Center za inženiring in marketing
Letos, ko LIP Bled praznuje 40-obletnico svojega dela, smo slavili 2. julija še eno veliko delovno zmago v svojem razvoju, to je zaključek izgradnje in aktiviranje Centra za inženiring in marketing LIP-a Bled.
Graščinska podoba CIM-a nudi dobrodošlico obiskovalcem slovenskega bisera
S tem novim lepim objektom, z velikostjo bruto 3.800 m2 je naša delovna organizacija pridobila nove možnosti za primeren ter sodoben način prodaje in promocije svojih proizvodov.
Zamisel in dilema o izgradnji sodobne prodajalne na Bledu je bila dolgo prisotna. Z zaključkom vlaganj v posodobitev proizvodnje opažarskega programa iz enega proizvoda opažne plošče na kompletne opaže in sistem opaževanja (plošče, nosilci, oporje in projekti), posodabljanjem proizvodnega programa vrat in razvojem specialnih vrat z boljšo zvočno izolacijo, ognjevarnih vrat, varnostnih vrat, novih vhodnih stilnih in podeželskih vrat, z osvajanjem proizvodnje opreme za lesno industrijo s kooperacijama SPRINGER in DIMTER ter z nakupom zemljišča od Gozdnega gospodarstva Bled, so nastali pogoji za izgradnjo centra.
Naj ponovim nekaj razlogov za graditev centra. Prvenstveno gre za koncentracijo predstavitve in tehnično prodajne
obdelave na enem mestu. Sedanji način predstavitve in obdelave je skromen in nepopoln tudi z gledišča starega tradicionalnega načina prodaje. Dejavnosti opravljamo na različnih lokacijah in službah (v trgovini na Rečici, v proizvodnih TO, v prodaji in razvoju DSSS), kar pogojuje slabšo enovitost v komuniciranju s tržiščem. Koncentracija dejavnosti v centru bo omogočila neposredno predstavitev vseh izdelkov LIP-a in kooperantov, s čimer bo izražena kompletna ponudba, ki sodi v okvir stavbnega pohištva, v okvir pohištva, opažar-'ske tehnike ter strojegradnje. Koncentracija bo omogočila tudi formiranje projektivno prodajnih služb za posamezne skupine izdelkov. Način predstavitve bo mnogo primernejši in učinkovitejši, ker bodo vsi programi vidni na enem mestu.
V centru bomo opravljali sledeče aktivnosti:
1. svetovanje pri izboru, z upoštevanjem oblikovalskih, funkcionalnih in merskih potreb z definiranjem naročil;
2.	svetovanje, projektiranje in razvoj za opažarstvo, vrata in pohištvo ter strojne in odseso-valne naprave za lesno industrijo;
3.	obdelovali naročila, plačila, dostavo blaga, s specifikacijo naročil, roki dobave, prodajnimi pogoji, prevozi, cenami, izstavitvijo računov odnosno predračunov. Dostavo blaga opravljamo načeloma s skladišča na Rečici za vse artikle v maloprodaji na podlagi od-premnega naloga.
4.	Instruktažo in servisiranje v okviru posvetov, demonstracij in seminarjev v CIM in na pogodbenih objektih;
5.	organizirali razstave s stalnimi prikazi standardnih
programov, atraktivne prikaze najpopularnejših, najnovejših in najnaprednejših izdelkov po designu in funkcijah, priznanih izdelkov po kvalitetnih znakih in sejemskih odlikovanjih ter akcijske prodaje;
6.	organizirali posvete in demonstracije s strokovno razlago o sposobnostih in uporabnosti izdelkov ter sistemov za določene kroge projektantov, investitorjev, izvajalcev in prodajalcev, za posamezna podjetja, trgovine ali za več interesentov skupaj;
7.	izobraževali neposredne uporabnike, ki že uporabljajo sisteme izdelkov in potencialne
(Nadaljevanje na 2. str.)
Udeleženci otvoritve nove zgradbe; v ozadju poslovna stavba LIP-a
»Pridobili smo nove možnosti za sodoben način prodaje,« je ob otvoritvi med drugim poudaril direktor DO, ing. Bajt
CENTER ZA INŽENIRING
(Nadaljevanje s 1. str.)
kupce za sisteme opaževanja in sisteme finalizirani vrat;
8.	obdelovali pridobljene informacije tako, da se bo z navedenimi aktivnostmi dosegel povečan obojestranski pretok informacij, ki bo služil za izboljšanje odnosno spremembe v poslovanju, za izdelavo tržnih analiz in napotke za razvijalce in tehnologe.
