjo nedeljo, dne 5. oktobra, bo mesto Sme-derevo svečano proslavilo petstoletnico svojega obstoja.
*	SPD naznanja, da ie z današnjim dnem Aljažev dom v Vratih zaprt.
*	Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od tvrdke Fran Kollmann 2000 Din od prodanih valčkov za svetiljke. Srčna hvala!
*	Razprava proti Bratku Kreftu. Včeraj se je vršila pred okrožnim sodiščem v Mariboru razprava v tiskovni tožbi zaradi žalitve kralja v knjigi Bratka Krefta »Človek mrtvaških lobanj«, ki je izšla lansko jesen v Mariboru. Obtoženi so bili Bratko Kreft kot pisatelj, Josip Ošlak kot ravnatelj »Ljudske tiskarne«, v kateri se je knjiga tiskala, in novinar Viktor Eržen kot urednik časopisa »Delavska politika«, v katerem je roman prej izhajal v podlistkih. Razpravljai je sodnik poedinec, sodni svetnik dr. Lešnik. K razpravi je prišlo zelo mnogo mlajše inteligence, zlasti visokošolcev, ki pa so se morali vsi odstraniti iz dvorane, ker je bila razprava na predlog državnega tožitelja proglašena za tajno in so morali prisostvovati samo pravniki. Po končani razpravi je razglasil sodnik dr. Lešnik sodbo, glasom katere se obsodi obtoženi Bratko Kreft na
6	mesecev zapora in 3600 Din denarne kazni, oboje pa pogojno za tri leta. Sodnik je smatral kot posebno olajšilno obtoženčtvo neoporečnost, in pa mladostno nepremišljenost. Obtožena ravnatelj Jiosip Ošlak in urednik Viktor Eržen pa sta bila oproščena krivde in kazni, ker jima ni bila dokazana subjektivna krivda. Knjiga »Človek mrtvaških lobanj« pa je bila, kakor znano, že svo-ječasno zaplenjena. Pisatelj se je v knjigi pečal zlasti z razmerami življenja mlade dijaške generacije po prevratu v Mariboru.
*	Avtomobil povozil šolarico. Predvčeraj-Snj m je povozil na cesti Zidar; mosf-Rade-čc- tovorni avtomobil, last nekega tamkajšnjega trgovca, po nesrečnem naključju 13 letno učenko osnovne šole Antomio Kape-larjevo in jo poškodoval na obrazu in rokah Dekleta Je Lilo takoj prepeljano k zaravniku, ki mu je nudil potrebno pormč. Ponesrečenka se zdravi v domači oskrbi.
*	Obupno dejanje starčka. V Straži pri Leskovcu na Dolenjskem se je na podu obesil 67 letni Tomažin. Na vse načine so ga skušali obuditi k življenju, toda vsaka pomoč je bila prepozna. Orožništvo je izvršilo ogled, nakar so Tomažina včeraj pokopali. Pokojnik je z družino živel v najlepši harmoniji in je zato njegova smrt vse tembolj pretresla. Že pri zajtrku ie odklonil kavo, nato spravil živino v red, poznejše
Teden damskih plaščev

pri tvrdki FRAN LUKIC ima namen pokazati, da plašči, izgotovljeni po meri, nikoli ne dosežejo onega šika in elegance in so znatno dražji od plasčev velemestnih ateljejev.
Številne ktspovalke se čudijo lepoti plaščev in priznavajo nizke eenel
njegovo delo pa bo menda za vselej ostalo nepojasnjeno. Domneva se, da ie Tomažin dejanje izvrši! v duševni zmedenost«.
* Neznanka v zaporu. Prejeli smo: V celjskih zaporih ie kakih 30 let stara ženska, očividno slaboumna, brez dokumentov in sredstev. Na vprašanja daje le redke in konfuzne odgovore. Izdaja se za Stauier Alojzijo iz Zgoleka baje v bližini Ljubljane. Je majhne postave, okroglega temno-bledega obraza, temnih oči in temnih pristriženih las, drobnih rok s precej obrašče-nimi nohti. Oblečena je v staro raztrgano obleko, bosa, na glavi ima belkasto ruto z majhnimi plavkastimi cvetlicami, plavkasto belo kvadratno rižasto kikljo in veliko pla-ščato obleko, modrikast in rdeče pisani predpasnik, ki je spredaj na prsih in trebuhu pokrpan z novejšim blagom in je brez srajce. Imenovana je bila najdena dne 29. septembra v okolišu občine Velika Pirešica. Kdor io pozna, naj blagovoli to sporočiti celjski policiji.
+ Oddaja zakupa železniške restavracije na postaji Prijedor bo z licitacijo 11. oktobra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu. Pogoji so na vpogled pri zagrebški direkciji, soba 53.
ZNATNO ZNIŽANE CENE
Pri dolgi uporabi
se vsak stroj in konstrukcija obrabita. Tudi človeški organizem se izrabi tekom časa. Osvežite izrabljeni organizem z redno uporabo
Velika SKuua oin 56. srednja škatla Din 32, mala škatla Din 16. 156
*	Dar Ga. P. Omulčeva v Ormožu ie darovala 150 Din za CMD namesto cvetja na grob blagopokojne gospe Marije Karlinove. Srčna hvala!
•	Obledelr obleke barva v različnih barvah in plisim tovarna Jos. Reich.
Iz LfuMfane
u— Knez Arzen in princ Pavle na poti skozi Ljubljano. Z včerajšnjim jutranjim jeseniškim brzovlakom sta se peljala iz Bohinjske Bistrice skozi Ljubljano v Beli Ma-nastir knez Arzen in princ Pavle. Kneginja Olga je ostala še dalje v Bohinju.
u— Minister Sernec v Ljubljani. Včeraj je z jutranjim brzovlakom prispel iz Beograda novo imenovani minister za šume in rudnike g. inž. Dušan Sernec. Na kolodvoru so ga poleg podbana g. dr. Pirkmajerja, direktorja drž. železnic g. dr. Borka in nekaterih drugih predstavnikov uradov sprejeli tudi nekateri osebni prijatelji, ki so mu čestitali k imenovanju za ministra. Gosp. Sernec se je najprej odpeljal na svoje stanovanje, nato pa na bansko upravo, kjer je tekom dopoldneva sprejemal zastopstva raznih organizacij in gospodarskih panog. Zastopniki so mu čestitali k imenovanju in ga informirali o svojih željah in težnjah, kolikor se nanašajo na resor ministrstva za šume in rudnike. Danes se bo g. minister poslovil od uradništva banske uprave in izročil banske posle vršilcu banskih dolžnosti g. dr. Pirkmajerju.
u— Slovesna otvoritev gremijalne trgovske šole se je vršila v ponedeljek ob 14. v novi palači »Trgovski dom«. Ob navzočnosti odličnih zastopnikov banske uprave magistrata, Zbornice TOI, Zveze trg. gre-mijev, trgovstva, obrtništva in šolstva je svečanost otvoril g. Ivan Jelačin st kot predsednik društva »Trgovski dom« in izročil šolo v varstvo Zveze trgovskih gremt-jev. Po govorih predstavnikov je šolska mladina zapela državno himno, nakar so s? gostje ogledali prostrane in udobne šolske prostore.
n— Začetek dramske sezone. Ponovno opozarjamo, da bo danes otvorila naša drama svojo sezono s Shakespearejevo komedijo »Sen kresne noči«. Vstopnic ie Se dovolj na razpolago in se dobe pri dnevni blagajni v operi ali pa pred predstav? v drami.. Komedijo je zrežiral prof. Sest, in-sceniral pa z lepim okusom in temeljitim znanjem g. Uljaniščev. Sodelovala bo vo;a-ška godba pod vodstvom g. dr. Cerina, ves balet in ženski zbor pevskega društva
Kupujte samo
PENKALA BATERIJE
ker srorfe najdalle!	300
Površnike - trenchcoate
po meri in že gotove, z nepremočljivo in zimsko podlogo dobite najceneje pri znani tvrdki	13268
DAVORIN BIZJAK
LJUBLJANA, Stari trg štev. 8.
te potrebščine najceneje T drogerijab , KAKC, LJdBLJAHA
: te KAKC, (Wolfr»m), Maribor CEN1K graTIS!
Izvršujemo vsa amaterska dela v 12 urah
»Ljubljanski Zvon« pod osebnim vods:vo.n svojega kapelnika in priznanega glasbenika g. Zorka Prelovca. — Premijera drame »Pravljica'o rajski ptici« bo v -etrtek 2. oktobra. Režijo ima Skrbinšek, igrali bodo Šaričeva, Gabri.ielčičeva, Kralj »n Jerman. Predstava bo izven abonmaja.
u— »Trije mušketirji«. V petek 3. t. m. otvori ZKD sezono svojih kulturnih filmskih predavanj s premijero najnovejšega v Liub-ljani doslej še ne prikazanega velefilma »Trije mušketirji.« Film je točno posnet po romanu Aleksandra Dumasa ter nam predstavljala junaštvo in hrabre čine vitezov Atosa, Portosa in Aramisa. V glavni vlogi d' Artagnana nastopa sloviti Douglas Fair-banks. Glede na to veliko zanimanje, ki se pričakuje za ta spored, se bo film v petek 3. t. m. predvajal v kinu »Ideal« ves dan pri predstavah ob 4., pol 8. in 9. zvečer v soboto ob pol 3. in v nedeljo ob 11. dopoldne v elitnem kinu »Matici«, ker je ta dvorana obsežnejša.
u— Iz gospodarskega sveta. Vodstvo zadružne parne pekarne DEPA nas obvešča, da prevzame s 1. oktobrom poslovodstvo obrata v svoje roke renomirana zagrebška delavska pekarna, ki je danes največja v Zagrebu. Novi poslovodja bo izdeloval kruh do najfinejšega peciva in slaščice v priznani izborni kvaliteti ter se vsem cenjenim odjemalcem kar najtopleje priporoča. O najboljšem blagu in točni postrežbi se lahko vsak prepriča. Zato zahtevajte povsod izdelke parne pekarne DEPA.
u— Akademski pevski zbor vabi vse stare in nove pevce, da sodelujejo pri letošnjem intenzivnem študiju pesl/ega programa. Vaje bodo tedensko v ponedeljek In četrtek. Začetek s 6. oktobrom. Vsi, ki una-te veselje do iskrene pesmi, na sv;de'ije!
u— Esperantski tečaj se prične v petek 3. oktobra ob' 20. v šentjakobski šoli, 2. nadstr. V dobi 3 mesecev se lahko vsak nauči mednarodnega pomožnega jezika es-peranta. Učnina za ves tečaj 45 Din, za dijake 30 Din se plača ob pristopu.
u— Pojasnilo. Prejeli smo: Glede na člančič v vašem cenjenem listu št. 221. z dne 24. septembra priobčen med dnevnimi vestmi pod naslovom »Gobar našel mon-štranco in kelih«, prosim, da priobčite naslednje pojasnilo: Ker niti kot profesijonal, niti kot amater nisem z nabiranjem gob iskal sreče, tudi v tem primeru nisem poskusil sreče z brskanjem po ruševinah za črnimi jurčki med smrečjem za Cekinovlm gradom, nego je resnica ta, da ie z izpre-hoda v Šiško in nazaj proti domu po poti za Cekinovim gradom moia deca, skakaje ob obronkih gozda, slučajno zadela na neke svetle predmete, jih izvlekla iz zemlje in z začudenjem prinesla k meni na cesto. V najdenih predmetih sem spoznal Ie pozlačeno inonštranco in kelih, ki sem jih, kot omenja člančič, zanesel na pristojno mesto. To blagovolite priobčiti v vednost vsem cenj. čitateljem, med katerimi je tudi mnogo mojih prijateljev in znancev, da se tako izognem številnim njihovim vprašanjem, zlasti pa v pomirjenje onih cenj. čitateljev, ki dosedaj še niso imeli sreče, da bi pri »nabiranju gob« našli »zlato« monštranco in kelih. Z vsem spoštovanjem: Drganc Anton, referent pri OUZD.«
Kino DVOR Telefon 2730
Danes ob 4*» pol 8. in 9* uri	J
PREMIERA:
ŠARLATA3T
(Cagliostro naših dni)
Mistična drama, v glavni vlogi Margarete Llvingston. Tragedija ljuba vnega trik o ta.
