STirUSKA t KNJr CA I V CLUU ■ I GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE IIBOJE-CEUE mo ziv/ SA/v a V UTAJIL lo7 / PROSLAVILI SMO OBČINSKI PRAZNIK ! Ze 1 julija 1962 so se na Vranskem pričele prve slovesnosti na čast občinskemu prazniku Skozi ves teden so bile organizirane razne prireditve, ki so, ene bolj, druge manj uspele zaradi slabe g?, vremena Najbolj pa je bilo slovesno na zaključni prireditvi dne 8 7,1962 Vreme je bilo lopo in že ob 9 uri dopoldan so sejaa starem strelišču zbrali strelci in borci občinskega LO Žalec, da bi v počastitev praznika priredili strelsko tekmovanje z MK puško Vsak na svojem strelišču so tekmovali in se kosali v rezultatih , Tekmovanja se ja udeležilo 13 ekip ali 65 strelcev Strelcev je bilo precej, zato je tekmovanje trajalo do 14 ure Ob 15 uri je krenila povorka, v kateri so bila zastopane vse mogoče org nizacije in društva v pisanih oblačilih s prapori na čelu, na zborno mesto Lepo je bilo pogledati predvsem našo mladino.. Ns zborovanju je govoril sekretar OK ZKJ Celje tov, Simonič Franc V svojem govoru je povdaril pomen tog: praznika, grajal naprav: Ino gospodarjenje v nekaterih pod.jetjih in pohvalil Vrancane, ki so vlogo organizatorja te proslave dobro odigrali, Po končanem zborovanju so bili objavljeni rezultati raznih tekmovanj, r-zdeljene so bile diplome in nagrade* Po tem pa j e sledil zabavni del praznika. Od vsepovsod so doneli veseli klici in pozdravi ob snidenju borcev, aktivistov in drugih, ki se imajo priliko videti največkrat samo nekajkrat na leto in to ob priliki podobnih proslav Smeh, petje in ples ta dan nista prevladovala samo pri mladini. Vendar pa se je tudi tu uveljavil pregovor "vse lepo, hitro mine”,. Prišel je večer in posloviti se je bilo treba; pozdrav srečno do prihodnjega leta, ko bomo zopet proslavljali občinski praznik, vendar verjetno v drugem kraju lo8 LEPO PROSIM» ČE BI LAHKO , , ,,,, „ napisali članek, ki ga dolgujete * in tako naprej is meseca v mesec, da, tako nekako izglada borba za članke, sicer pa, preberite Do sedaj Verjetno ni bilo nikomur popolnoma jasno, kdaj izhaja naš mesečni časopis "Libojski Keramik” in kdo naj plse članke zanj. Poizkusimo priti stvari enkrat do dna„ Slednji član kolektiva je opravičen in mnogokrat tudi dolžan, da razjasni svoje težave v vseh primerih na straneh našega.lista, jasno in brez prikrivanja .Rss, da ni%cena za "novinarske usluge” visoka, je pa tudi res, da ni nas namen n ■■ ta način honorarno zasluziti težke denarje, upam, da se strinjate, ne? Hsite zaradi zdrave kr itike^. zaradi osebnega veselja, zaradi nevsakdanjih dogodkov, pišite salaein "vice”, pišita na vsa zadnje kar hočeta, toda pišite, pišite. Dogaja pa se nič kolikokrat, da tudi člani uredniškega odbora in v tovarni vodilne- osebe, enostavno zatajijo in poleg tega še dajejo nepotrebne izjave $ četudi so dobili do-ločeno nalogo z c vsebino članka, jo sprejeli in nato - nic, enostavno - nič! Lepo Izgovori so, kot vedno, najbolj pestri in v gl vnem zelo jalovi kot je recimo: preveč .je.dela5 mislim, d j . tukaj vsaka pripomba povsem odveč, kaj mislite? Ho, gremo naprej Članki so z veliko muko zbrani in jih je treba malo slovnično ko negirati in nato realizirati_ns matrice , ki so, vsaj v glavnem, vedno na zalogi«. Matrice se pošljejo v Celje v tovorno ”Asro”, kjer jih nato na ciklostilu razmnožijo, da, toda ne tako hitro, kot se to piše tukaj, mrlo dalj časa traja, vendar pa ni kritično, Co _seštejemo vs komplikacije, dobimo končno keramika v podjetje. Tukaj naleti na ponovne težave pri sestavljanju in.devanju v ovitke 1 ko pa je tudi to mimo in se ja večina primerkov že razdelila, ostane še po, do danes, veljavnih normah, nekaj preko 12o primerkov za naše upokojence, zunanja sodelavce ter naše redne dopisne kooperante iz ostalih kolektivov,, Ponovna težava! Pošta je frahkirenj e od 15 dinarjev po primerku, dvignila enostavno na 80 din, kar je le nekoliko pre krepko Borba za produktivnost in s tem povezana . štednj•*’ nam narekuje, da bomo začasno prekinili pošiljanje Keramika zunanjim sodelavcem in kolektivom, za kar iščemo opravičila v zgoraj navedenih stavkih, "Libojski Keramik” je informativni list našega kolektiva in bo kot tak izhajal na koncu mesece oziroma v prvih.dneh naslednjega meseca, da bodo dogodki preteklih dni našim ljudem kronološko posredovani Ho, ker ni glasnih ugovorov, je stvar sprejeta Hvala lepa Lep pozdr -v. ur - lo9 PROIZVODNJA I POLLETJA 1962 Ob zaključku I polletja letošnjega leta bi bilo zanimivo pregledati, kako je potekala proizvodnja oz k-ko .smo izvrševali letni plan, z o kat-., rega lahko rečemo, da ni ravno majhen Res, da je bilo na vseh sejah in sestankih veliko govora o doseganju plana po posameznih mesecih, vendar bo v skupnem pregledu za prvih 6 mesecev stanje bolj razvidno, zato podajamo naslednji pregled po knjigovodski evidenci; Mesec Količina - kg % planirano izvršeno Januar 161. 