Center za inženiring in marketing predstavlja torej tehnološko celoto, ki s svojo funkcionalnostjo nudi neprimerno boljše delovne pogoje in s tem možnosti doseganja večjih in boljših poslovnih rezultatov in hkrati prelomnico v razvoju prodaje v LIP-u Bled.
Za objekt je bila v aprilu 1987 podpisana predpogodba, dokončna pogodba in pričetek del zaradi zapletov s starim objektom pa v avgustu 1987 z Gradbenim industrijskim pod-
jetjem GRADIS, TOZD gradbena enota Jesenice. Izvajalec del je s svojimi kooperanti izredno prizadevno izvajal dela, saj so delali vse sobote, 2 nedelji in večkrat do 24. ure, posebno pri betoniranju plošč in gradnji podhoda med centrom in upravno stavbo.
Objekt ima v celoti 2862 m2 neto površine, od tega 740 m2 razstavno prodajnega prostora ter poleg tega garaže, arkade in podhod.
Objekt je v celoti stal
1.980.559.000	din, financiranje pa je potekalo
66.5	% lastnih sredstev,
20 % kredit LB TBG,
13.5	% kredit izvajalca.
K tem stroškom izgradnje je dodati še obresti za kredite.
Celovito podobo centra še posebej poudarja ugodna lokacija na vhodu na Bled, poleg tega pa ta objekt zagotovo prispeva k lepši podobi Bleda.
Marica Gričar, prva delavka v trgovini LIP-a Bled, je prerezala trak in s tem otvorila novo poslovalnico
V sedanji podobi center še ne daje tistih efektov, kot jih pričakujemo. Ustvariti si bo moral ime in to bodisi skozi nove proizvode naše proizvodnje kot tudi z atraktivnimi izdelki kooperantov. Polno bo zaživel šele čez nekaj časa, ko bomo lahko z mizarsko delavnico in izdelavo po naročilu resnično sledili vsem kupčevim potrebam. Vsekakor pa ta center ne more biti samo prodaja in inženiring, postati mora tudi kulturni prostor, ker samo s takim načinom bomo lahko dvigali tudi kulturo prodaje in nakupa. V novem objektu bomo nudili prostor različnim občasnim in stalnim razstavam iz najrazličnejših področij in na ta način prispevali k renomeju razsta-vljalca in seveda naše DO.
Na koncu bi se rad čisto na kratko dotaknil še žalostink, ki
se pojavljajo zaradi porušitve starega Bobna.
Resnično je imela zgradba oziroma njeni prebivalci bogato zgodovino, tako kot ves Bled ali vsa naša domovina. Koliko je bil objekt resnično zgodovinske vrednosti, oziroma koliko je od te vrednosti sploh še ostalo, ne bi opisoval, saj za to nisem strokovnjak. Vsake stare zgradbe ali starega predmeta je škoda, če se ga uniči z buldožerjem, še večja škoda in sramota pa je, da ga pustimo propadati in da ob tem točimo krokodilove solze. Žalostna resnica je ta, da bi se bil Boben v kratkem porušil sam, kot se bo in se je porušilo mnogo objektov na Bledu in okolici, ki imajo mogoče še večjo pomembnost, pa le-ta Blejcev ne zanima.
Razstavni salon
Gradnja centra ter podhoda do upravne stavbe
Sklepi samoupravnih organov
DELAVSKI SVET TOZD REČICA (7. 7. 1988)
1.	Komisija za izvedbo licitacije naj poskuša odprodati še ostala osnovna sredstva, pokvarjena oz. neuporabna pa naj se komisijsko uniči.