u— V bolnici sta se poročila. Upokojeni železničar Matevž Cepelnik, doma iz Sta-nežič pri Št. Vidu nad Ljubljano, si je kljub svojim 7 križem izbral nevesto. Pretekli teden so vozili balo, pri tem pa je imel Matevž smolo. Spodtaknil se je in padel ter obležal z zlomljeno desno nogo. Moral je v bolnico, a na poroko ni hote! predolgo čakati. Ker bolnice še ni mogel zapustiti, urejene pa so bile že vse formalnosti, je sklenil, da se poroči kar v bolnici. Prišla je nevesta, 43 letna služkinja Marjeta Znidarjeva iz Utika, in včeraj dopoldne ju je poročil v bolnici kurat g. Slana.
u— Nezgoda dijaka. Ko je šel v ponedeljek okrog 12.35 dijak srednje tehniške šole Mihael Lukomski po Šelenburgovi ulici, je iz Knafljeve ulice privozil lastnik avto-taksija J. K. ter ga vrgel po tleh. Lukomski se je pri padcu poškodoval na levi nogi pod kolenom, vendar poškodba ni bila prehuda in je potem sam nadaljeval pot Nesrečo je zakrivil po izpovedbi prič šofer, ki ni dal pravočasno svarilnega znamenja. Je pa seveda tudi to res, da v Ljubljani še vedno ne znamo hoditi in zatorej niso vseh nesreč krivi šoferji, ki vozijo v splošnem zelo previdno.
u— Pijan voznik. V ponedeljek okrog 17. je pridirjal po Tržaški cesti na Glincah z
dvovprežnim, z gramozom naloženim vozom pijan voznik, v katerem so spoznaii pozneje posestnika Miho V. iz Notranjih goric. Voznik ie bil tako zelo vinjen, da se prav gotovo sam ni zavedal, kaj počenja. Stražniki so, da preprečijo nesrečo, konje ustavili, voznika pa spravili do iztreznienja na stražnico. Voz s konji je prevzel do naslednjega jutra posestnik Anton Kušar.
u— Ukradena košara. Lastnica delikatesne trgovine v paviljonu na oglu Dunajske in Masarykove ulice Marija Bratuševa je prevzela v shrambo od kuharice Ane Raj-škove, stanujoče v Študentovski ulici 11, pleteno košaro z različno obleko. Včeraj dopoldne pa, ko se je Rajškova zglasila, da košaro spet odnese je Bratuševa opazila, da je košara izginila. Rajškova je oškodovana za okrog 1500 Din.
u— Tatvina cken. Kar čudno ie slišati, da kradejo celo ol:na. Pa je le res. Posestnik Ivan Keršič je prijavil, da so mu neznani zlikovci odnesli z dvorišča hiše št. 34 na Celovški cesti 3 kompletna okna z železnim omrežjem in dw)je dvokrilnih vrat. Najbrže ie te predmete odnesel nekdo, ki jih rab« pri kaki novi sfcivbi.
u— Vlom na žasi. V znano Kobijevo žago na Iižanski cesti je v noči na ponedeljek vlo mil neznan lopov ter ukradel iz proste 14 m dolg in 16 cm širok gonilni jermc vreden 8-000 Din. Tatvino so zjutraj opaž' delavci in jo javili knjigovodji Franu Nai • tigalu, ta pa je zadevo prijavil polici; Uvedena preiskava ie ostala zaenkrat brc-uspešna. Svarimo javnost pred nakupe jermena.
u— Izropana puščica. V torek zjutraj našel cerkovnik stolne cerkve sv. Nikoi. Anton Pipan vrata cerkve odprta, nakar kmalu ugotovil, da je izropan eden cerk" nih nabiralnikov. Storilec je pobral iz nj«. -okrog 60 Din. Tatič se je najbrže dal z čer zapreti v cerkev, nakar je po izvrš tatvini odrinil pri vratih zapah in smuk na prosto.
I z Cella
e— Tudi železniška uprava bo gradila
Celju. Predvčerajšnjim se je sestala v C lju posebna komisija železniških strokovni kov, ki si je na licu mesta pri razcepu m; riborske in savinjske proge poleg cerkv sv. Maksimiljana ogledala zemljišče, na ka terem bo baje zgradila železniška uprav večjo stanovanjsko hišo za celjske želez • ške uslužbence. Sredstva za zgradbo b bodo vzeta iz vsote 11,000.000 Din, ki preostala iz likvidirane Nabavljalne zad . ge železničarjev.
e— Z asfaltiranjem Krekovega trea so že pričeli. Podjetje Šaric & Hollub iz Broda na Savi, ki izvršuje vsa dela pri asfaltiranju Krekovega trga v Celju, je pričelo včeraj s polaganjem asfalta ra mogočno betonsko podlago, ki je bila zgrajena pred mesecem. Podjetje je navozilo ogromno množino as-faltovega prahu oziroma prsti na prostor poleg novega javnega podzemskega strani šča pred kolodvorom. V velike kupe je na-gromadenih 4800 vreč trovrstnega asfalta, vsaka vreča tehta 50 kg, torej v skupni tež 240.000 kg. Asfalt pregrevajo na 4 velikih pražilnih pečeh in traja vsako praženje pn 1 uro. Razgret; asfalt urno odvažajo pred pošto, kjer so pričeli z asfaltiranjem. Na-vožena asfaltna moka se tamkaj razgrne stolče s posebnimi razgretimi okroglimi to!-kači, nato pa še izgladi s posebnimi gladil-niki in železnimi razbeljenimi valjarji. Podjetje upa, da bo deio končano v 10 dneh Asfaltiranje, kakor ga v Celju še nisrn imeli prilike videti, opazuje ves dan velik: množica radovednega občinstva.
e— Lep dar celjske Mestne hranilnice Pripravljalnemu odboru za odkritje nagrob nega. spomenika pokojnemu junaku Srečk-Puncerju, ki ie položil svoje mlado življe nje na oltar domovine za osvoboienie Ko rotana, ie darovala celjska Mestna hrani! niča poleg doseženega izdatnega popust pri nabavi potrebnega kamna pri Kamnost ški industrijski družbi v Celju še znese 1000 Din v gotovini. Srčna hvala!
e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se bo sestaki v soboto 4. t. m. ob 15. Zbirališče pred celjskim kolodvorom. Ker je tovarnar \Vester dovolil vstop v svojo tovarno, naj bodo tovariši točni. Po ogleH se določi lokal za ^nadaljnji sestanek.
e_ Lahkomiselnost mladega učenca. Pri
dnevi je nenadoma zapustil svoje učno m sto pri Celjski avtomobilski družbi na Lju ljanski cesti 16 letni mehaniški učenec Dr. go B. in brez sledu izginil. S seboj je vz tudi kolo, ki mu ga ie začasno prepustil nj? gov oče, ki živi v Sarajevu. Fant je ko prodal težaku Šošfcrju, zaposlenemu p gradbi cerkve sv. iaSve na Vrazovem trg za malenkostno v^oto 300 Din, ki jih . kmalu zapravil. Koi ie bil zopet »suh«, se vrnil k svojemu skjrbniku. Ta je zadevo pr javil policiji, ki na| izsledi kupca kolesa skuša vrniti kolo.
e— Šola Glasbene Matice v Celju. Na ra: na vprašanja, ali se gojenci tudi v oktobr lahko še sprejmejol v šolo GM v Celju sp< roča ravnateljstvo} da se to lahko zgoc vendar bi bilo želeti, da se zlasti dosedan gojenci že v naprjej priglasijo in navede.
Al Jolson
PRIDE!_PRIDE!
Elitni kino Matica
Pride! Navdušil Vas bo iD do solz ganil s svojim najnovejšim zvočnim velefilmom
definitivni datum vstopa, ker ie to potrebno zaradi reda in manipulacije.
e— Stanje ponesrečenega rudarja Jakopina, o katerem smo poročali, da se ie hudo ponesrečil v premogovniku v Hudi jami pri Laškem, se je po izvršeni operaciji izdatno izbolišalo. Jakopič se je ponesrečil na ta način, da ie skušal s hrbtom naslonjen povzdigniti težko naložen hunt s premogom, pa mu je nenadoma na polzkem terenu spodrsnilo in je padel, pri čemer je dobil nenavadno hudo trebušno kilo. Le pravočasen prevoz v bolnico in takojšnja operacija sta mu rešila življenje	„ e— Zopet poskusen samomor. Predsnoc-niim ie našel službujoči višji stražnik Matija Česnik na železniškem mosticku na Lavi tik tračnic ležečega 59 letnega samskega hlapca Lovrenca Kovača z Dobrave, občina Dobrna pri- Celju. Ce stražnik Kovača ne bi odstrani! s tračnic, bi ga nedvomno povozil savinjski osebni vlak, ki je pelial kmalu nato v Savinjsko dolino Kovač je izjavil pri zaslišanju, da sicer m nameraval izvršiti samomora, da pa je zarad: starosti, sestradanosti in bolezni popolnoma onemogel in bi se gotovo ne mogel odstraniti s tračnic. Kovača, ki ima zelo razbole-ne in poškodovane noge, je policija oddala v celisko ravno bolnico. Ubogi starček je povedal, da je služil prej pri nekem posestniku v Galiciji pri Celju. Ker pa sta ga gospodar in gospodinja neusmiljeno pretepala, je bil primoran službo zapustiti. Ali morda izvirajo pclikodbe na nogah od tega pretepania, bo pa ugotovila preiskava
Iz Maribora
a— Pirhod čeških in poljskih zdravnikov.
Danes se pripeljejo s praškim in dunajskim brzovlakom ob 14. češki in poljski zdravniki, ki gredo na vseslovanski kongres zdravnikov v Splitu. V Maribor se pripeljejo z rednima brzovlakoma iz Prage in preko Dunaja. Med zdravniki bodo tudi številni profesorji in docenti univerz v Pragi, Brnu in Bratislavi, mnogo primarijev, strokovnih zdravnikov, oficirjev zdravstva, višjih državnih uradnikov, okrajnih zdravnikov, praktičnih itd., tako da bodo zastopane vse kategorije zdravniškega stanu iz glavnih mest in z dežele češkoslovaške in poljske republike. Cehoslovakov je javljenih z rodbinami vred 189, Poljakov pa okrog 380. V Mariboru pozdravita goste zastopnika Zdravniškega društva v Mariboru in JC^ lige. Ob sprejemu bo svirala tudi vojaška godba in je vse občinstvo vabljeno, da se udeleži sprejema, zlasti še člani Zdravniškega društva in JC lige. Minuli teden je napisal praški prof. dr. Ladislav Haškovec navdušen članek o tem kongresu v dnevniku »Narodni listy«, v katerem se spominja prvega kongresa srbskih zdravnikov v Beo gradu 1904, ter kongresa čeških zdravnikov v Pragi 190«, katerih so se že takrat^ udeleževali tudi drugi slovanski zdravniki in že tam polagali temelje skupnemu delovanju v prospeh zdravniške vede med Slova-
11 a__ Mariborsko gledališče otvori svojo sezorio danes z novo našt.udirano in insce-nirano Shakespearjevo komedijo »Sen kresne noči«. Pravljičnost te komedije bo podčrtana z novimi kulisami. Poleg celotnega ansambla, zbora in statistov sodeluje orkester, ki bo oskrbel Mendelssohnovo spremljavo k temu delu. Orkester dirigira g. Herzog, ples je naštudirala gdč. Erna Kovačeva, ki bo absolvirala tudi svojo točko. Režiser je g. J. Kovič. Zaradi velikih stroškov, zvezanih z uprizoritvijo veljajo povišane cene. Jutri se bo vršila premijera Nušičeve najnovejše šaloigre »Gospa ministrova«. Delo čigar sujet je zajet iz življenja prestolnega predvojnega Beograda, je postalo v Beogradu in Zagrebu pravi »šla-
ger«. _ Režija g. J. Kovič.
a_Perutninarji! Ne pozabite na današnji sestanek v zadnji sobi restavracije pri mestni klavnici ob 20. Predmet sestanka: »Krmljenje perutnine«, kar je za vsakega perutninarja zelo važno vprašanje!
a— Požar v Zg. Kungoti. V ponedeljek zvečer je začel goreti kozolec posestnika in krojaškega mojstra Franca Pavlica v Zg. Kungoti. Zgorelo je okoli 20 stotov nakopičenega sena in otave.
a_ V cestni kamen Je zadel s kolesom
zidarski pomočnik Ivan Flakuž iz Zg. Kun-gote, ki se je v ponedeljek zvečer vozil skozi Frančiškansko proti Tatenbachovi ulici. Pri Padcu je dobil močno, 5 cm globoko rano na glavi. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico.
a— Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu 6 v A-razredu opoldne in zvečer 8.30 Din, v B-razredu 12.30 Din, v C-razredu 14.30 Din. Priglašajte se!