92o - 162.356*- lo4 Februar 156 195 - 163, o75 - lo4»4 Marec 173 <, o51* ~ 158,953-- 9L9 April 145 o26.~ 133 73L- 92,2 Maj 139,513 - I05.I8I - 75,4 Junij 162. 489.- 161,917.- 96 7 Skupaj 943. 194 - 8857213 - 93.9 Vrednost - din planirano izvršeno % Januar 42,261 914,- 37,457.220,- 81 Fe brun. r 47,5ol 935»- 43 ,287 74o - 91.1 Marec 52,614 111,- 45,397»loo«- 86.3 April 44,o69 71oa- 40,859,227,- 92.7 Moj 42,356. 731*- 35,o8o,221.- 82,8 Junij 5o,9ol 464„- 56,810, oo4„- 111,6 Skupaj 283,705 8637- 2'58,9oT 5lk.- 91.3 Če iščemo vzroke nedoseganja piana za prvih 5 mesecev letošnjega leta, jih imamo kar precej V mesecu januarju in februarju se lahko vidi, da smo se premalo preusmerili na dekorativno proizvodnjo in zato tudi nismo dosegali plana po vrednosti, dočim je plan po količini bil dosežen Vzrok temu jo vsekakor premalo delovne sile v slikami, zaradi pretežkih in zamudnih dekorjev, ter zaradi slabe peči za ned-glazurno žganje, ki je veliko v popravilu, a se kljub temu dekorji z lis brom no obnesejo (lister lahko brišemo) , na dekorjih z nadglazurno barvo pa se poznajo sledovi samotnega prahu Velik manj ko nam je v mesecu marcu, aprilu in delno v maju povzročil izpad delovne sile zaradi povečanja boleznin, soj so se v primerjavi z - mesecem januarjem, februarjem in junijem pov če.le za 8.34-0 ur Težave so nastale tudi zaradi neurejenega sušenja polizdelkov, posebno če upoštevamo še letošnje slabo vreme, kar po se bo z dobavo novega parnega kotla vsaj delno reguliralo.. Tudi gmota za dekorativne sklede nam je pri prehodu iz kamenine na črno gmoto delala veliko preglavic in povzroč la včasih tudi nad 5o% loma Vsi omenjeni vzroki in včasih mogočo tudi nepravilni organizacijski prijemi imajo za posledico nedoseganje plana . Da bi temu prišli na kraj, j j tehnično vodstvo skupaj s komer- Ho ciolo uv dlo v proizvodnjo rentabilnojše izdelke, nerentabilne ps poč si izločuje iz plana in povečuje dekorativno keramike Poostril se je kriterij uporabnosti mavčevih modelov, kateri so bili vsled izrabljenosti pogosto vzrok manjše produktivnosti, uvedel se je način produktivnejšega dela v sliterni in povečala se je zaloga asortimann v biskvitnem skladišču in s tem olajšalo izvrševanje operativnih planov Rezultati tega niso izostali, saj je bil pl?n v mesecu juniju po vrednosti colo za 11,6% presežen, upajmo le, da so stanje ne bo poslabšalo ampak še izboljšalo, saj moramo v naslednjih mesecih zaostanek I, polletja nadoknaditi, če hočemo v začetku leta zadano si nalogo izvršiti V.,GU ODPRTO PISMO ! Na podlagi resolucije Izvršnega sveta je svet LRS za strokovno izobraževanje razpravljal o vlogi in pomenu verifikacije ter naslovil odprto pismo samoupravnim organom gospodarskih organizacij, ustanov, družbenih služb itd* Razvijanj našega gospodarstva in družbenih služb v okviru novega gospodarskega sistema zahteva "ustrezne spremembe tudi v sistmu izobraževanja strokovnih kadrov. Prav je, da iz obraz: vanje strokovnih kadrov vskladimo z zahtevami in potrebami posameznih gospodarskih organizacij Vsaka izobraževalna ustanova, ki bo hotela izdajati družbeno priznana, izpričevala, bo morala svojo dejavnost verificirati., Verifikacija pa ne bo zajela izobraževalni dejavnosti ustanov, ki vzgajajo kadre za poklice, kakršne lahko dobimo s prinčeva njem . Prav tako ne bo predmet verifikacije nadaljno izpopolnjevanje izobrazbe v samem poklicu Te zadeve spadajo v pristojnost gospodarskih organizacij samih, To, da "take iz-obražev Ine dejavnosti ne bod.o verificirane, ne zmanjša njihovega pomena, Nasprotno, take dejavnosti bomo morali razširjati in leva lite tno izpopolnjevati Predvsem j- vazna reforma dosedanjih Vajenskih, industrijskih in drugih šol s praktičnim poukom ter administrativnih šol v poklicne šole, Te šole so imele nekatere osnovne pomanjkljivosti; - skladnost učnih načrtov s potrebami proizvodnjo je redkokje dosežena, ker niso izdelani profili, kakršne potrebuje j 05 - skoraj v vseh vajenskih šolah je praktični del vzgojo brez nadzorstva šole in premalo vključen v učni program celotnega trajanja izobraževanja; - zelo sta zanemarjena vzgoja - izobraževanje za upravljanje; - vajenci sklepajo učne pogodbe tudi s podjetji, ki nima3 niti ustrezne opremo niti ustreznega kadra so tako torej brez osnovnih pogojev za' izobraževano e; . zlasti po vajenskem sistemu se izobražujejo tudi kadri za nekatere take poklice, ki bi jih lahko usposobili s pri uče v- njem3, - ker dosti sol ne dajo zaključne izobrazbo »kakršno zahteva posamezen poklic, so se mnogi absolventi posameznih sol zaposlovali v povsem drugih strokah »mnogi pa so sg prt kvalificirali tako, da so nadaljevali šolana? na povsem drugih vrstah šol.. Vse to kaze na zelo neracionalen sistem izobraževanja in s tem tudi na neracionalno trošenje dru banih sredstev in kadrov5 Zaradi tradicije vajenskega sistema pošiljajo industrijska podjetja svoje vajence se vodno v ?