2.	Potrdil je časovni normativ za menjavo — praznjenje in polnjenje sušilnic z veljavnostjo od 1.7. 1988 dalje.
3.	V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval predlog za dodatno sistemizacijo še ene kuharice.
4.	Do naslednjega zasedanja DS je pripraviti predlog o prodaji brezalkoholnih pijač.
5.	Potrdil je inventivni predlog Janeza Skaliča »Korekcija naslona na ročnem rezkarju za krpanje masivnega lesa«, katerega je komisija ocenila kot koristno idejo, ker le-ta omogoča kvalitetnejše krpanje pokončnika na vratnem krilu in mu odobri izplačilo enkratne odškodnine v višini 26.600,— din.
6.	Potrdil je inventivni predlog Janeza Skaliča »dodatek k širin-skemu vodilu na ročnem rezkarju Iskra«, katerega je komisija ocenila kot koristen predlog. Ta nadomešča ročno (dleto, kladivo) površinsko in robno krpanje krila z bolj priročnim dopolnjenim rezkar-jem Iskra. Krpanje je kvalitetnejše in možnost uporabe pri daljših in večjih krpah. Potrdil je izplačilo enkratne odškodnine v višini 249.116,- din.
7.	Potrdil je inventivni predlog Janeza Skaliča »lovilec prahu na tračni brusilki Bratstvo«, katerega je komisija ocenila kot koristno idejo. Na osnovi tega lažje lovimo prah s furnirja. Tega pa uporabljamo za izdelavo kita. Potrdil je izplačilo enkratne odškodnine v višini 26.900,— din.
8.	Potrdil je inventivni predlog Zvoneta Lukača »sprememba valja, ki nanaša lepilo«, katerega je komisija ocenila kot koristni predlog. S tem se bo povečala kvaliteta nanosa (enakomernejši nanos) in bo možno bolj točno kontrolirati nanešeno lepilo, kar predstavlja večjo sigurnost pri stiskanju nosilcev. Potrdil je izplačilo enkratne odškodnine v višini 177.922,— din.
9.	V zvezi z zahtevkom Janeza Skaliča je bil sprejet sklep, da naj strokovna komisija za inovacije na nerešene zadeve čimprej pismeno odgovori.
10.	Potrdil je nove cene za obloge, ki se v povprečju zvišajo za 30 % in cene žaganega lesa, katere se zvišajo za ca. 40 %.
11.	Proučiti je možnost plačila prodaje naših izdelkov v blagajni TO REČICA za zaposlene v TO Rečica.
DELAVSKI SVET TO MOJSTRANA (DNE 10. 6. 1988)
1.	Podaljšal je imenovanje Antona Noča za vršilca dolžnosti direktorja TO za naslednjih 6 mesecev s tem, da se septembra objavi razpis za to delovno mesto.
2.	Sprejel je povečanje cen stavbnega pohištva za 20 % in veljavnostjo od 13. 6.1988 dalje ter povečanje cen storitev za 30 % z veljavnostjo od 1.7. 1988 dalje.
3.	Potrdil je nabavo podajalne naprave.
4.	Sprejel je sklep o odpisu podajalnega aparata ELU zaradi dotrajanosti in neuporabnosti za obratovanje.
5.	Sprejel je sklep za odprodajo kombija IMV 1600 in ocenitvijo 2 milijona din. Oglas se posreduje v Gorenjski Glas.
6.	Gasilskemu društvu iz Gozd Martuljka je brezplačno odstopil 1 kom vhodnih vrat.
DELAVSKI SVET TO PODNART (8. 7. 1988)
1.	Sprejel je sanacijski program v predloženi obliki;
2.	Sprejel je rebalans plana za leto 1988, z veljavnostjo od 1.7. 1988;
3.	Sprejel je sklep, da se sklep disciplinske komisije »prenehanje delovnega razmerja« Černe Romana razveljavi in sprejel nov sklep »prenehanje delovnega razmerja«, katerega se odloži za dobo enega leta od pravnomočnosti tega sklepa;
Disciplinska komisija DO je izrekla naslednje ukrepe
v TOZD Tomaž Godec
Prenehanje delovnega razmerja
—	Francu Žmitku
v TO Rečica Javni opomin
—	Klavdijj Koligar
—	Juriju Zvanu
—	Antonu Robiču
v TO Mojstrana
Prenehanje delovnega razmerja
—	Vojku Djuričiču (pogojno za 10 mesecev)
—	Janezu Dijaku Javni opomin
—	Karlu Girandonu	*
—	Vincencu Legatu
v TO Podnart
Prenehanje delovnega razmerja
—	Silvi Ličar
—	Janezu Markovcu (pogojno za 1 leto)
Tudi to se zgodi
Slavnostna številka Glasila, ki je izšla 25. maja 1988, je bila namenjena predstavitvi 40-letne razvojne poti temeljnih organizacij DO LIP Bled, njihovim tekočim problemom in bodočim programskim usmeritvam.