Iz Trbovelj
t— Sestanek učiteljstva bo drevi ob pol
19. v Sokolskem domu. Razpravljalo se bo o sokolskem delu. Pridite polnoštevilno!
Iz Preksuurja
mr— V spomin na koroški plebiscit pri; pravlja za 11. oktober 1930. Dramatični odsek ljudsko igro »Miklova Zala«. Ko= stumi so že naročeni iz Ljubljane, tako da bo igra tudi v tem pogledu nudila gle* dalcem prijeten užitek.
Gospodarstvo
— Stanje ormoško-ljutomerskih vinogradov. Iz Ivanjkovcev nam pišejo: Grozdje zori zaradi neugodnega vremena nekoliko počasneje, vendar normalno. Listje je lepo zeleno in vsebuje torej dovolj klorofila. Tako v lepih solnčnih dnevih lahko računamo s porastom %% sladkorja dnevno. Trgatev se bo v naših krajih splošno začela z 8. oktobrom, vendar bo vsakdo, kateremu grozdje ne gnije, čakal s trgatvijo preko 10. oktobra. O kaki trgovini se še nič ne sliši, vendar kaže, da bi bili producenti voljni mošt od stiskalnice oddajati po 4 do 6 Din po kvaliteti.
= Vprašanje ustanovitve ekspoziture Obrtne banke v Splitu. V nedeljo so imeli zastopniki obrtništva v Splitu razgovor s članom uprave Obrtne banke Lazarevičem glede možnosti ustanovitve ekspoziture v Splitu. Upravni odbor bi bil voljan ustanoviti ekspozituro, toda obrtništvo ne sprejme stavljenih zadevnih pogojev. Ako upravni odbor ne popusti zahtevam obrtništva, sploh ne bo prišlo do ustanovitve, kakor javljajo iz Splita, ker tamkajšnje obrtništvo ne popusti od svojih zahtev niti za las.
BORZE
30. septembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Največ se je trgovalo z devizami na Prago, Dunaj in Pariz. Razen Pariza je vse povpraševanje pokrila Narodna banka. Pretežno so tečaji malo popustili.
Na zagrebškem efektnem tržišču so bili tečaji Vojne škode malo slabši. Zaključeval i se je Vojna škoda po 436, 438 in 435, 7% Blair po 84.5 in 84.25 in 6 % begluške po 75.5.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.745 — 22.805 (22.775). — Berlin 13.445. — Bruselj 7.875.
—	Budimpešta 9.8877. — Curih 1094.4 — 10*97.4 (1095.9). — Dunaj 795.76 — 798.76 (797.26). — London 274.06 — 274. 86 (274.46). — Ne\vyork 56.37. — Pariz 221.66.
—	Praga 167.17 — 167.97 (167.57). — Trst 294.55 — 296.55 (295.55).
Zagreb. Amsterdam 22.785, Dunaj 795.76 do 788.76, Berlin 13.43 — 13.73. Bruselj 787.5, Budimpešta 9S7.28 — 990.28, Milan 294.5678 — 276.567S, London 274.06 do 276.86, Newyork kabel 56.38 — 56.58, ček 56.27 — 56.47, Pariz 220.66 — 222.66, Prasia 167.17 — 167.97, Curih 1094.4 — 1097.4.
Curih. Zagreb 9.1285. Pariz 20.225, London 25.0425, Newvork 515.3, Bruselj 71.85, Milan 26.985, Amsterdam 207.85, Berlin 122.65, Dunaj 72.75, Sofija 3.73. Praga 15.29, Varšava 57.75, Budimpešta 90.225, Bukarešta 3.06.
Dunaj. Beograd 12.53 — 12.57, Berlin 168.3 — 168.8, London 34.375 — 34.475, Milan 37.0375 — 37.1375. Newvork 707.15 do 709.65, Pariz 27.745 — 27-845, Praca 20.97625 — 21.05625, Curih 137.24—137.74; dinarji 12.54 — 12.60.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 96.5, 1% Blair 84.5, Celjska 160 denar, Ljubljanska kreditna 122 denar, Praštediona 925 den.. Kreditni zavod 170—180, Vevče 124 den.. Ruše 280 do 300. Stavbna družba 40 den., šešir 105 den.
Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda aranžma 435 — 435.5, kasa 435 — 436, oktober in november 435 — 436, decembet 435 — 435.5. investicijsko 87.75 — 88.25, agrarne 54.5 — 55, 8% Blair 95.5 denar, 7"o 83.25 — 84.25, 7% posojilo Državne ht-potekarne 82.5 — 83.25, 6% begluške 75.5 do 76; bančne vrednote: Poljo 56 — 56.5, Union 191 — 193, Praštediona 922.5 — 923, Narodna banka 8120 — 8220. Zemaljska 130 do 132, Ljubljanska kreditna 122 denar; industrijske vrednote: Šečerana 308 — 312, Vevče 124 denar, Trbovlje 384 — 386.
Blagovna tržlSča
2ITO
+ Ljubljanska borza (30. septembra.) Tendenca za žito neizpremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni pšenice. Ponujali so (slovenska postaja, plačljivo 30 dni): 220 — 222.5, 78/79 kg po 202.5 - 205; koruzo: baško, rešet., za proinptno dobavo po- 157.5 — 160; jf.eiiieu: baški, ozimni 66 C7 kg po 175.5 — 177.5; o»o: baranjski po 195 — 197.5; r i: baško 72 kg pe 157T. 160. moko: baško J^t po 365 — 370
-f Novosadska blagovna borza (30. septembra.) Tendenca slaba. Promet: pšenice 14 vagonov, ječmena 8.5, otrobov 9 in moke i vagon. Moka in otrobi ter deloma pšenica so se dalje pocenili. Pšenica: baška in ba-natska, Begej, 79/80 kg 145 — 147.5, gor-njebaška, 79/80 kg 152.5 — 155, gornjeba-natska, 79/80 kg 150 — 152.5, južnobanat-ska. 79/SO 140 — 142.5, sremska in slavonska, 78 kg 135—137.5. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 105—110. Koruza: baška in sremska 102.5 — 107, banatska, Begej 102 do 107. Moka: baška »Oa« in »Ogg« 272 do 280, >2» 242 — 252.5, >5« 210 — 220, >6: 167.5 — 172.5, »7< 115 — 120, >8« 35—90. Otrobi: baški, sremski in banatski, v juta-stih vrečah 65 — 70. Fižol: baški in sremski 310 - 320.
-f Somborska blagovna borza (30. septembra.) Tendenca nestalna. Promet 110 vagonov. Pšenica: baška. Tisa, šlep, 80 kg 147.5 — 152.5, okolica Sombor, 78 kg 150 do 155, sornjebaška, 78 kg 147.5 — 152.5, sremska, 78/79 kg 132.5 _ 137.5, slavonska, 78 kg 130 — 135, banatska. Tisa, šlep. 79 kg 140 — 145. Oves: baški 125 — 130, sremski in slavonski 120 — 125. Rž: baška, promptna 110 — 115. Jefinen: baški. za živino, 65/66 kg 100 — 105, letni, 69/70 kg 135 — 140, baranjski. 70 kg 160 — 165. Koruza: baška 100 — 105, za oktober 105 do 110. Fižol: baški, beli, izbrani 300 do 310. Moka: baška. >0? in »00« 270 - 280, >2« 240 — 250, »51 210 — 220, 1 165 do 175, »7« 110 — 120, »8< 95 _ 100.
+ Budimpeštanska terminska borza (30. septembra.) Tendenca čvrsta. Promet 6re-den. Pšenica: za oktober 15.12 — 15.13, za marc 16.20 — 16.21, za maj 16.55 — 16.56. Rž: za oktober 8.25 — 8.28, za marc 9.28 do 9.30. Koruza: za september 12.15 do 12.18.
LES
-f Ljubljanska borza (30. septembra.) Tendenca za les neizpremenjena. Brez zaključkov. Med drugim notirajo: smrekovi in jelovi hlodi. L, II., monte 120 — 200, brzojavni drogi 220 — 230, bukove deske
— plohi, naravni, neobrobljeni 440 — 470, hrastovi hlodi, I., II. 300 — 400, drva bukova, suha 16 — 18, hrastova, suha 14—16, železniški pragovi, hrastovi 58 — 56, bukovi 30 — 33, oglje bukovo (za 100 kg) 70 do 75.
JAJCA
+ Tržišče z jajci (30. t. m.). Spričo velikih dovozov jajc iz Argentine, Afrike in Avstralije na svetovni trg je postal položaj mlačnejši. Pri nas se giblje nakupna cena okrog 1.30 Din za jajce. Mlačna tendenca pa najbrž ne bo dolgo trajala, ker je v naših krajih produkcija v tem času vedno manjša.
ŽIVINA
+ Dunajski goveji sejem (29. septembra). Dogon 2561 glav; od tega iz Jugoslavije 95 komadov. Notirali so po neizpreme-njenih cenah za kg žive teže: voli izjemni 1.95 — 2.10, I. 1.65 — 1.90, n. 1.35 — 1.55, m. 1.15 — 1.30, krave 1—1.45 (1.60), slaba živina 0.80—1 šiling.
ŠPORT
Slovenski dirkači in 300 kilomtrska kolesarska dirka.
K poročilu v »Jutru« od 30. septembra 1930 o jubilejni 300 kilometrski kolesarski dirki, ki se je vršila v nedeljo, 28. septem« bra t. 1. in kjer se omenja, da se je slo« venski dirkači žal. niso udeležili bržkone zaradi pomanjkanja potrebnega treninga in pa tudi primetne požrtvovalnosti, je treba pripomniti naslednje:
Takoj, ko se je o tej dolgi kolesarski dirki izvedelo, se je pri naših kolesarjih pojavila želja o sodelovanju. Nekateri iz* med njih so na vse pretege trenirali samo dolge proge. Po" parkrat je bila trenirana proga Ljubljana>Maribor, Ljubljana^Zag« reb in še več drugih dolgih prog. Vse svoje sile in z njimi tud' precejšnje materijalne stroške so naši dirkači vložili v trening le« tošnje kolesarske sezone v nadi, da bodo lahko in brez strahu sodelovali pri vseh važnejših kolesarskih tekmah, posebno pa na 300 kilometrski, ki je dirkačem bila skozi vso sezono vedno in ob vsafki priliki na jeziku. Na kolesarski dirki za državno prvenstvo, ki se je pred nekaj tedni vršila v Brežicah in ki je bila zaradi vremenskih neprilik, skoro bi se reklo, napornejša od sedanje 300 kilometrske, so naši vozači po« kazai vztrajnost, kateri je marsikateri do* ber dirkač podlegel. Tako vztrajnost je po«
kazal noš bmoi slovenski kolesu Valant; pa tudi Smrek ar, kateremu sta dva defek«
ta ukradla precej dragocenega časa, je pri dirki vztrajal Naš Prodan bi se s svojo izredno trenažo brez dvoma dobro plasiral, ko bi ne bU žrtev tubolarnih defektov. Pr« vega je imel takoj ▼ prvem krogu, druga dva pa v drugem krogu, kjer je moral s popolnoma praznim sprednjim in polpraznim zadnjim tubolarjem prevoziti polnih sedem kilometrov mokre in blatne proge. Prišedši tako v drugem krogu do cilja, je moral ves žalosten in potrt opustiti nadaljnja tekmo« vanja. Dobro treniran ost so nadalje poka« zali naši dirkači tudi na nič manj naporni dirki za prvenstvo »Triglavskega podod« bora« dne 21. septembra t. 1. na progi Grosuplje—Krka—Stečna—Višnja Gora—• Grosuplje, ki so jo morali prevoziti štiri« krat in katere dolžina je znašala skupno 160 kilometrov. Prevoziti štirikrat zapore« doma višnjegorski klanec, ki je marsikate« remu dirkaču kot največje strašilo, tudi ni šala! — Kar se tiče torej potrebnega tre« ninga naših slovenskih dirkačev, se lahko reče, da stoji ta na zadostni stopnji. — Glavna ovira pa, ki onemogoča našim dir« kačem sodelovanje na večjih in zanimivej« ših kolesarskih dirkah je — finančno vpra* šanje. To je tisto skeleče zlo, ki jemlje na« šim vrlim kolesarjem veselje ie korajžo do udejstvovanja na tem polju športa. Dirkač, ki skozi vso sezono trosi za trening in za vzdrževanje kolesa, nikakor ne more, da bi za sodelovanje na velikih dirkah potro« sil od svojih skromnih zaslužkov 200 do 400 dinarjev in še več. Kje neki naj jih vzame? Dobrotvori, ki bi bili v takih pri« merih pripravljeni našega dirkača, iz kate« rega veselje do dirk kar cvete, podpreti, so zelo redko posejani. Cemu torej sloven« skemu dirkaču vse prizadevanje in ves na« i por sezonske trenaže?!
i Torej, ne potrebnega treninga, ampak de« j narja, denarja primanjkuje našim si oven« skim dirkačem za sodelovanje na dirkah, kakršna je bila 300 kilometrska. I. M.