-ste vajenske sole kot obrtno gospodarske organizacije, klonb temu, *ht*^ bra že volni programi za obrtne va 3 ene o ne gm vam industrijo V letu 196o/61 se 3® v0J^ih vaje rakih ^ izobraževalo 9437 obrtnih vasencev in.2895J^eraev iz industrijo = Doslej imamo v LE Sloven.131 samo eno va3c rak šolo^ namenjena izključno industrijskim v^encom (industrijska Va jonska šola v Štorah); - vzgoji učnega kadra v vseh obravnavanih šolah doslej praktično nismo posvetili nobene skrbi; - učbenikom, skriptom in drugim učnim pripomočkom smo doslej posvetili vse premaj,hno pozornost; - družbeno priznane pravice mladine^ ki po končani °scm-intki n dal ju,j e šolan3Q, so različne glede m to, ali So vpiše v vajenske šole ali v druge šole« Skrbna analiza družb n ga položaja vajencev tudi odkriva, da vaaenski sistem ohranja še zelo močne cehovske in mezdne odnoso in kljub današnji družbeni ureditvi omogoča^, da. se Vajenci (ker jg zlasti primer v privatni obrti) se marsik3e izkoriščajo kot cenena delovna sila; - mroža obravnavanih šol je glede m potrebe in vsako leto večji dotok mladine s končano osemletko dosti prQ^ Velik? slabost te mreže pa. je tudi v nezadostno poučeni lokacijah. So primeri, da je za posamezno vrste kadrov (•poklic , v) preveč šol, da so slabo opremljeno m slab zasedena z učnim kadrom. Tako stanje je zato, ker se 3 v teh primerih bolj upoštevalo potrebe.ožjih teritorijev, potrebne stroke pa premalo^ Od tod izvirago zaradi nora -ciščonih pojmov tudi na jvec30 težave, ki smo bili pri ča v preteklem letu, kdo namreč na 3 bo usta navit el 3 in kdaj naj bo odgovoren za financirala., Prav zato tudi te šole politično teritorialne enote mj bol3 zanemarja30» •n, irr-raicberistike bodočih poklicnih šol, ki bi želele verificirati svojo vzgojno izobraževalno dejavnost in ki se kažejo iz osnutka navodila, so naslednjo. 1« Pogoj za vpis v poklicno šolo naj bo uspešno končana osnovna šola V osnutku jo predvideno, da se osebe, stare nad 17 let , iz pedagoških ozirov izobražujejo na posamezne poklice, le v oddelku za odrasle,. 2,, Poklicne šole izobražuje jo učence za do loč n poklic S tem s-, preneha izobraževanje za tako imenovane kvalificirane delavce. Izobrazba tako teoretična kot praktična morebiti popolna in zaključena za določen poklic„ Spričevalo bo absolventu šole pomenilo, do je dosegel teoretično in praktično izobrazbo kakršna je potrebna za začetek opravljanja dola v posameznem poklicu 3c V poklicnih šol h se izobražujejo samo poklici širokega profila,, Zato je potrebno narediti razmejitev, kateri poklici se bodo lahko izobraževali v šolah in katere poklice bomo izobraževali s priučevanjem* Zato pa je potrebno, izdelati za vsak poklic profil., Erofil naj pokaže vsebino dela, zahteve po znanjih, sredstva za delo v poklicu in pogoje, v katerih se opravlja poklicno delo«, 4C Učni načrtiza strokovno teoretično in praktično vzgajanje in izobraževanje se izdelujejo na osnovi potrjenih profilov poklicev Ta del učnega načrta izdelajo poklicne sole V sodelovanju z organizacijami, ki so odgovorne za izdelavo profilov za posamezne poklice in v soglasju z ustanoviteljem Eri izdelavi učnega načrta bodo zahtevali samo to, da se bo istočasno zagotovilo; - posameznim poklicem ustrezen obseg in izbor učnega gradiva predmetov iz ir ra vosi ovno-m:: te matične skupine , s področja higi jenske g; in tehničnega vrastva pri delu in tolikšen obseg ustreznega proizvodnega dola, ki bo zagotovil potrebno praktično usposobljenost za opravljanje poklicnega dela; - najmanj 23oo ur strokovnega teoretičnega in praktičnega pouka, ki ga zahtevajo ustrezni strokovni predmeti 5» Učne načrte za splošno izobrazbo naj bi po osnutku navodila v minimalnem obsegu za vse poklicno šole predpisal Svet LRS za strokovno izobraževanje0 Isto velja tudi za telesno in zdravstveno vzgojo. 