Vsi doseženi uspehi in razvojni cilji pa ne bi bili možni in uresničljivi brez sodelovanja z našimi poslovnimi partnerji, med katerimi najvidnejše in najpomembnejše mesto zavzema Gozdno gospodarstvo Bled. Ponosni smo na dobre strokovno-tehnične, finančno-poslovne in samoupravne odnose z GG Bled, ki so doprinesli pomemben delež k uspešnemu razvoju naše delovne organizacije. Brez surovinske osnove, katero nam v potrebni količini in kvaliteti zagotavlja GG Bled, tudi naše delovne organizacije ne bi bilo. Priznati moramo tudi visoko strokovnost in delovno prizadevnost delavcev GG Bled, ki tako uspešno rešujejo nastale ekološke probleme pri gospodarjenju z gozdovi.
Kdor dela, tudi greši, pravi pregovor. Praznovali smo 40-letnico prehojene poti, priznali zasluge in izrekli pohvale vsem našim delavcem, pri tem pa smo nehote pozabili poudariti zasluge delavcev GG Bled. Zaradi tega smo našim sodelavcem na GG Bled prizadeli krivico, ki je zelo boleče odjeknila med njimi. Še bolj boleče pa je nanje vplivala fotografija hlodovine v Podnartu, ki v praznično število GLASILA vsekakor ne sodi.
V našem skupnem interesu je, da bi sodelovanje med GG Bled in LIP Bled tudi v bodoče temeljilo na zdravih medsebojnih poslovnih in človeških odnosih in temeljih. Ker hočemo to dobro voljo tudi dokazati, se za storjeno napako vsem stro-
kovnim službam, gozdnim delavcem in samoupravnim organom Gozdnega gospodarstva Bled iskreno opravičujemo.
Prepričani smo, da bo potrebno v teh težkih časih, ki jih doživljamo in so še pred nami, resnično iskreno in dobro medsebojno sodelovanje, da bomo vsi skupaj preživeli sedanjo recesijo v domovini.
Ročno brušenje laka
LIP BLED 1948—1988
Kjer je volja, je tudi moč
Za nami je praznovanje 40-letnice delovne organizacije, proslavili smo prehojeno delovno pot, 27. in 28. maja letos.
Slavnostna seja delavskega sveta DO in družbenopolitičnih organizacij DO LIP Bled — v Domu Joža Ažmana v Boh. Bistrici
27. maja smo se zbrali v Bohinjski Bistrici, v domu Joža Ažmana, na slavnostni seji delavskega sveta DO. Ob tej priliki so bila podeljena tudi priznanja za dolgoletno delo našim delavcem pri LIP-u Bled.
Zvečer smo v domu prisluhnili pevcem Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane, ki so s svojim koncertom prijetno poživeli večer in nam zapeli nekaj narodnih ter partizanskih pesmi. Na proslavi pa so se predstavili s svojo poezijo pesniki — delavci naše DO: Andrej Trojar, Angela Pintar, Anton Golc in Jana Beravs. Ob spremljavi kitare in flavte je še bolj živo izzvenela njihova pesem.
Naslednjega dne, 28. maja smo se udeležili osrednje proslave v Športni dvorani na Bledu. Okoli
15.	ure nas je Godba na pihala iz Gorij pri vhodu spremljala v slavnostnem razpoloženju.
Ob 16. uri smo z zanosom prisluhnili uvodnemu govoru direktorja DO, Francu Bajtu, ki nam je v kratkem orisal prehojeno pot.
Slavnostni govornik, Emil Milan Pintar, pomočnik sekretarja, Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, Ljubljana, je s preprostimi in jasnimi besedami povedal naslednje:
Tovarišice in tovariši!