Službeno iz LNP. Danes v sredo ob 19.
seja poslovnega odbora, ob 20. seja uprav« nega odbora v Delavski zbornici. Na sejo poslov, odbora se vabita gg. Grošelj in Zupane. Tajnik I. rn II.
Službene objave LPP. Redna odborova seja se vrši v četrtek, 2. t. m. ob 20.30 ▼ restavraciji Slon. Udeležba vseh odborni« kov obvezna.
S. K. Reka. Drevi ob 20. v kavarni »Za on c- seja upravnega odboTa. Seje se naj udeležijo tudi vsi igralci I. moštva.
Večje industrijsko podjetje
*****
■"■aipihsiEiiegu
želsziiišiiega uradnika
veščega vseh pisarniških del, za takojšen nastop.	13354
Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Železniški uradnik št. 25«.
OBLEKE za gospode
po meri izdelujem po najnovejšem kroju. Površniki, paletoji, zimske suknje, mika-di. Hubertus pelerine in plašči za lovce in turiste iz pravega tirolskega lodna. — Klobuki, srajce, ovratniki, kravate, naramnice, gamaše, ovojke, čepice, volneni telovniki, nogavice, rokavice, dežni plašči, nahrbtniki. — Cene konkurenčne, točna postrežba.
JERNEJ LOŽAR,
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 20.
Telefon 32—73.	13359
OCARINJEN JE
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.	86
ČEVLJE ZA SMUČARJE
turiste in lovce, solidno po meri izvršene, kakor tudi jahalne in lovske škornje za gospode in dame
L. Lukasf Ljubljana
Sv. Petra cesta 7«
priporoča
3183
Map rod a j
IN ZA TAKOJŠNJO DOBAVO JE
3000 (tri tisoč) m3
felovik i bi smrekovih
LODOV
vrsta la., franko vagon Kočevje
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13361
Zahvala
Ob težki izgubi našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Antona Bulovca
odvetnika in viš. deželnosodnega svetnika v pokoju
se zahvaljujemo najiskreneje vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem tistim, ki so nas tolažili v teh težkih dneh.
Posebno zahvalo moramo izreči gg. zdravnikom, čč. sestram usmiljenkam, tovarišem sodnikom in odvetnikom, sošolcem ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti.
Ljubljana — Logatec, 1. oktobra 1930.
Redbim Rtalovee — Jelovšek
fveaca
se dobiva povsod po tabeli in po številu.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo in skladišče:	115
Robsrt Wdnberg@r, d. A.
ZAGREB. Gajeva ul. 10.
^ * .v.	i.JtvV, -


v+v-'	•• • v-..
ZAHVALA
Za mnoge dokaze sožalja, ki smo jih prejeli ob težki
izgubi našega soproga in očeta
urovec
ter za mnogoštevilno spremstvo naših prijateljev, znancev in sodelavcev na njegovi zadnji poti izrekamo vsem svojo najlepšo zahvalo, posebno še preč. duhovščini, pevskemu društvu in godbi »Sloga« za prekrasne žalo-stinke, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem onim, ki so ga za časa bolezni obiskovali in mu lajšali bol.
Ljubljana, 30. septembra 1930.	13362
žalujoča soproga in sin
KH AS AN A-PU DER ne služi samo lepoti, ampak tudi zdravju kože, kajti fini sloj pudra čuva občutljivo kožo pred vplivi vremenskih neprilik. KHASANA-PUDER obstane najbolje po predhodnem drgnenju sa "Khasana-kremom" in prevleče kožo z motno nežnim bleskom. KHASANA-PUDER COMPACT očuva dami tekom dneva tehtečo svežino teinta. V trdi obliki daje možnost za lagodno in v oči ne vpadajočo uporabo i ne sme manjkati po svoji elegantni opremi v nobeni damski torbicL
Skladišč? za Jugoslavijo: JUGOPHARMACIJA D. D. Zagreb	Kosmetični o<Welek
DR. M. ALBERSHEIM, FRANKFURT A M- LONDON
KHASANA
Dobi se povsod!
145

IZ ŽIVLJENJA IN SVETA
Odkritje povzročitelja slfilide pred 25 leti
Letos praznuje medicinska veda jubilej v spomin na dejanje, ki je imelo za vse človeštvo daljnosežne posledice. Pred 25 leti se je posrečilo uglednima znanstvenikoma Fritzu Schaudinnu in Erichu Hofmannu, da sta odkrila po dolgoletnih raziskovanjih in mnogih razočaranjih povzročitelja sifilide. 3. marca 1905. sta ugotovila v berlinskem Državnem zdravstvenem uradu in sicer v tkivnem soku sifilitične otekline »okroglo ali hruški potobno« tvorbo, spirochalto pallido, ki sta jo našla vsek-dar tudi pri nadaljnem raziskovanju si-filitičnih udov. 17. maja 1905. sta Schau-dinn in Hofmann v berlinski medicinski družbi prvič in zelo redkobesedno spo-
?©čila vest o svojem odkritju. Takoj so o preiskali na kliniki — tako pereč problem je bil namreč ta. 2e osem dni pozneje so številni kliniki potrdili odkritje spirohet. Samo redki se niso dali tako zlahka prepričati, med temi sloviti klinik in tedanji predsednik Družbe. Er-nest von Bergmann. Ta je povzel diskusijo o odkritju spirohete v naslednje kratke stavke: »S tem je diskusija zaključena, dokler ne bo vzbudil naše pozornosti nov povzročitelj sifilide.« To ni moglo opogumiti mlada znanstvenika in je bila slaba zahvala za odkritje, ki je bilo za človeštvo prav tako koristno kakor nekoliko desetletij prej odkritje o vzrokih porodniške mrzlice po Semmel-
weisu, »rešitelju mater«, ki so se mu izkazali prav tako malo hvaležne. Bergmannova odklanitev pa postane seveda razumljiva, če pomislimo, da so mu v 30 letih predložili 25 »povzročiteljev sifilide«. Schaudinn in Hofmann pa sta bila vendarle srečnejša od semmel-weisa; njiju dokaz je bil prekrepak, prenos sifilide na opice in kunce je uspel tako, da je moral končno utihniti tudi zadnji skeptik. Schaudenn slojih skupnih odkritij s Hoffmannom ni mogel dalje izgraditi; umrl je žal, ko mu še ni bilo 37 let, 22. junija 1906. Pred kratkim so v počaščenje njegovega spomina obesili njegovo plaketo v imenu nemških zdravnikov v Držav, zdravstvenem uradu. Hoffmann, ki ima danes stolico dermatologične klinike v Bonnu, je začeto delo nadaljeval in je ugladil pot kemoterapevtičnemu raziskovanju. Že nekoliko let po odkritju povzročitelja je Ehrlich 1. 1910. po številnih poskusih lahko priporočil zdravnikom na zborovanju Družbe nemških naravoslovcev in zdravnikov v Kraljev-cu salvarzan kot orožje proti sifilidi. Izkušnje naslednjih let so dale Ehrlicho-vemu naziranju prav. Salvarzan je postal neprekosljivo lečilo za sifilido. V dveh desetletjih sistematičnega dela so to ljudsko kugo zajezovali vedno bolj. Danes je v vseh državah močno nazadovala.
Brezplačna kava za siromake
Češki listi poročajo, da je čsl. vlada prejela iz Brazilije ponudbo, da prevzame večjo pošiljko brazilske zrnate kave brezplačno in jo razdeli med siromašnejše sloje. Enake ponudbe so baje prejele tudi Poljska, Madžarska !n Ruraunija. Brazilska vlada, ki je hotela obdariti siromake s ceneno kavo, je zahtevala edino to, da država plača dovoz kave in da prevzame blago brez carine. Vlada se je o tej ponudbi posvetovala, ali koncem koncev jo je odklonila, da ne oškoduje trgovcev s kavo, ki so se založili z blagom po visokih cenah ter plačali tudi znatno uvozno carino. V zvezi s to ponudbo pišejo listi, da je pridelovanje kave zrastlo do take mere, da zanjo ni več odjemalcev. Cena je zavoljo obilice blaga padala, tako da je lastnike ka vinih nasadov postalo strah. Sklenili so znižati obilico pridelka, seži-gali so zrnje in ga sipali v morje, pa vse zaman: cena se ni hotela dvigniti. Zdaj je brazilska vlada hotela odpreti pot svoji kavi v Evropo s tem, da je ponudila kavo zastonj, kakor smo čuli, tudi v tem ni uspela. Čudno zamotano sodobno gospodarstvo dovoljuje pač uničevanje pridelkov, ne dovoljuje pa znižanje cen ali celo brezplačne razdelitve blaga onim, ki bi si ga itak ne mogli kupiti.
Vestnost praške policije
Prošlo soboto in nedeljo je bila vsa ?raga iznenadena nad dogodivščino, ki je skoro do najmanjše podrobnosti spominjala na zagonetno izginutje generala Kutjepova iz Pariza. V Pragi sicer ni izginil kak general, marveč profesor Sergej Kalitinski. Sorodniki so policiji javili, da sta se pri profesorju javila dva neznanca, ga povabila s seboj in od tiste dobe profesorja ni bilo več videti. Policija je zaslutila novo afero, za las podobno zadevi Kutjepova, in je hotela proslaviti sebe in svojo domovino, kajti ni majhna stvar, kadar začno boljševiki izvajati kutjepovske prijeme na debelo. Policijski organi so brž zaslišali vse prebivalce hiše ter brzojavili v Pariz, misleč da je profesor Kalitinski odpotoval tja za svojo ženo. Iz Pariza je prišel takoj odgovor, da profesorja tam ni in da tudi ni prekoračil francoske meje. Zdaj so skrbni preiskovalci dognali, da je profesor imel pri sebi kakih 1500 Kč, ko je odšel z neznanima tujcema, ter je najbrž postal žrtev kakega zločina. Dva dni je varnostna oblast mrzlično preiskovala zamotano zadevo in Praga se je dva dni čudila boljševikom, ki kradejo profesorje. V ponedeljek pa je policijska direkcija izdala zelo nejasno poročilo o usodi profesorja Kalitinske-ga. Poročilo je bilo mojstrsko zavito, ali bistroumniki so iz njega vendarle posneli, da je prof- ^or prav za prav že od sobote dopoldne v ječi pristojnega okrajnega sodišča, ker je osumljen zločina proti nravnosti. Policijsko ravnateljstvo o tem še ni bilo obveščeno in je na svojo roko iskalo Kalitin-skega, ker je dobilo ovadbo o njegovem tajinstvenem izginotju. Praga se je oddahnila in se smeje policiji, ki išče človeka, katerega je sama predala v sodne zapore.
Andreejevi negativi uničeni.
V Štokholmu so poskusili razviti fotografski material, ki ga je bil posnel raziskovalec Andree na svoji nesrečni balonski ekspediciji v polarno puščavo in pozneje, ko je moral s svojima spremljevalcema peš po njej. Ugotovili so pa, da se ne da iz tega materiala čisto nič napraviti, ker je bil spravljen v propustnih škatlah in ga je voda docela pokvarila. Sicer je pa skoraj izključeno, da bi se nerazviti negativi obranili toliko časa, niti če bi bili bolje shranjeni.