6* Dolžina trajanja izobraževanja v posameznih poklicnih šolah bo r zlična; odvisn bo od zahtev od posameznega poklica. Osnutek n - vodila določa s->mo najkrajšo dobo trajanja pouka za strokovni teoretični in praktični dol. Iz predlaganega ^minimalnega števila ur lahko izračunamo, da bi najkrajša doba efektivnoga izobraževanja za ta del pouka trajala približno 15 i ase cev,. K temu bo potreba dodati še čas za usvojitev Z] mja s področja splošne izobrazbe in predpisan fond ur ; i telesno in zdravstveno vzgojo; Svet LES z strokovno izobraževanje sodi, da bo za ta dal pouka potrebnih približno 4 do 6 mesecev efektivnega Basa. Točen fond čas*' bo znan, ko bodo izdelani zadevni minimalni učni načrti,. Prav je, de se z ozirom na gornja pojasnila, oz* predlog za bodoče izobraževanje strokovnih kadrov tudi mi zamislimo ter se končno odločimo za kakšno vrsto profila so bomo odločili širokega ali ozkega, ali bomo nase kadre izobraževali v poklicnih šolah ali pa. s pr iuče Vanjem« Dokončno odločitev o tem bo seveda dal DS, prav pa ja, da tudi sveti EE o tem razpravljajo in pripravijo svoja predloge za DS* GZ PODPISANA JE POGODBA ZA NAKUP LICENCE ZA PROIZVODNJO GRAFITNIH LONCEV Pred nekaj dnevi je bila v podjetju podpisano pogodba z Vzhodno nemško tvrdko LIMEK, Berlin, o n-kupu licence za proizvodnjo grafitnih loncev znamke Mamut„ S podpis no pogodbo so zaključena pogajanja, tetora so trajala vec kot poldrugo leto in končno je rešeno tudi vprašanju ali sc bode v naši tovarni proizvajali grafitni lonci ali >o kje drugje., To pogodba je sed-j še podvržena odobritvi sekretariata za industrijo pri Zveznem Izvršnem Svetu FLRJ, Po dosedanjih kontaktih, katere smo imeli s tem naslovom, po tem vprašanju, lahko upam o, da bodo pogodbo odobrili« Franjo Tilingcr RAZISKAVE NA SILICIUM - KARBIDNIH LONGIH Upravni odbor "Kidričeveg' sklada" je odobril Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij LRS prispevek za raziskovanja na proizvodnji siliciuu - terbidnih loncev, Raziskave bodo predvidoma trajale 3 do 4 leta V kolikor bodo tc raz-isteve dalo pozitivne razuitite, bomo v našem podjetju po končanih raziskavah prešli na proizvodnjo teh loncev. Franjo Tilingor V SEPTEMBRU, S SERIJSKO PROIZVODNJO FASADNIH PLOŠČIC Noše pod j.-tj e, v kooperaciji z opeko m.) Ložnica in Zavodom zo raziskavo not oris le. in konstrukcije LPS^ Se ne kaj časa de?la n- osvojitvi proizvodnjo fasadnih ploščic. Do sedaj napravljeni poizkusi so pokazali dobre rezultate tako, da lahko v mesecu septembru že? računano na serijsko proizvodnjo.. Franjo Tilinger DOSEŽEN JE PRVI USPEH NA AVTOMATU Č oprav jv avtomat za skodelico v struge mi v pogonu že 8 mesecev, j bil prvi zadovoljujoč rezultat dosežen šele v moseču juniju Na avtomatu jo bilo v juniju izdelanih 175, ooo komadov skodelic in lončkov 1/4 litra Storilnost skupin je bila naslednja; I«, skupina lo5„5% Ho " 117 % Kot je razvidno, jo storilnost zadovoljiva, česar pa žal ne moreno trditi zn kvaliteto izdelave Vzrok temu ni avtomat temveč slab odnos do dela ne katerih delavk na posameznih fazahti Dosedanji način obračunavanja, ko dobijo delavke v skupini plačan vsak izdelek, na katerega je zlepljena ročka, je na eni strani prinesel pozitivne? uspehe t j, povečano storilnost, na drugi strani pa povečan lom v zadnji fazi pri dokončnem čiščenju izdelkov,. Nekatere delavke se zadovoljujejo s tem, da izdelke nekako "zrinejo" do prevzema, ne briga pa jih, če bo ekonomska enota te izdelke tudi lahko prodalo k pečem, Na ta način je jasno oškodovana EE, ki njim izdelek plača, ne moremo pa ga prodati,. Potrebno bo več kontrole v tbh. fazah, s strani delavk pa Več zavestnega dola«, Velike razlike med oblikovanimi in očiščenimi izdelki narekujejo v č pažnje tudi v zadnji fazi - dokončno čiščenje z gobo Tudi tu se vsled nepažnje razbije večje količine izdelkov, ki tudi breme ne ES„ Svet enote bo moral vsekakor resno razpravljati o teh neprevidnostih. Prav je, da plača lom tisti, ki ga povzroči, kar je slučaj na vseh ost lih delovnih mestih v strugami«, Vsi bomo morali težiti za tem, da bo vsako delo na posameznih fazah opravljeno res loo% s čemer bo znižano visoko število del-vk zaposlenih pri čiščenju teh izdelkov, ter pa predstavlja cenejšo proizvodnjo in skozi to večji učinek EE„ ep - delo slikarke s prvim. junijem so se s šestTlju- ne so bil1 posamezne skupine P ncVanega ali dva vajenca, di, Te skupine ima3o v svo3i sredi po emga ali ava ^ »_ v vsaki skupini pa je eden, ki odgovaroa za aeio to izdelkov Tako imamo; ano skupino dve skupini tri skupine eno skupino eno skupino slikanje z listri slikanje z zlato barvo podglazurno slikanja nri brizganju „ „ aa transport in žgalce nadglazur- ns peči Slikarna šteje sedaj 33 delavcev in 12 vajencev, ker je skupno 45 ljudi. r3s.sr8s.