Najprej bi vam rad od srca čestital ob tem vašem jubileju, še bolj pa za uspehe, ki jih dosegate pri vašem delu. Ves čas svojega obstoja in delovanja spadate med uspešnejše kolektive, ne samo v lesarstvu, temveč tudi širše. Mnogokrat to ni bilo lahko, zlasti zato ne, ker je bita tesna industrija v Sloveniji pogosto podcenjevana. Ob koncu šestdesetih let, ko je Slovenija kot prva socialistična dežela dosegla potno zaposlenost, so namreč načrtovalci družbenega razvoja ocenili, da se moramo pričeti umikati iz delovno intenzivnih panog. To pa je pomenilo za lesarstvo, tako kot še za nekatere druge panoge, npr. usnjarstvo, manj družbene pomoči in razumevanja. Toda slovensko tesarstvo se ni predalo: z boljšo organiziranostjo, s hitrejšim medsebojnim povezovanjem in z boljšim delom ste v sedemdesetih letih uresničili načrtovano tehnološko prenovo in postali eden najpomembnejših slovenskih izvoznikov. To ste še danes. Le redka so slovenska podjetja, ki se lahko ponašajo z izvozom ene tretjine svoje proizvodnje na zahodno-evropske trge in LIP je med njimi.
Danes je treba ugotoviti, da družba ni pravilno ovrednotila vaših naporov, zato pa pogrešila tudi pri oceni svojih razvojnih možnosti, l/se prehitro se je hotela umakniti iz tistih proizvodenj, ki zahtevajo veliko trdega, rutinskega dela, hkrati pa je premalo vložila v znanje, predvsem pa v nagrajevanje uspešnosti in zavzetosti, da bi lahko uspela v proizvodnjah, ki jih imenujemo tehnološko intenzivne. Te panoge so danes po večini v težavah in le posamična podjetja se uspešno vključujejo v mednarodno delitev dela oz. se na tujih trgih uspešno spopadajo s konkurenco. Čedalje več podjetij pa posluje na meji likvidnosti oz. si mora za drage obresti izposojati sredstva za OD in najnujnejše stroške, hkrati pa hitro naraščajo njihove dajatve. Neuspešno delo nekaterih, predvsem pa predraga država, postaja preveliko breme za še uspešna podjetja.
Slavnostni govornik Emil Milan Pintar
Očitno je torej, da smo v težki krizi. Samo deloma je res, da je ta kriza izraz prevelike porabe. Zato tudi vsi ti ukrepi ZIS, ki so uravnani na zmanjševanje potrošnje, dajejo le polovične rezultate pri obvladovanju krize. Povzročajo hiter padec standarda, zlasti v Sloveniji, ne prispevajo pa bistveno k povečevanju učinkovitosti dela. Prav v tej smeri pa bi morali iskati rešitev. V Sloveniji vsaj 150.000 delavcev opravlja dela in naloge, ki dejansko ničesar ne prispevajo k družbenemu bogastvu ali kvaliteti življenja nas vseh — v Jugoslaviji pa je takih vsaj še petkrat toliko. In prav te delavce bi bilo potrebno preu-
smeriti na dela, ki so družbeno koristna, ki neposredno ali posredno povečujejo dejanski družbeni proizvod in imajo svojo ceno na notranjem in zunanjih trgih. Predvsem pa je treba zmanjšati število tistih, ki direktno živijo od žuljev drugih — in teh je v zadnjem času čedalje več.
Krize torej ni mogoče rešiti samo z omejevanjem porabe, še manj pa z izenačevanjem na zveznem nivoju, saj to prizadene predvsem bolj razvite. Nekateri zvezni organi so podlegli psihozi navideznega izenačevanja in v Sloveniji vidijo predvsem višji standard in višje osebne dohodke delavcev, ne pa dejstva, da je ta za malenkost višji standard predvsem posledica več in boljšega dela. in ko se Slovenija upira takemu poenostavljenemu gledanju, postaja nekaterim že kar sumljiva. Ko zahteva, naj tudi drugi več in bolje delajo, predvsem pa pametneje investirajo in tako več prispevajo k svojemu lastnemu razvoju in s tem razvoju nas vseh, smo deležni iz-
razov in ocen, ki so v civiliziranih družbah že zdavnaj preteklost. Izmišljevanje sovražnikov ne prispeva mnogo k boljšemu delu.