Podjetnost ameriških lopovov
Ameriški tihotapci se že davno več ne zadovoljujejo samo z dohodki iz prodaje tihotapljenega alkohola, marveč so svoje obrate razširili tudi na druge dobičkanosne panoge. Predvsem so se lotili izsiljevanja in v zedinje-nih državah kmalu ne bo več stanu, ki bi bil varen pred njimi. Trgovec, ki se hoče zasigurati, da mu trgovina ne bo kar pri belem dnevu izropana, mora družbam plačevati odkupnino. Na nesrečo pa so se družbe tako razmnožile, da druga drugi konkurirajo in najčešče je trgovec pač gotov, da ga družba, ki se ji je odkupil z denarjem, ne bo oropala, zato pa je v nevarnosti pred konkurenčnimi družbami. Kakor je zdaj prišlo v javnost morajo samo chicaški trgovci plačevati letno razbojniškim tolpam po 136 milijonov dolarjev. Ta vsota je bila ugotovljena za lansko poslovno dobo. Delovanje pa so razbojniki razširili še tudi na industrijska podjetja. Podjetnikom groze, da bodo izzvali med delavstvom stavko in marsikdo se rad odkupi, da se reši neprijetnosti. Na drugi strani pa zopet strokovnim delavskim zvezam, da bodo proti njim postavili tisočglave armade stavkokazov. za kar mora zveza zopet plačati lepe tisočake. Tako lopovi izkoriščajo obe strani. Trgovci in podjetniki morajo te odkupnine priračunati prodajni ceni, tako da nepošteno početje zopet plačajo najširši sloji, ki kupujejo blago in izdelke. Razbojniške tolpe so ne samo močne, marveč tudi bogate in proti bogastvu se v Ameriki ne more doseči ničesar, pa naj se bogastvo izrablja v očividne lopovščine.
Tihotapci v dobi radia
Brooklynskim prohibicijskim uradnikom se je posrečil poseben lov. Ugotovili so tajno brezžično oddajno postajo, ki je sporočala tihotapskim ladjam na visokem morju, kje lahko pristanejo ob ameriški obali brez nevarnosti. Postajo je vzdrževal tihotapski sindikat, ki je bil lastnik brodovja 12 ladij. Vsako leto je tako spravil v Zedinjene države za preko 15 milijonov dolarjev prepovedanih pijač, deloval je pa že več let. Policija je zalotila oba nameščenca tajne postaje v polnem delu in je bila toliko zvita, da je sporočila ladjam sindikata napačne točke za pristanek, tako da je ujela še te.
Občinski svetnik, ki argumentira z ročnimi granatami.
V gostilni narodno socialističnega krčmarja Gerberja v Wolmirslebnu pri Magdeburgu je sedela družba njegovi somišljenikov. Hipoma je zapazil eden izmed gostov skozi okno moža, ki je pripravljal zunaj ročno granato, da jo zažene v gostilniško sobo Gost je skočil skozi okno in se vrgel na napadalca. Ta ga je udaril po glavi z ročno granato, ki za srečo še ni bila pripravljena za razlet. Mož je začsl nato jadrno bežati, a vendarle so spoznali v njem občinskega svetnika Kartunga. ki pripada socialistični stranki... Tako so ga utegnili aretirati.
Dvakrat dobil na loteriji.
Francoski kmetovalec Dremon je zadel v pariški državni loteriji glavni dobitek v znesku dveh milijonov frankov. Dremona si je vzela sreča še posebno na piko, kajti pred dvema tednoma je zadel milijon frankov s srečko pariške kolonijalne razstave.
Pletenine
najceneje in najsolidneje kupite v modni trgovini	330
F. M. Rozman, Židovska ul. 7
Prosveta
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20 Sreda, 1. oktobra.: Sen kresne noči. Preml-
jera. Izven. Četrtek, 2.: Pravljica o rajski ptici. Premi-
jera. Izven. Petek, 3.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob 20. Sobota, 4.: Knez Igor. Premijera. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Sreda, 1. oktobra: Sen kresne noči. Premijera. Otvoritvena predstava. Četrtek, 2.: Gospa ministrovka. A. Premij. Petek, 3.: Zaprto. Sobota, 4.: Aleksandra. Premijera.
Shakespeare: Sen kresne noči.
Otvoritvena predsteva v dramskem gledališču. »Sen kresne noči« je bil pred leti že uprizorjen, toda spomin na prvo predstavo je že obledeL Tudi se je ob vsakoletnih uprizoritvah različnih Shakespearjevih del naš odnos do umetnin tega edinstvenega genija gotovo poglobil in so se obenem zahteve, ki nam jih mora izpolniti predstava, brez dvoma stopnjevale. — Ma-lokatero njegovo delo je tako subtilno poetično kot Sen. Bajen gozd z vsemi svojimi skrivnostnimi prebivalci, ljubosumnim Gbe-ronom in skrivnostno Titanijo, hudomušnim Spakom, palčki in vilami, je prizorišče drame. V gozd se usmeri dejanje, tam notri se v čaru srebrne mesečine zaplete in raz-vozlja; kar se vrši pozneje v Tezejevi palači, je le še epilog. Edino v gozdu, kjer se lunini žarki izpreminjajo v vile in sence v palčke, je mogoče tako sanjati, kot želi pe-nik. Predstava mora biti tako sanjska, kakor »da zaprli ste oči. prikazni zrli«. Starodavni mitos kresne noči daje življensko resničnost vsem tem bujnim, fantastičnim prizorom. Trije zaljubljeni pari, vilinski in človeški, preživljajo vse strasti ljubezni, od najnežnejše do najbolj groteskne, dokler si zjutraj ne pomanejo oči in se začudeno iz-prašujejo: »Ste li uverjeni, da res bedimo? Meni je kot bi še spali, sanjali.« V bajnem gozdnem svetu, s temi prečudnimi ljubezenskimi dogodivščinami se je pesnikova fantazija tako vroče razživela, kot le še v »Viharju«, čeprav je v tem poslednjem delu že klasično umirjena in pretehtana. Realističnih dogajanj ni, zato so tudi značaji le medlo orisani, toliko, da se osebe medsebo] ločijo. Pač pa je Shakespeare prežel verze milih, strastnih in srditih izbruhov ljubezni s tistimi svojimi občečloveškimi senten-cami, ki so edino Shakespearske in imajo čarobno moč. da se še tako fantastična snov človeku v hipu domače približa. — Vsaka njegova komedija vsebuje po vzoru takratne produkcije groteskne osebe, prav tako Sen. Med viliniska in hrepeneča človeška bitja je Shakespeare topot postavil skromne rokodelce, ki se v bajnem gozdu vežbajo za diletantsko predstavo, namenjeno za knežjo svatbo. Duševno obzorje teh roko-delčičev kakor sličnih predstavnikov v Shakespearjevih komedijah je skromno ze-
meljsko, njfh drl? ne vžiga t>o8ja Hkra hrepenenja. In če se silijo v umetnost, kakor v Snu, tedaj stopnjuje to tipično uboštvo duha, katerega še ni nikoli prevzela višja strast, do groteske, ki ji v Shakespearjevih komedijah težko najdemo primero. Čar kresne noči objame tudi Klobčiča - Piramu-ža, glavnega predstavnika diletantov. Božanska Titanija se sklanja nad njim, da bi ga osrečila s svojo ljubeznijo, a le orlovski čuti odgovarjajo hrepeneči vili. »Klobčiče-ve sanje« so najdrznejši stvor pesnikove fantazije. Zato je postal Piramuž - Klobčič, skromni atenski tkalec, centralna oseba Sna.	šak.
Nikdar več ne boste uporabljali
za nego svoje lepote česa drugega kakor PARACELSUS MLEČNO MILO in PARACELSUS LILIJEVO MLEČNO KREMO. Ko
jih preizkusite, se uverite, da so zares najzanesljivejši prijatelji vsake dame za njeno dnevno toaleto. Zahtevajte jih izrecno pod imenom »Paracelsus« in odklanjajte vse tuje proizvode.	287/6
Radio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV.
Sreda, 1. oktobra.
LJUBLJANA: Opoldanski program odpade — 18: Koncert radio - orkestra. — 19: Ruščina. — 19.30: Ura dobre knjige, Silvester Škerlj. — 20: Prenos koncerta češke filharmonije iz Prage. — 22: Napoved časa in poročila.
Četrtek, 2. oktobra.
LJUBLJANA 12: Poročila iz dnevnikov, plošče. — 13: Napoved časa, borza, plošče. — 17.30: Otroška ura. — 18: Koncert radio-orkestra. — 19: Telesna vzgoja otrok. — 19.30: Srbohrvaščina. — 20: Vrtnarski po-
menki s prijateljico vrta. — 20.30: Koncert
mešanega zbora pevskega društva »Ljubljanski Zvon« in društvenega okteta. — 21.30: Koncert radio - orkestra. _ 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Narodne melodije in pesmi. — 20: Pevski koncert. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22: Poročila. — 22 45: Koncert radio - kvarteta. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.35: Pevski koncert — 20.15: Skladbe za klarinet — 21: Koncert orkestra mandolin in kitar. — 21.35: Klavirski koncert. — 22.20: Lahka godba. _ BRNO 19.20: Koncert rudarske kapele. — 20.50: Igra. — 21.40: Poljska klavirska glasba. — 22.20: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert komorne glasbe. — 20.15: Koncert solistov. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. 15.20: Plošče. — 19.35: Koncert orkestra. — 21: Arije in pesmi. — 22: Sonate za rog in klavir. — Jazz - band — BERLIN 18.40: Zborovski koncert — 20: Verdijeva opera »Rigoletto«. — Godba za >les. _ FRANKFURT: Prenos vseaa programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Koncert operne glasbe. — 20: Hayd-nov oratorij 'Letni časi«. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 19.30: Stari plest. 20.15: Spevoigre. — 21.15: Simfoničen koncert filharmoničnega orkestra. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 16: Pevski koncert. — 20: Večer madžarskih pesmi. — 20.45: Narodna glasba. — 22.15: Orkestralen koncert — 23.20: Godba za ples. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.35: Operni večer.
Ali ste že naročeni na ilu-strovano tedensko revilo ..ŽIVLJENJE IN SVET14?
preteCitveno Ha§namCo!
TSvrdiia 3. Goreč nasl. dr. x o. x<
cenjenemu občinstvu vljudno sporoča, da se je PRESELILA i dosedanjih prostorov na Dunajski cesti
na Miklošičevo cesto št. 30.
vogalna stavba Miklošičeve ceste In Pražakove ulice
kjer bo pod tvrdko
J. Goreč nasl. Auerhammer - Ogrin družba, z o. z.
svojo trgovino nadalje vodila v istem obsegu kot do sedaj.
Vsled znižanja režijskih stroškov bomo zamogli cenjene odjemalce zadovoljiti z znižanimi cenami poleg prvovrstne kvalitete v blagu ter se za nadaljnji poset v novih prostorih priporoča
J. GOBEC nasl. AUERHAMMER - OGRIN, dražba 10.1^
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 30.	13040
Tedaj nastopi čas umivanja s "4711". Dragocena svežina prodira skozi kožne živce; odprte pore sprejemajo pohlepno poživljajočo moč "4711". Kakor vedno v dnevnem življenju, tako deluje tudi tu blagodejno "4711", da se prijetno počutite. Trajni vonj in moč '4711" čutite pri vseh onih sredstvih, ki so izdelana na temelju tega izvrstnega Eau de Cologne, da služijo negovanju telesa. Poleg izvrstne kakovosti, s katero se odlikujejo proizvodi sve* tovne tvrdke "4711", imajo oni vse one izborne odlike, katere posebno ljubi gospoda finega okusa.
"4711" se ne prodaja odprto, temveč samo v originalno zaprtih steklenicah z modrozlato etiketo. Da ne dobite kake potvorbe, zavrnite odločno
odprto blago.

»iT
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
&€dor hoče
da me mu p«*/;c pe peiti ttamtev att Gašee druge informacije ttcceo »e matih cglamcv naj pri teži v snam/eah a ncer ne be prejel odgevera t ~
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, ticer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. U842.
TlabCovi maitft ogCa&ov
ht druge Informacije fičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah *JUTRAc v
Jlovetn tne&tu in na Je&enicafa
Ljubljanska cesta it. 42	pri kolodvoru St. 100
Male oglase tn inserate naročajte v naših podružnicah.
Kovaškega vajenca
sprejmem. Drugo po dogo voru. Matevž Zrnec, kovač, 6tožiee 17.	40503-1
Stavbni tehnik
»lad, z večletno prak30, vešč samostojnih del, ki ■padajo v njegovo stroko, do.61 službo. — Ponudbe t navedbo dosedanje službe in zahtevo plače na naslov Ivan Pleme.lj, stavbno pod jetje, Bled.	40709-1
fVec krznarskih
pomočnikov
prvovrstnih, veščih za fin posel proti dobri plači takoj sprejmemo. Ponudbe na Siscia. dd. Zagreb, Ounduličeva 3 40502-1
Trg. pomočnik
dober prodajale« in Izlot beni aranžer se sprejme. Ponudbe na Oglasni oddelek »Jutra«.	40478-1
Šofer
•bsolutno trezen ln zanesljiv, z da! j >o prakso ln »može® popravil, dobi ta koj meeto k avtobusu. Po »udbe na oglasni oddelek •Jutra« pod značko »Inter-BBtionaJ 1500«. 40331-1
Spretno sobarico
fe večletnimi spričevali sprejmem na Rimski fcesti 18-n.	40818-1
Učenca
pdravaga in pridnega sprejmem takoj v trgovino z >Ts??jami blagom na deželi, fvatiov v oglasnem oddelku d Jutra«.	40807-1
Samostojna
gospodinja
pofttena, varčna in snažna, ■vajena vseh gospodinjskih (del. meščanske in preproste feuhe, star., do 38 let, dobi stalno službo s 1. novembrom ali pozneje. Ponudbe na »glasr.: oddelek »Jutra« pel »Poš-ena gospodinja«.