*^~ 8 ur« Tudi vajenci so v tem primeru ™gadovali^sa3 ^ Lavami. en sam slikar, kar omogoča, da dela vsc*k slikar in eno delovno operacijo pladenj št. Kol dekor LZ/xb izdeluje 5 s^-karjev, od^aterih hP aela'g »-go M-trejši, ker se slikar navadi enega čopiča, -me barve m ene delovne operacije Ha ta, boljši ali slabši uspeh pa deluje kot P™®kenj?ak-tor nap-re is vanje To nagrajevale je odvisno saio w > rilnosti vsakega poedinca ali ekonomsk| Gn°te |o caj-^ q*. ampak tudi od stroškov, ki so bili Ker tehnološki proces pnoizvodnoe ni do potankosti ur D ^ je možno, da si ena ekonomska snoba ^ del knančni položaj s tem, da na kakršenkoli svojih stroškov na drugo ekonomsko enoto« vsa le^ ao s, d -i « hi ] ndd o 1~> k meči vedno t is ti, ki je vs e izd sl k- iiu _ s vo o stroške prvič in drugič odžgal, jih glazteal in v vezi s teB nosil vsa stroške vključno glazuro, ir saauj.m oddelek predor ne peči določene izd el te samo » W mnogo5'" stroške glaziran ja in gleetire, 1 ^ .-i navadne glazure nosi slikama, Pri vs<-m ss s*. SŽSW5? ^TsflkTT^ način bo ekonomska enota prizadeta. Navedli smo samo en primer, katerega ni as podcenjevati, so pa še drugi, ki v manjši ali večji mori spremljajo dnevno proizv odnj o OR DELO MLADINE Delo mladino zajema zelc pomembno obdobje našega razvoja, saj se na mladino polaga veliko pozornosti, ker Is na njej temelji našo bodočnost Spričo položaja mladine v družbi, njenih pravic in dolžnosti, je treba mladini analizirati pogoje in načine, kako mladino vzgajati in razvijati v zares sodobno mladino Če pogledamo delo mladine po vsej naši domovini, vidimo, da je mladina res veliko ustvarila Od konca NOB in vse doslej se ustanavljajo brigade, ki jih sestavlja ml-dina Ne ocide pa mladina V brigado samo m delo ampak so v brigada! tudi razni seminarji, tečaji od mo torsksga. do šiviljske gl tako, da vsakemu mladincu nudijo tudi v tem času znanja ii možnost izobrazbe Tudi iz naše mladinske c sganizacije sta odšla dva mladinca v brigado in to praznito ? Brni in Novakovič Milorad, Vrnila sta se zdrava in vesela lomov, saj sta pripovedovala koko 1 po je v brigadi, Bražn Ikar je bil celo pohvaljen Knr je pa ostale mladine v tovc eni pa tudi ni bila brez dela, Saj smo skupno s strelsko dr ižino očistili veliko opeke, za tor smo naredili 15o udarnie dLh ur Naša mladinska organizacija jo po številu mala, čepr v je v tovarni zaposlena v večini mladina,, Le ta bi moglo r tovarni pokazati kaj vse zmore in s tem tudi zboljša naš ž t vi jonski standard A kor poglejmo našo mladino Res je, da je nekaj mladincev pri na s, ki so potrebni pohvale, a največ je takšnih, ki so potrebni graje največ pa tisti, ki so člani ZK in prav ti včasih zavirajo delo mladine Zato je tr ba mladini najti tako mesto, ki_ omogoča, da ustvarjalno ;odeluje v vseh družbenih procesih ter hkrati omogoča, da z vso močjo dela z organizacijskim mehanizmom in se z metodami dela prilagodi in Vključi v socialistične procese Mladinski odbor kakor tu/1 organizacija čestita Prašnikarju Erni ju za lupe uspehe v ' riga di, Mladinski organizaciji pa žali veliko uspeha v nad 1jrjem dolu Lenarčič Vera IZLET "SVOBODE” S skrbjo smo v nedeljo zjutraj glodali skozi okno in ugotavljali kakšno bo vreme popoldan Posebno v skrbeh so bili funkcionarji "Svobode" Za ta dan t„ j 15.7.1962 so namreč organizirali tradicionalni izlet vseh členov "Svobode” no Peto če v hrib Zjutraj je vreme kar lepo kazalo in vsi smo bili veseli, da je tako Toda na žalost se je tokrat uresničil pregovor, ki pravi: "Me hvali dneva pred večerom”„ Ko smo prvi izletniki ob 14 uri odšli proti izletni točki, je že rahlo pršilo, vendar smo se tolažili s tem, da bo hitro minilo in do ne bo nič resnejšega. Toda vreme je špekuliralo po svoje> Z nevihto je počakalo tako dolgo, de smo vsa znosili iz kleti na hrib in da je prišla godba na pihala do strehe , potem pa so sevodprla prav vse "nebeške zapornico”.. Koma j smo še uspeli rešiti prehrambeno artikle pod streho v Bile p? so precejšnje dirke čez drn in s trn Edina rešitev je bila to, ker imajo Petačevi precej veliko gospodarsko poslopje, kjer je vsak poiskal svoj kotiček, se udobno namastil, nekaj pojedel in popil, godci so zaigrali in dobra volja se ja nadaljevala. Kljub slabemu vremenu se je izleta udeležilo cca 12o članov GZ Komisija za delovna razmerja pri KIL RAZPISUJE štipendije za: - fakulteto naravoslovja in tehnologije, 1 štipendista - za šolo za industrijsko oblikovanje, 2 štipendista Prijave je dostaviti splošnemu sektorju podjetja do l^u avgusta 1962 3o LET JE BIL MODELAR Da tovariši, bil je, a ni ga več, ne med nami in ne v krogu SVoje družine„ Polnih 30 let je bil modelar in keramik, krojil oblike naših izdelkov in postal mogoče najboljši modelar-mojster v jugoslovanskem merilu«, Tako po svojih izdelkih,< kot po svoji priljubljenosti je bil