40808-1
2 kroj. pomočnika
Mroo za velike komade «pr-;me takoj M. Skerbic v Trbovljah.	40831-1
Železosirugar
(Eisendreher) samostojen ln
prvovrsten dobi službo take;. Ponudbe na oglasni 0^1'Jek »Jutra« pod šifro »Želez ostril gar«. 40810-1
Špediterja
treznega, zanesljivega, poltenega in solidnega, ki bi vodil špedicijo trg. blaga h kolodvora k razSim trgovcem. sprejmem. Kavcije zmožni imajo prednost. — Služba se nastopi lahko takoj. Več pri osebnem razgovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen in pošten«. 40837.1
Hotelsko sobarico in hotelsko kuharico
Bčem za takoj. Ponudbe 8a oglasni oddelek »Jutra« pod »Hotel«.	40872-1
Šivilj, pomočnice
sprejme takoj F. Seljak, Gradišče št. 10-1. 40863-1
Pletilja
dobro iztirjena sprejme vsakovrstno delo po zmernih cenah. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sezona za pletenine«.
40861-1
Šiviljsko vajenko
sprejme takoj Alojzija Au-guštin, Slomškova al. l-II.
40878-1
Točajko
s kavcijo, pošteno ln zanesljivo sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40808-1
Čevljar, pomočnika
sprejme takoj A. Jontes v Ljubljani, Dunajska c. 15.
40873-1
Dobro šiviljo
sprejmem za krznarska dela. Naslov v »glasnem oddelku »Jutrac.	40S92-1
Učenca
za puškarsko obrt sprejme F. K. Kaiser, Ljubljana — Kongresni trg 9. 40862-1
Praktikanta
s 4 razredi srednje šole in znanjem nemščine iščem za zobotehniko Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 40915-1
Kroj. pomočnika
sprejme Premelč, Aleksandrova cesta 1. 40901-1
Pospešite
dokler nt prepozno (dc 1. oktobra) prijavo Vaših otrok k posebnemu, edino koncesijoniranemu
tečaju nemščine
za slovenske otroke — do Šolske dobe. začetnike Id napredujoče. Vpisovanje » Knafljevi atlet 4, pritličjf med 10. tn 12 ter 18 in 20. uro.	39170-4
Prva oblast, koncesijonirana
šoferska šola
Camernik. Ljubljana
Dunajska cesta štev. 30 —
(Jugoavto) telefon št. 2236 Pouk in praktične vožnje 251
Otvoritev tečajev
francoščine nemšjine. angleščine. Akademsko izobraženi predavatelji. Specialni pouk nemščine za slovenske otroke do šolske dobe fv majhn h skupinah) Knafljeva 4. pritličje. Vpl sovanie od 10.—12 : od 18 do 20	311—4
Gosli ooučuje
bivši učitelj konservaton ja, Studentovska al 9/1
3524S
Tt r»
Osemcevni radio
izvrstno in elegantno amatersko delo, prodam za lastno ceno. Okvirna antena. Priključek na 150 V. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40876-9
Stalno nameščenje
za potnika, z velikim zaslužkom se nudi. Vprašati: Ljubljana. Zaloška 10, Loboda — Maribor, Vilden-reinerova 6-1, Herman.
40135
Potnik
ki že potuje in bi prevzel domače proizvode pletenin in trikotaže na pot, se išče. Tozadevne ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »čijuren in stalen zaslužek 1.56«.	40842-5
Zastopnice
Iščemo za prodajo blaga privatnim strankam. Pisme ne ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Dober posel«.	40907 5
Francoščina
Učiteljica, dipl. v Parizu, sprejme še 1—2 učenca (kej v privatni pouk. Gre tudi na dom. Pismeno na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Le$ons«.	40754-4
Nemško konverza-cijo in pouk
nudi izobražena gospa po 10 Din od ure. Poljanska cesta 13-n, levo. 40738-4
Nemščino
govoriti in pisati se vsakdo hitro nauči po moji metodi. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6.	40437-4
Nemško govoriti
se vsakdo hitro nauči po moji metodi. Ljutova, Poljanska cesta štev. 13-111.
40894-4
G. Th. Rotman:
Sambo in Joko
Vesela tevjs zgodba.
• t " 1 ' 'jL. »4 ■ *
Čedni mladi dami
z dobrim nastopom nudim dober postranski zaslužek. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »2—3000 monatlich«.	40854-3
Perfekten Madžar
prevaja vsakovrstne ma<i žarske dopise na nemško, slovensko, ali obratno. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	40S70-3
Več zastopnikov
proti fiksumu in proviziji sprejme svetovna tvrdka. Ponudbe pod »Stalno 33« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	40913 3

Poslovodja
vešč vseh trgovskih panog, išče dobro službo. Naslov
v oglasnem oddelku Jutra 40375 2
Knjigovodinja-
bilancistinja
zmožna slovenskega, nemškega in italijanskega jezika ter vseh pisarniških del, z večletno prakso, išče na-meščenja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Begunka — Trst«. 40590
Delovodja
skladiščnik tn knjigovodja (saldokontist) ter samostojen korespondent, nastavljen prt lesni industriji — želi premeniti službeno mesto. Ima vso prakso na polnojarmeniku kot na ve-necijanki, vso pisarniško prakso ln je zmožen slov., srbohrvaščine ln nemščin« v govoru ln pisavi. Sprejme mesto kjerkoli v Jugoslaviji, ln lahko nastopi s 15. novembrom t. 1. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lesno trgovsko izobražen«. 40358-2
Izurjena pletilja
išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
40606-2
Maturantka
išče službo v kak: pisarni ali mesto vzgojiteljice pri boljši družini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Maturantka«.	40844-2
Šivilja
s krojno šolo, išče delo — gre tudi na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
40822-2
61.
Med tem, ko se godijo vse te strahote, rine v tihi ulici pek in slaščičar Maeafizolj mirno svojo pot. Prelepe dišave po kruhu in pogačicah se širijo okoli njega. >0,h si mio't ubogi berač, ki stoji na vogalu, »če hi imel le prgišče teh dobrih -tvari!«
Absolvent
mešč. šole
ki je dovršil maturo s prav dobrim uspehom, želi mesta v kaki pisarni kot pisar ali kaj sličnega. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
40823-2
Absolventinja
državne dvorazredr.e trgovske šole v Ljubljani, išče službo kot pisarniška moč. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Začetnica II«.
406752
Pridno dekle
zmožno vseh hišnih del — išče primerno službo. Pismene ponudbe na oglas-ni oddelek »Jutrat pod šifro »20 let stara«. 40669-2
Frizer
dober brivec, štueer in on-duler, išče stalno mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Frizer«.
40668-2
Spreten slaščičar
samostojen delavec išče mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40911 2
Službo hišnice
iščem. Pomagala bi tudi pri hišnem gospodinjstvu. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hišnica«	40879-2
Zakonski par
brez otrok, išče službo. — Mož je vešč reje goveje živine in izurjen molže ter poljskih del; žena ravno-tako. kakor tudi hišnih del Naslov: Zupnišče v Spodnji Polskavi 4, pošta Prager-sko — za »Zakonski par«.
40909-2
Spreten slaščičar
z obrtnim listom, išče slut-be. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. ~ 40912-2
Trg. izobražena gospa
vešča korespondence, slo*, in nemškega jezika perfekt-no v govoru in pisavi, želi nameščanja samo v Celju. Dopise na podružnico Jntra v Celju pod šifro »Brez hrane in stanovanja«
40908-2
Mesto adjunkta
na večjem, Mir. oskrbnika na manjšem posestvu teli absolvent dveletne kmetijske šole. Prakso ima na 40 ha velikem domačem posestvu, je trezen in pošten, govori nemško, srbohrvat-sko in slovensko. Je samec v starosti 25 let. Službo lahko nastopi takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
40828-2

Otroški voziček
dobro ohranjen poceni naprodaj na Zabjaku št. 3-II, desno.	40883-6
Zaboje
dobro ohranjene poceni proda R. Stermecki v Celju.
40906-6
Otroški voziček
boljše vrste prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
40886-6
Avto
znamke »Fiat 503« radi bolezni lastnika poceni na prodaj. Poizve se v avto-garaži Kopač. Bleivreisova cesta, Ljubljana. 40607-10
Posestvo
Dvosedežni »Ford«
(zadsj 2 zaprta sedeža) — ohranjen kot nov, telo pripraven » potnika, vsled nabave večjega ugodno na prodaj. Camernik. Dunajska eeeta 36.	40271 10
Motorno kolo BSA
s prikolico, 500 cm«, proda za vsako sprejemljivo ceno Boštar, Jesenice. 40804-10
Več vinskih sodov
od 400—7001 vsebine, dobro ohranjenih proda Frane Sušteršič, Zapuže. St. Vid prt Ljubljani.	40350-6
Naslovnih kartotek
90—100.000, specialno omaro s 54 predali, ki je uporabna za vsako večjo kartoteko, kakor tudi nekoliko pisalnih miz, klišejev in dragega inventarja, vsled likvidacije razpošiljalnice prodam. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 40745-6
Dve nove muljače
za jabolka in hruške po ugodni ceni. Tehničko Pred-uzeče, Francuska ul. (Pov fcorišna) št. 8, Beograd.
40471 6
Otroških vozičkov
radi opustive istib modelov večjo partijo poceni proda »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4.	40142-6
Parkete
hrastova tn bukove tma »talno t zalogi A. Kane, tvornica parketov. Mengel. Slovenija.	89775-«
Puhasto perje
kg pc 88 Dtn razpošiljam po povzetja, najmanj 5 kg. potem čisto belo gosje kg po 130 Din to iisti pob kg po 250 Din. L. Brozovli. Zagreb. Ute» 82. kemična čistilnica perila.	262
Najboljši trboveljski premog
bukova in mehka drva ter drugj kurivo dostavljamo na dom. Zaloga vrhniške epeke ter stavbnega materijala. — Jakob Goli. Tr-rovsjca ulica I ali Trnovski pristan 2.	317-6
Več starih oken]
z vetemieami (polknl), velikost cca 95 X 160 cm naprodaj. Ogledati med 1. in 2. uro na Celovški c. 34.
40645-6
Fotografi!
Prodam več obločnie; 1 Traut Simplicisima 6 amp., 1 Traut Minima 4 amp., z nad 100 kmd. ogljev, 1 Satrap Heimlampe 4.5 — zadnji dve sta novi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40619-6
Dekoracijski divan
preproga in pisalna miza naprodaj v Zeleni jami — Valentin Vodnikova št. 15.
48017-6
Apno
dobro pečeno, blizu ee«te, 4 ure do železnice Črnomlja ali Kočevja, po 85 para kilogram proda Jurij Va-letič, čeklje št. 14 — pošta NemSta Loka pri Kočevju.
40336-6
400 kg medu
po nizki ceni prodam. Ponudbe pod šifro »Med« na podružnic« »Jutra« v Celju.
40902-6
Železna vrata
široka dvoriščna kupi D. Rovšek. Kolodvorska nlica št. 35.	40723-7
Suhe gobe
sedanje rast!, lepe, plača najbolje »Proda« d. z o. >.. Ljubljana. Prečna ulica 6.
40629 7
Avto-kovčeg
dobro ohranjen kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kovčeg«.
40653-7
Lončena peč
bela, dobra, naprodaj na Jurčičevem trgu 3-1, levo. Ogledati dopoldne. 40916-7
se vsled starosti poceni proda. ki leži 25 minut od ko-lodvora St. Jurij ob južni železnici. Meri 20 oralov, pol gozda, pol obdelane zemlje in mal vinograd, vse v enem kosu. Drugo malo posestvo s hišo, pod eno streho hlev, 15 minut od farne cerkve St. Jur ob juž. iel. tudi prodam za 30.000 Din. Leskovšek. Kozje št. 100.	40475-20
Kupim hišo
v Mariboru, Ljubljani, Viču, Šiški, Vrhniki ali Litiji -na prometnem prostoru — primernem za brivca. Cena do 200.000 Din. — Frizer, Zagreb, Ilica 53. 40248-20
Valjčni mlin
prodam. — Pojasnila daje tvrdka Fr. Stupica. trgovina z železnino in poljedelskimi stroji v Ljubljani. Gospo-svetska cesta 1. 39866-20
Posestvo
z graščinico, pri Mariboru, rentabilno in komfortno — za 600.000 Din prnda Posredovalnica v Mariboru, Sodna ulica 30. 40497 20
Gostilno in žago
2 polnojarmenika, velepro-metno, za 460.000 Din proda Posredovalnica v Mariboru, Sodna ulica štev. 30.
40829-20
200.000 Din
Kdo sc udeleži z deležem 200.000 Din pri velikem, starem, rentabilnem. Industrijskem podjetju. Delež se zemljeknjižno zavaruje. Mesečna plača 3000 Din in delež na dobičku. Ponudbe pod »avljenska preskrba« na Oglasni oddelek »Jutra« 40455-16
Prodajalko
oziroma družabnico z Din 10—15.000 sprejmem v dobro idočo trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dežela 12«.
40832-16

Lepa vila v Ptuju
velik vrt, gospodarsko poslopje, ugodno naprodaj. Pojasnila daje J. Pichler, Ptuj, Vožnjakova ulica.
40714-20
Prodam hotel
zraven se nahajajočo novo stanovanjsko hišo, 20 let davka prosto. Najpromet-nejši kraj Slovenije. Cena 1,200.000 Din. Obrestuje po 20 %, najmodernejše urejeno. Ugodni plačilni pogoji Pismena vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna bodočnost«.
40707-80
Kupim hišo
V Ljubljani al' bližnji okolici, z dobro vpeljano malo trgovino, mlekarno, prodajalno kruba ali gostilno. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Do 200.000«.
40568-20
Vinograd
s trgatvijo, kjer se bo nabralo do 40 hI vina, sado-liosnik, les, vsega skupaj 7 oralov, v Sp. Halozah, po zelo ugodni ceni prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča 330«.	40635-20
Prodam gostilno
7 veliko novozidano hišo, ki leži na glavnem trgu v sredini bogatega in prometnega mesta v bližin' Zagreba. Hiša ima 2 veliki sobi za stanovanje gostilničarja, kuhinio, verando. pivnico, garažo, hlev, dvorišče, vrt itd Pred hišo se vrše nedeljski in letni seimi Mesto ie jako prometno, ker gi poseča fudstvo iz 6 občin. Krasna prilika z« marljivega gostilničarja. Informacije daje PavlekoviS. Zagreb, lica 146-1., levo. 40496-20
Posteljo
z nočno omarico in belo otroško posteljo prodam v Janševi ulici 9, Ljubljana 7 40856-12
Otroško posteljo
prodam za 100 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
40856-12
Kompletna spalnica
iz javorjevega lesa, dobro ohranjena in čista, za dve osebi, in kompletno spalnico iz orehovega lesa za 1 osebo, radi pomanjkanja prostora ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	40921-12
'rf'm.111
Mestni kožuh
gosposki, skoraj nov, poceni naprodaj v Ulici stare pravde 4. Ogledati ob 3. uri popoldne. 40205 13
Za moderniziranje klobukov
je sedaj čas. Jesenski flli klobuki po zelo nizki eenl. Oglejte izložbo v veti Dunajska cesta 9. Stem-berger Re*.	85029—13
Otroški plašč
kožuh za devetletno deklico skoraj nov, zelo eleganten poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
40752-13
Murmel - jopa
krasna, moderni kroj, i« nenošena, iz Nemčije nabavljena, izredno lep komad, ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40887-13
Več moških oblek
površnik in zimsko suknjo, že nošeno, proda I. Kvas, Wolfova ulica štev. 1-1.
40699 13
4 gospode ali gdč.
sprejmem na dobro opoldansko hrano v Beethovnovi ulici i, pritličje, desno.
40689-14
Gostilno
sredi mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
40885-19
Gostilno
in prenočišče s 14 lepimi sobami za prenočevanje, z vso opremo, velikimi prostori za zabave in plese, kegljiščem in velikim vr tom. t mehanskim pravom in vso gostilniško opremo ter posodo, v neposredni bližini kolodvora oddam takoj v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Šandor Elič. Sisak.
40839-19
Razpis
V Konjicah dam v najem
gostilno
▼ Narodnem domu. Najem na pogodba se sklene dogovorno. Najemnik mora pred nastopom položiti kav cijo 30.000 Din. Iz te si pa lahko nabavlja gostilniško zalogo. Pismene ponudbe naj se pošljejo društvu »Sokol« v Konjicah do 10. oktobra t. L	40480-17
Pridelki
Kislo zelje
že letošnje, prvovrstno, v vsaki množim vedno na razpolago po najnižji ceni. Josip Oražem, Moste pri Ljubi janL	40389 33
Jedilni kostanj
(štajerski) razpošilja Jožef Korošec, Sveča — Ptujska gora.	40908-33
Deske
ma za obijanje. kratke ca mizarje, oblane za pod>-prodaja po zelo nizki cent »Ilirija«. Dunajska e. 46. Telefon 28-20 in 25-95.
288
Suh hrastov les
20 m*, debelina 28. 45 ln 55 mm prodam po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40820-15
a'
Stanovanje
3 sob, kuhinje in pritiklin oddam ze takoj v bližini Ljubljane. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40718-21
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. 40592-21
Stanovanje
8 sob in kuhinje oddam s 15., event. sobo in kuhinjo takoj. Podgora 38 — St. Vid.	40614-21
Stanovanje
sobe in kuhinje išče mirna stranka. Pismene ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna družina«.
40851-21
Stanovanje
lepo, dvosobno, v bližini glavnega kolodvora oddam takoj stranki bTez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Primerna cena«.	40811-21
Stanovanje
. 5—6 sobami, v strogem centru mesta iščem s 1. novembrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro •Centrum I<.	40652-21
Stanovanje
2 »ob, kuhinje in pritiklin oddam pod Rožnikom — cesta xn št. 11. 40824-21
Lokal
za obrtnika ali slično. na dvorišču sredi mesta takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutrac. 40691-19
Pekarski obrtnik
teli vzeti v najem sli nakup pekarno, ki bi bila na prometnem, dobro Id očem krajo. Najemne event. nakupne cene po dogovora Cenjene ponudbe je poslati na Oglasni oddelke »Jutra« pod »Pekarski obrtnik«.
40477 19
Ljubljančanom!
V Gradišču »t. 10 — poleg »The - Rex-a« otvorimo dne 1. oktobra delikatesno trgovino
in vinarno. Točila se bodo zanesljivo pristna štajerska domača vina. — Za obilen obisk se priporočamo. — A. & J. Sotelšek. 40695-19
Stanovanje
sobe in kuhinje odda takoj Egidij Sušteršič, Moste — Predovičeva 22. 40867-81
Stanovanje
2 »ob, kuhinje in vseh pritiklin, z vodorodom in elek triko takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jntra.
40881-21
Vetfko sobo
s kuhinjo
šolnin«, pritlično, oddam na Tržaški cesti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »360 Din mesečno«.
40OT4-M
Stalno stanovanje
obstoječe iz sobe in kuhinje, oddam 2 meseca brez plačno tistemu, ki mi posodi proti kratkemu roku 5000 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Kratki roke. 40906-21
Stanovanje
2 sob in kuhinje takoj oddam v Skrabčevi ulici 9.
40917-21
Stranka brez otrok
išče v centru mesta s 1. novembrom trisobno stanovanje s kopalnico in vsemi pritiklinami. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »3393c.	40877-21
Sobo s kuhinjo
opremljeno, parketirano, z elektriko in separirano takoj oddam gospodični v Hrenovi ulici 7. Vprašati ob 2. uri popoldne. 40880-21
V vso oskrbo
do smrti, blizu Celja sprejmem starčka ali starejšo žensko z malim kapitalom. Naslov pri podružnici Jutra v Celju.	40904-21
Akademike
na stanovanje, event. tudi s hrano sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 40841-22

Dve prazni sobi
strogo separirani takoj oddam na Gosposvetski cesti št. 8-I, desno. — Ogledati med 2. in 3. uro popoldne.
40758-23
Gospoda ali dijaka
sprejmem takoj ali s l. oktobrom kot sostanovalca Cesta v Rožno dolino 5 — pritličje.	40746-23
2 prazni sobi
majhni, snažni, oddam takoj v mestu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac.
40652-23
Sobo
ki nima posebnega vhoda, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 40846-23
Sobo
lepo opremljeno, s separatnim vhodom oddam s hrano ali brez. itfaslov v ogl. oddelku »JutCac. 40848-23
Veliko zračno sobo
oddam 2 gospodoma s hrano po 600 Din za osebo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	40S49-23
Kot sostanovalca
sprejmem gospoda (najraje akademika) v čedno svetio sobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 40S50-23
Sostanovalca
sprejmem na Starem trgu št. 21-I.	40821-23
Za višješoka
iščem stanovanje z dobro hrano. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Vestna oskrbac.	40612-23
Kot sostanovalca
v svetlo in solnčno sobo sprejmem dijaka ali kako drugo osebo. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. 40857-23
Dve sostanovalki
sprejmem. Nori trg št. 2-II 40865-33
Prazno sobo
parketirano, z elektriko In kopalnico oddam boljšemu zakonskemu paru. ki je čez dan odsoten. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. 40664-23
Opremljeno sobo
strogo separirano, solnčno, 6uterensko, z elektriko in souporabo telefona oddam za 300 Din v bližini Tabora Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	40658-23
Sobo s kuhinjo
v suterenu ter opremljeno sobo z balkonom oddam. — Naslov pove Aloma Compa-ny, Aleksandrova cesta 1-1.
40666-23
Brezplačno
oddam mesečno sobo dijaku, ki bi poučeval 2 nčenca 8. in 4. razTeda. Dopise na opias. oddelek »Jutrac pod »Brezplačno«.	40682-23
Sostanovalko
sprejmem na stanovanje — evesrjt. tudi na dobro domačo hrano. — Pojasnila daje Sever. Linhartova ulica 36.
40684-23
Kot sostanovalca
s hrano sprejmem gospoda. Povše, Tavčarjeva ulica 4, priUičje. dvorišče. 40914-28
Gospodično
sprejmem v lepo sobo, z uporabo kopalnice. Naslov v ogiasnem oddelku Jutra.
40690-23
Opremljeno sobo
s poseb. vhodom, elektriko in parketom oddam v Ko-menskega ulici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
40918-23
Dve lepi sobi
z razgledom pred opero, v pritličju, samos-tojen vhod. takoj oddam za pisarno ali samostojnemu gospodu, ki ima lastno pohištvo, za Din 700 mesečno. Pojasnila daje Vršič, Gledališka ulica 4-1.
40893-23
Dve gospodični
sprejmem na stanovanje blizu gostilne Keršič. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac 40900-23
V.IMVaIII
Gramofon
prvovrsten, s 37 ploščami ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40816-26
Koncertne citre
poceni naprodaj ob Zeleni jami št. 5.	40688-26
Velik gramofon
angleške znamke, v obliki salonske omare, za gostilno restavracijo ali dvorano — ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
40920-26
Troje konj
prvovrstnih jezdnih, oztr. ekvipažnib poceni prodam. Na ogled ob 3. uri popoldne v Ulici stare pravde 4.
40206-27
Bernhardinec
čistokrven, 4 mesece star, naprodaj v gostilni Ančnik, Celovška cesta 61 — Ljubljana VH.	40896-27
Golobe krofee
4 pare popolnoma belih, čistokrvnih poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	40371-27
Aktovka
rdeča jopica in mašna knjižica, so bile izgubljene na tomboli v Kranju. Najditelja prosim, da vrne jopico in mašno knjižico, aktovko pa obdrži kot nagrado. Kosmač, Koroška Bela.	40805-28
Kolo
je bilo izgubljeno od gostilne Turk v Streliški ul. do dolenjskega mostu. Najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne v Vegovi ul. št. 6 — delavnica Drago Svab.	40919-28
Pletilni stroj
Dubied 10/40, dobro ohranjen prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
40860-29
Zaljubi se
dragi_ K.,	in priporočam TI jih, če si	se že vseh starib naveličal.	Pozdrav od Tvojega P-	40613-24
Lepega kapelnika
smo si prve prisvojile — pustite ga drugi pri miru. Lepe roiice.	40625-34
Vrhnika
Gospodje pod sprememba na motorju imajo gotovo tudi »defekt v glavi«. — Take bimbote ignoriramo. Dekleta lepega kapelnika.