poznan po celi naši državi, cenjen in iskan« Od leta 1932 je s svojim delom postavil spomenik v našem kolektivu in v naših srcih, saj ni mogočo pozabiti prijatelja, ki je s toliko vedrine in lepega ustvarjal množico stvari, prelepih stvari, ki bodo večni spomin na njegovo prisotnost v našem krogu« Ob nenadomestljivi izgubi našega prijatelja in sodelavca FRANCA GOJZDNIEA, želimo vsaj prizadeti družini iskreno sožalje z obljubo, da se ga bomo vedno radi spominjali« - ur - POGREŠALI TE BOMO ! Izredno je dolgo eno samo leto, kaj šele 21 let, ki jih je med nami preživel in delil dobro in slabo naš sodelavec JANC ALOJZ, Pri nas je zašel delati 2 februarja 1941 leta in je ostal med nami vse do 1« julija 1962, kar predstavlja lep del njegovega življenja V tem času je kot vodja remontnih delavnic mnogo prispeval našemu kolektivu in skupnosti, za kar mu bomo vedno hvaležni« 1 Odšel je v zasluženi pokoj, za katerega mu želimo, da tiri ga še veliko časa v miru užival, tako, kot si je tudi zaslužil« Ne bomo ga pozabili, na kot človeka in sodelavce in ne kot ime, saj je imel veliko prijateljev, pustil pa nam je tudi svojega naslednika - sina, ki bo, čeprav v drugi dejavnosti, sigurno dostojno zastopal ime, ki ga nosi, za naš kolektiv zaslužni oče« Celotni kolektiv Ti želi tov, Janc še dosti zdravja in zadovoljstva J Lep pozdrav in srečno! - ur - ZAPISNIK II, redne seje upravnega odbora Keramične Industrije Liboje, ki je bila dne 23 6 1962 Dnevni red: 1* Izvolitev dveh overovoteljev zapisnika 2t, Pregled sklepov zadnje seje 3-„ Razprava o gospodarskem stanju podjetja 4* Razprav;- in sklepanje o predlogu revidiranega plana investicijskega vzdrževanja 5o Razprava in sklepanje o službenih potovanjih 6* Informacija o stanju z možnostmi proizvodnje fasadnih plošč in o trenutnem stanju z nakupom licence za grafitne lonce 7« Sklepanje o plačilu računa za popravilo poda in strehe otroškega vrtoc:' 80 Sklepanj o o praksi Jurak Antona pri tvrdki Dorst 9«. Odobritev cen za razno nove izdelke 2 Sklepi zadnje seje so bili vsi izvršeni, razen d: lepa, kateri ss glosi, da naj skuša uprava podjetja rešiti z Mlade-novcem zadevo glede generatorjev Pripominja se, da smo se glede generatorjev že obrnili na Mladenovac, od katerega pa še nismo dobili odgovora Ad 3 Pred podjetje se postavljata dve osnovni nalogi t«,j» reševanje ekonomike podjetja in reševanje sam denarne situacije, kajti glede no stroška poslovanja in nova obveznosti do družbe, postaja rentabilnost podjetja vedno bolj problematična, vsled povečanih zalog gotovih izdelkov po stanje z obratnimi sredstvi nevzdržne Po analizah, ki so bile izvršene in na razpravah na že prej omenjenih sestankih« se nam vsiljujejo kot prvi ukrepi v smislu sanacije stanja, znižanje neproduktivnega osebja, omejitev nabav na res najnujnejše nabave, zaostritev reda in discipline v tovarni itd.. Predlagamo, da bi UO razpravljal o tem, kako nagraditi potnika, da bo čim bolj zairter siran, ustvarjati cim večji promet* Komercialni oddelek je mišljenja, da naj bi potnikom tudi nadalje razdeljevali osebne dohodke kot doslej le, da bi jih za dosežen promet še posebej nagradili,, Predlagamo, da bi to nagrado obračunali takole: Za vsak- miljon prodanega blaga do postavljenega plana, bi potnika nagradili z 1*000 - din, nad planom z 2eoooe- din nagrade. Povprečni plan v tem letu m j bi bil za; Goluboviča Vrenašiča Vodeba 2c,ooc oco - din 19 ?ooo.. oco" 8j,ooot) oco0~ " Sklep; UO predlog o nagra jo vanju potnikov osvoji Vsi ti vplivi so bili povzročitelj zmanjšano prodaje pri nas., V aprilu smo doseg". L lej 62%. v maju pa 9o% od pradvi-dene prodaje-, Trenutno stanje ne kaze nobenega izboljšanja za nekaj naskednjih me svcev Zato bo v tej situacij: nujno potrebno ponovno in ponovno obdelovati tržišče in iskat: vse možnosti za uspeh p lastno na , 1, Potniki noj bi ševbolj sistematično obiskovali vse našo redna odjemalce. Oc tL s, jim zato moralo zvišati prispevke , n' bi smeli im ti v podjetju pomislekov 2v Tisto trgovc ,, ki pr -is jajo gIg de prodajnih pogojev,^ jo poskus v), ti za dr žit: in v p osamo snih primerih tudi rositi stvor toko9 da ce jim do sil zn kakšen procent Večji ro- 3o Bri vseh trgovcih, ki sc doslej držali le naš ozek asortiment izdelkov, jc pisk- sati doseči prodajo širšega asortimena 4 Potnik naj bi obiskovali tudi redno razne trgovske hiše ali manjša trgovska pod j bjn in raj bi njim prodajali naše blago preko njihovih grosističnih podjetij 5 Za vsak nov izdelek, ki ga dam.o na trg, je potrebno, da ga potnik pokaže kupcu. V ta namen bi bilo priporočljivo potnikom izdelati posebna kovčke za kolekcije 6» Za uspešnejšo prodaje del orativnih izdelkov bi bilo potrebno izdelati vitri ro j r?i “Vroč ar ju”, kjer že imajo našo kolekcijo, h “Krist*- iu* bi bilo potrebno dati vitrino in kolekcijo j, oba ’ upca sta sporazumna s to mu, Zašel j eno bi bilo tako razt izdelka imeti tudi pri “Hovum domu E og-.au Ti bo bo z njimi urediti to vprašanje. 7«. Seveda bo pa zdaj bolj k i kdajkoli prej treba posvetiti skrb v proizvod:::.;;! tildi: izdelkom? ki se bodo lahko na trgu čim hitreje prodali da bodo vložena sredstva čim hitre j e obrnj .: na 8v Poskušati za vsako ceno c-1 izd -1 kov izvažati Sklep; UO nabavo kovčkov 3a .potnike odobri,, bat Glede na to, da bomo morali v tej situaciji posvetiti vso skrb za izvoz naših izdelkov, je bil predložen UO s strani komercialnega oddelim program ukrepov za doseganje plana* izvoza in sicer; S splošno ekonomsko politiko dršaVe in potreb po devizah V našem podjetju, se pred nas postavlja bolj resno kod kdajkoli, vprašanje izvoza; V vseh teh letih smo dobili le redke stike z nekaterimi tujimi podjetji. Največji izvoz smo imeli v Egipt, odkar pa tam obratuje njihova lastna tovarna, niso našo posode več uva žali, Za čim boljšo rešitev tega vprašanja bo nujno, da komercialni oddelek; Iv Uvede točno evidenco vseh kupcev v tujini 2„ Obnovi vse stike z dosedanjimi- kupci 3c Preskrbi vse naslove, ki jih jc mogočo dobiti za izvoz-nišk ’ podjetja ali kupce v drugih državah, vzpostaviti z njimi njihove zveze in jih seznaniti z našimi izdelki, ki smo jih pripravljeni izvažati - jim poslati ponudbe Poleg direktnih stikov z inozemskimi kupci naj bi komercialni oddelek zainteresiral za izvoz naših izdelkov tudi vsa domača izvozno podjetja 5v Preskrbeti je propagandni material v večih jezikih 6, Sprejeti ponudbe tudi pod pogojem, če bo to v škodo naše PO 7< S temi izvajanji bi bilo potrebno pričeti takoj Sklep; UO predlaga, da se predloge, glede izvoza izvaja* Glede stroškov (vzorci itd) pa UO predlaga, da se razdelijo tako, da nosi stroske, ki nastanejo v proizvodnji»proizvodnja, stroške glade odpreme pa komerciala. Glede no to,'da je treba izdelati blago za izvoz točno v roku, katerega postavi kupec, se postavlja pred nas vprašanje maksimalnega izkoriščanja naših kapacitet. Sklop; UO predlaga, da se maksimalno izkoriščanje kapacitet čimpr ja ugotovi in da se naj s tem dolom pospeši,: Glade na splošno kritično situacijo podjetja, je bilo potrebno izvršiti gotovo reorganizacijo oziroma znižanje tako-z Vane g a neproduktivnega osebja, S strani ekonomskih enot pa so bili postavljeni problemi glede nezadostne evidence in so sc zaradi tega vključili gotovi ljudje v proizvodne oddelke,, Tako je bila za tehnični sektor sestavljena naslednja shema; o o ss 4 hi O o H H O O hi hi M H' H tr* f i-3 i-3 03 !» (D ffi cr cr 9" ir 0 0 9 9 hi hi O o 03 03 H H 9 9 0 0 c+ «tOQ 03) H W H W H H D O 03 pi < 9 0 H* 03 H-P- H P O H-H-9 rito e+ H-c+ H- R4 hi o< 03 03 C+ hi O o< 03 to 03 gg^gg'^ ssgpgf as, H 03 9 9 9 0 09, • 03 9 03 9 W C_J. 03 = ra 93 tt) to H o to 93 9 HHH’S'c+9 CD O H- < 9 O c+ CD S pi CD H R4 03 1 . RDq 0 9 CD 03 -03 9 9 03 9 B » H- R4 CD Pj to p c+ H 9 • O C_i. Pi 0 CD H* H N W< CD H) 93 9 O H* N < O Pi 9 t_i. CD 03) C0< 9 P 03 Hj H) H'93 rh 9 • O H H- O N 9 <1 o o CD Pi < 9 tu. P P- ooo,ooo.- din iz stanovanjskega sklada občine Žalec. Obrestna mera 1%, rok vračila so določi naknadno id o višini stanarine Za podpis posojilne pogodbe pooblaščamo osebe, ki pravno zasto paj o podjetje Delavski svet je zgornji predlog odobril, Ad, 7 V lotu 1962 valja za poslovni sklad obrestna me ra. 6% Ker smo predčasno v lotu 196o najeli kredite po nižji obrestni meri, zahteva pristojni denarni zavod povišanje,; na znesek 6,ooo.ooo - od 3% na 6% obrest,noro od 1.lo.dalje ” M 5 ,ooo, ooo - - " 4% ” 6% " M *" 10 4. M " " 4,9o6t75o,- " 5% " 6% « " " 1,1» " Delavski svet jo gornji predlog v celoti potrdil, Ad. 8 Za premostitev finančnih težav, ki so odraz neprodanih zalog izdelkov in za večanje zalog biskvita pri dviganju produkcije dekorativne keramike iščemo kredit v višini 28 milj,din občasnih obratnih sredstev. Pogoji po določilih osnovo kreditiranja, Delavski svet odobrava najetje kredita v gornji višini. Ad. 9 Iz nerazporejenih sredstev po zaključnem računu iz leta 1961, ki so nahajajo v neobveznem rezervnem skladu, so za izplačilo dospele anuitete in programskega trošenja odobrenih postavk formira sklad skupne porabo v znoslcu din 3oo. ooo,-, ki sc zmanjša za obvezne depozite skladov. Ad, lo Od spredena zadnjega program porabo sredstev sklada za kadre za leto 1962 so nastalo gotovo spremembe in jo bilo zaradi toga potrebno nekatero točke spremeniti« Erogran porabe sredstev za kadre