40636-94
Lepi kapelnik
ali si poročen? 40827-81
Anton Lampič
Ljubljana — dvignite ponudbe.	39636-24
Nisem plačnik
za dolgove, ki bi jih kdorkoli napravil na moje ime Ignac Struna, slaščičar — Ljubljana 7.	40647-31
krep] hi zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENIK Ljubljana VII.
I2VANREDNA TRIUKAt
Železna služinska patent postelja zložljiva, s ta« peciranom madracom, se« lo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuie * otobe stane samo Din 390.—« Razpošiljam po poštne« nom povzetju.
OfVOREN
Lesena patent posteljo,
zložljiva, s tapecirani™ madracom. zelo praktična. stane samo D 289.
Leialka za senčanfe
(Liegestuhl) oajnovije vrsti. stane samo Du ISO.
Madrid panični z vol-som stanejo samo D 751. U BROZOVIC. ZAGREB HJCA 82.
252
Harmonija barv plaSča in nogavic
je temeljni pogoj za dobro oblečeno damo. Najnovejše divne va-rijacije barv Vam prinaša
NOGAVIC iz
svile.
13343
Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi!
•tt
ffe&ettsGa
xitnsQa oblačila
izdeluje po najnovejši modi in po nepretiranih cenah
Josip Novak
modno krofaStvo Ljubljana, Breg št. 2. 12863
(Mja ©fecoBs©!!
^»OBLACILNICA »ILIRIJA" VODI!
Naivečia zaloga! Na* boli še blago! Najnižje cene! Najdaljši rok odplačevanja!
Zahtevatte potnika! ©{BlMOILMOM o.OILlKBOM"? Zahtevajte vsorcel
Mm @(&ir@%<§g
W. Bfastermannt
Kdo jo je umoril?
Ko man
Ind je govoril blagoglasno hindustan-ščino. Komolce je držal prekrižane, roke skrite pod gubami svoje halje,
»Kakšne novice prinašaš?« je vprašal Stevens takisto po hindustansko.
Ind je počasi izvlekel kos papirja, stopil k Stevensu, mu pomolil list in se nato vrnil na svoje mesto pri vratih.
Pisemce je bilo napisano s svinčnikom, pisava Sinclairjeva. »Zaupajte človeku, ki vam prinese te vrstice« — to je bilo vse.
Pridušen smeh je zmotil Stevensa, da je dvignil glavo. V naslednjem trenutku je zalila sobo svetloba; prišlec je bil prižgal lestenec pod stropom.
»<Nu. če ste se dali vi prekaniti, tedaj me tudi drugi ne bodo spoznali,« je rekel Sinclair.
Stevens se je zasmejal. Preobleka je bila zares imenitna. Še pri tej žarki svetlobi je samo čelo izdajalo Inda, da je »ponarejen.«
»Koprnim po svoji pipi. A zaradi ramadana smem kot pravoveren musli-
man šele po solnčnem zahodu kaditi. Kaj hočemo! Vsaka malenkost bi ne izdala!«
»Kaj mi imate povedati?« je nestrpno vprašal Stevens. »V Londonu se že živo zanimajo, kje ste. Dolgo ne morete več ostati mrtvi.«
»Nu, poslušajte. Oklenil sem se vaše domislice, da utegne imeti Forester kake indske pajdaše, in se pomešal med najhujšo sodrgo v Terapiji, med razbojnike in tatove, ki jih z nekaj pijastri pri. dobite za vsako grozodejstvo. Umor je tem ljudem nedolžna nedeljska zabavi-ca. Po srečnem naključju sem zvedel, da sta se pojavila v tamkajšnjih bezni-cah dva Inda, ki sta obudila pozornost s tem, da sta denar kar sipala okoli sebe. Nadalje sem čul, da sta ta dva Inda pripeljala v Carigrad skrivnostno žensko in jo nastanila v nekem haremu, a z naročilom, naj ravnajo z njo kar najbolj spoštljivo. Nedavno tega — prav tisti večer, ko sem jaz prišel — so jo odvedli iz harema in govorica trdi, da
je čakal zunaj neki Evropec. Vsaki čenči seveda ni verjeti, a gotovo je, da hodita Inda vsak večer v neko zloglasno plesalnico v predkraju Pere in tam nekoga pričakujeta. Drevi pojdem tudi jaz.«
»Sami se nikakor ne smete spuščati v nevarnost.«
»O, pač, to je neizogibno potrebno. Najmanjši znak, da opazuje lokal policija ali kdorkoli drugi, bi izpodnesel ves načrt.«
»Stvar mi ne ugaja. Vzemite vsaj mene s seboj.«
»O tem ne more biti govora. Naslov vam dam, a le s pogojem, da ne ukrenete ničesar. Seveda, če se jutri zjutraj ne vrnem, potem bi dobila stvar drugo lice. Tedaj imate proste roke.«
»Da potegnem vaše truplo iz Bospo-ra,« je z grenkim nasmeškom rekel Stevens.
»Tako hudo menda ne bo. Ako pojde vse po sreči, upam, da bom imel jutri zvečer dvojico v pesteh. Zdaj moram pa iti. Človek ne more biti nikoli dovolj previden.«
»Ali ste oboroženi? Posla imate z brezvestnim in sila nevarnim lopovom.«
»Previden bom. Do svidenja jutri.«
Sinclair je naglo odprl vrata in izginil. preden ga je utegnil oni zadržati.
Stevens je obsedel v svojem naslanjaču, mehanično strmeč v listek, na ka-tem mu je bil dal Sinclair naslov tiste beznice. Naslov je bil napisan po turško in Stevens se je za trenutek vprašal, ali je gost, ki ga je pravkar zapustil, resnično Sinclair, ali pa je šel morda kakemu pretkanemu sleparju na li-manice. Da bi se otresel moreče tesnobe, ki ga je obšla, se je zaril v delo.
Ko je čez nekaj časa potrkalo na vrata, se je Stevens nehote zdrznil. Od sile nervozen je bil nocoj.
»Noter!« je zaklical z zlovoljnim glasom.
»Neki gospod bi rad govoril z vami, gospod šef,« je rekel Jarvis.
»Odkod je?«
»Z Angleškega. Nate njegovo vizitko.«
Stevens je prebral ime — Artur Bar-rat. Na drugi strani vizitke je bilo napisano: »Prosim vas, da v vsakem pogledu pomagate gospodu Barratu.« Podpisan je bil Sinclairjev tajnik v Scotland Yardu.
»Povabite ga noter,« je velel Stevens. Kaj vraga je pomenilo spet to?
Arthur Barrat je vstopil in podal Stevensu roko. Tesnoba in preplah sta se zrcalila na njegovem obrazu. »Gospod
Stevens, ali je Sinclair res mrtev?« Jfli vprašal brez uvoda.
Ker se je Stevens obotavljal z odgovorom in najprej zvedavo ogledoval prišleca, je Barrat naglo dodal: >Neko-mu gre za življenje in smrt. Gotovo ste kaj slišali o umoru Kitty Lakeove?«
»V časopisih sem bral o njem.«
Barrat mu je pravkar kratko pojasni! vlogo, ki jo je bil Sinclair igral v vsej zadevi. »Anthonyja so obsodili na smrt in jaz sem se pripeljal nalašč zato, da pokličem Sinclairja na pomoč, dokler vobče še more pomagati.«
»Upam, da bo Sinclair jutri tukaj, gospod Barrat. A to naj ostane do nadalj-nega strogo med nama. Najbolje bo, da se nastanite pri meni.«
»Ali ga ne bi mogel še nocoj videti? Treba je največje naglice. Kdo ve, če ni že prepozno?«
Stevens se ni dal ganiti. »Povejte mi, ali ste temu Anthonyju zelo bližnji prijatelj? Gotovo je tako, drugače si ne bi bili naložili toliko truda.« Pri teh besedah je pazljivo zagledal v sobesed-nika.
Barrat je bil videti v zadregi. »Biti hočem popolnoma odkritosrčen. Moja nevesta me je pripravila do tega, da sem šel na pot. Samemu mi gotovo ne bi bilo prišlo na um.«
Budilke, stenske in žepne ure
kupite najbolje in najceneje pri
H. Suttner
Ljubljana 4,
PREŠERNOVA ULICA ŠTEV 4.
— Lastna protokolirana tovarna v Švici. — Zahtevajte cenike zastonj in poštnine prosto.
BUDILKE od Din 49.— naprej. BUDILKE iz lesa od Din 84.— naprej. — STENSKE URE, ide 14 dni, z bitjem, od Din 380.— naprej.
a&nu zahvala.
Podpisani sem dne 18. julija t. 1. utrpel požarno škodo na poslopjih in premičninah. Škoda pa mi je bila od strani
zavarovalne družbe »Jugoslavije" v Ljubljani
r.ajkulantneje ocenjena in povrnjena, za kar ji izrekam tem potom svojo zahvalo ter jo vsakomur toplo priporočam.	13356
JURIJ GROGL, posestnik v Remšniku.
POTNIKI
železničarji in dijaki so z aktovkami, kov-čegi in podobnim najsolidneje ter najceneje postreženi pri
A. PREKUH,
LJUBLJANA, STARI TRG ŠT. 26.
ki izdeluje vse to čisto po poljubnih željah ter prevzema popravila. 312
+
Vsemogočni je rešil trpljenja in poklical k Sebi v boljše življenje našo nad vse skrbno, zlato mamo, staro mamo in taščo, gospo
IHarjeto Kamor
roj. Pele
v 78. letu starosti.
K večnemu počitku jo spremimo v sredo 1. oktobra 1930 ob 16. uri popoldne na farno pokopališče v HrovačL
13357
Ribnica, dne 29. septembra 1930.
Rodbine Pirker, Gdderer in Carlomagno
Oglasi v „JUTRU" Imajo siguren uspeh*
Večje suho skladišče
v bližini kolodvora, za takoj ali pozneje IŠČEM.
Ponudbe do 8. oktobra 1930 pod »Suho skladišče« na oglasni oddelek »Jutra«.	13350
Zastave
s an brez grba, «sto volnene, garantirane barve, v lepi izdelavi, izdeluje ta razpošilja: JOSIP VVTVKLER, Subotica, poštni predal 48/d. Dustrovani cenik brezplačno.	82
M
„KATERPILAR
TRAKTORJI-GOSENIČARJI
BOLJ HITRO - BOLJŠE - CENEJŠE
ČIŠČENJE SNEGA - VZDRŽEVANJE POTOV
Katerpilar traktorji in moderni stroji za čiščenje snega vzdržujejo ulice in pota odprte za promet preko vse zime.
Generalno zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo:
V. H. SMYTH,
BEOGRAD,	ZAGREB,
3 Miloša Velikog. Tel. 35—43, 59—25.	4 Ambruževa. — Tel. 27—82.
»o
<o
CATERPILLAR
REG. n. S. PAT. 0FF
. irnlto ■ :
Ako želite ono, kar je najbolje, vzemite „NASH" s 6 cilindri. Ako želite dober, komoden voz, vzemite „NASHU z 8 cilindri.
»NASH« MASIVEN VOZ »NASH« NAJELEGANTNEJŠI VOZ »NASH« VOZ MODE VSEGA SVETA »NASH« NAJHITREJŠI VOZ AMERIKE »NASH« NAJSTABILNEJŠI VOZ »NASH« NAJPOPOLNEJŠI VOZ
Med mnogoštevilnimi modeli raznih velikosti in motorjev boste vedno našli onega, H ga potrebujete in ki Vam ne bo predrag.
SVOJSTVA: dvojno vžiganje, centralno mazanje vsega voza, premični sedeži, — vstavljena avtomatska hladilna žaluzija — hidravlični amortizerji z dvojno akcijo, obložene zmeti z upogibno kovino pokrite kočnice na kabl itd.
Zahtevajte ilustrirane prospekte pri glavnem zastopništvu za kraljevino Jugoslavijo
NASH, Beograd, Dečanska IO
N
Urejuje Davorin Ravfcen. izdaja za konzorcij *Jutra« Adotf Ribnika*, Za Narodno tiskarno d. d. kot fcskarnarja Franc Jezeršek. Za Jnseratni Je odgovoren Alojzij Novak. .Vsi v LjubMani.