s sprononbani je priložen zapisniku. Delavski svet je sprononbo v programu potrdil. Ad, 11 Komisija za sestavo elaborata za odpis nekurantnih zalog, ki je bila postavljena na zadnjem zasedanju DS je predložila DS v odobritev naslednje s 1« V'skladišču gotovih izdelkov je vrsto izdelkov gospodinjske keramike, ki zaradi zastarelo oblike oz,predrage in neprimerne dekoracijo nc gredo v promet po cenah določenih s kalkulacijo podjetja ter zato predlaga znižanje prodajno cone izdelkom od dosedanje vrednosti 8,0050627»-din na 4,879-585«- din, kar predstavlja 3»126,o42,- din razlike. Pri izdelkih, ki se bodo prodajali izpod lastne cone jo nastala razlika za 1,479o325«- din. Poleg tega so v skladišču gotovih izdelkov še grafitni lonci, ki zaradi slabe kvalitete nimajo odjemalcev in za katero je komisija mnenja, da naj so v blagovnem knjigovodstvu vodijo samo še po evidenčni vrednosti (lastni ceni) 1,- din za komad, razlika do lastne cene v knjigovodstvu v višini 1,149.734,- din pa se predlaga za odpis fiz, znižanje, 2„ Eri pregledu reproduktivne proizvodnje je komisija ugotovila, da je na zalogi še grafitna gmota, katera tudi v bodoče osvojeni proizvodnji grafitnih loncev no bo prišlo v poštev, zato predlaga, da se v celoti odpiše. Knjižna vrednost grafitno gmote je lf824,000,- din, 3o V nedovršeni proizvodnji je na zalogi še 372 kom, grafitnih loncev, kateri so v sedanjem stanju neuporabni in jih niti ni mogočo popraviti. Komisija jo mnenja , da se grafitni lonci v vrednosti 5 »563« o28,- din odpišejo, DS sprejme sklop, da so odpiše nckurantne zaloge proizvodnjo v teku in gotovili izdelkov po posebnem popisnem elaboratu za vrednost lo,ol6.088,- din. Odpisano vrednost krijemo; z rezervnim skladom podjetja v višini 5 »0I6. 088.- din. Razliko 5,000,000,- din pa odpisujemo kob poslovni strošek podjetja za dobo 5 lot. Za odpisano vrednost 5»oooeooo,- din sc predlaga odobritev občasnega Izrodita za obratna sredstva. 132 Al „12 7nn^išnr>ir režiiških delavcev in uslužbencev o katar on jo razpravljal upravni odbor pod jot ja v okviru progrmo^^ izboljšanje gospodarskega s unnja ponje tga > _ CI -n rodi o že n konitl tudi s pravili podjetja. NazasodanouDG bil Predložen naslednji predlog spremembe člena r°»in k9 g ■ 1 ki govorita o organizaciji podjetja* Člen 38a ORGANIZACIJA PODJETJA Delavski svet Upravni odbor Direktor EE uprava Tehnični računov od- kamre, sektor ski sektor sektor splošni EE nobava sektor in prom Poslovno enote PE restavracija EE avtopark EE otroški vrte c Proizvodno EE Režijsko EE Člen 39. Organizacija posameznih sektorjev EE in PE EE UPRAVA Šef EE - direktor _ Administratorka v tajništvu TEHNIČNI SEKTOR Šef tehničnega sektorja Šef kapitalne izgradnje Šef proizvodnje Šef proizvodnjo grafitnih loncev Šef razvojno kontrolnega odmolka Tehnolog L, in IX I, laborant II. laborant Kontrolor I ■ * - -i T T Vodja priprave dela Analitik časa Evidentičar Administrator RAČUNOVODSKI SEKTOR Šef računovodsko go sektorja Vodja knjigovodstva Finančni' knjigovodja Saldokontist Materialni knjigovodja Blagovni knjigovodja Knjigovodja osnovnih sredstev Vodja obračunske služba Kalkulanb Blagajnik Administrator Obračunska služba osebnih dohodkov Vodjo obro čunsko službe Knjigoval ja SPLOŠNI SEKTOR Šef splošnega sekborja Personalni referent Kurir EKONOMSKA ENOTA nabava-proda ja Telefonist Snažilke kopalnic .in Vratar tehničnega sektorja Nočni čuvaj Snažilke upravnega poslopja KOMERCIALNI SEKTOR Šef komercialnega sekborja šef prodaje Potniki Fa laburist Ste nodaktilograf Šef nabave Skladiščnik teh*materiala Skladiščnik Komisionar Evidentičar Skladišče gotovih izdelkov Nakladalci Pomožni nakladalci Skladišče loma Skladiščnik PROIZVODNE ENOTE EE PROIZVODNJA GMOTE ŠGf EE Mojster Proizvajalci gnote Gnetilci gnotc Čistilec - plavljenje gline Talilci glazure Mlovci surovin EE STEUGARNA Šef EE Šabloner Po enter Skladiščnik nodelov Ključavničar Zida r Strugarji' koraniko Oblikovalci na avtonatu Čistilci izdelkov Ponočni delavci SE okrasno karanike Šef EE Poante r slikamo in livarne Mojster slikarne Slikarji kcraniko Žgalci nadglapoči Transportni delavci Mojster livarne Livarji Fietušor ji Strugar m vretenu čistilec nodolov transportni delavec Tehnik za napredovanje proizv« Krca tor ji Inštruktorji za priučevanjo EE PEEDORNE PEČI Šflf EE Pon« v od ja odd Poenterji Žgalci Pronikači Polnilke sur:vcizd. Skladiščnik biskvita Prosilke Vodja loščilnico Lošcilke Polnilke lose enih izd«, Podglazurnc slikanje z brizg« Čistilec oddelka Vodje generatorja Kurjač generatorja Ponoz. kurjač gen« Kurjači parnega kotla Vodja razvrščava!« in pakirnico Ra z vrš če volke izdelkov Pakiranje izd«