Ta nesposobnost Jugoslavije, da bi se enotno usmerita h ključnim razvojnim vprašanjem, da bi od besed o tržnem gospodarstvu in sproščanju zasebnega podjetništva prešla k dejanjem na teh področjih, torej k reformi družbenoekonomskega sistema, nas siti v oceno, da bo kriza še trajala in se še poglabljala. Vendar nas ta ocena ne sme voditi v malodušje: že tako smo predolgo in preveč slavili zmage v preteklosti in se premaio ukvarjali s problemi sedanjosti. Krize pa se pojavljajo v vseh družbah, v vseh gospodarstvih in povsod so predvsem dodaten vzrok in motiv za boljše delo, predvsem pa za razvojno preobrazbo. Tako bo tudi pri nas: prav kriza, ki nam kaže, kako neuspešni smo v primerjavi s tujino, nam tudi kaže, kaj moramo storiti.
Predvsem se moramo bolje organizirati, poceniti moramo
Med slavnostnim delom praznovanja v športni dvorani
Bernard Tone je je v imenu občine Radovljica čestital ob okroglem jubileju; v kratkem je orisal položaj naše DO in nagovor strnil z mislijo, da ima tisti, ki ustvarja, pravico razpolagati z rezultati lastnega dela, in le delo je trdna podlaga za izhod iz krize
državo in upravljanje, tudi na podjetniškem nivoju. Uspešnost podjetij danes ne izhaja toliko iz povečevanja intenzivnosti dela tistih delavcev, ki so v neposredni proizvodnji, čeprav tudi tu še ne dosegamo evropske ravni, temveč predvsem iz kvalitetnega dela poslovodnih struktur v najširšem smislu. Predvsem moramo zmanjšati število administrativnih in računovodskih delavcev, skrajšati čas, ki ga porabimo za dogovarjanje in sprejemanje odločitev in upravljanje ter bistveno povečati naložbe v znanje in razvoj. Vse več imamo opreme, ki jo ne znamo dobro izkoristiti, in vse bolj nam primanjkuje strokovnjakov, ki bi znali hitro in uspešno dodelati izdelke, stroje, proizvodne Unije, organizacijo. Slovensko lesarstvo se je v preteklosti sicer uspešno povezovalo, toda
predvsem za nastopanje navzven, torej na prodajnem in deloma poslovnem področju. Ni pa se povezalo na razvojnem: še danes npr. nimamo kvalitetnega tesarskega inštituta, ki bi posameznim podjetjem svetoval in pomagat pri uvajanju novih proizvodenj in pri avtomatizaciji obstoječih. Prav tako še danes nimamo ustrezne inženirske in poslovodne šote, prilagojene specifičnim potrebam te, za Slovenijo tako pomembne industrije. Posledica tega je, da se s temi problemi muči vsako podjetje samo zase, da so napori in stroški večji, uspehi pa manjši. Posebej se bo to pokazalo, ko se bo v Evropi uveljavila naslednja stopnja integracije. Enotno evropsko gospodarstvo bo uveljavilo enoten način poslovanja in trgovanja, predvsem pa enotne in obenem zahtevnejše tehnične
standarde in normative, in podjetja, ki na to ne bodo pripravljena, bodo zgubila preveč časa, da bi se lahko uspešno vključila v tako ekonomsko in tehnološko integrirano Evropo. To je neposredna in urgentna naloga, ki jo mora rešiti slovensko lesarstvo. V sebi neenotna država, ki Evropo opazuje predvsem kot nam ne preveč naklonjeno politično okolje, ne pa kot povezujoče se gospo-
darstvo, pri tem očitno ne bo mnogo pomagala, zato to ostaja prvenstveno naloga panoge in zlasti uspešnejših podjetih v njej. _
Vaše podjetje je bilo vedno med najuspešnejšimi. Znali ste ločiti potrebno delo od nepotrebnega in zato ste bili učinkovitejši od ostalih. Prepričan sem, da boste to tudi naprej in da boste med prvimi, ki bodo
(Nadaljevanje na 6. str.)
V športni dvorani na Bledu se je zbralo več kot 1000 udeležencev — delavcev LIP-a Bled, upokojencev in drugih vabljenih
Za dobro in hitro postrežbo so poskrbeli gostinci iz hotelov Krim in Lovec
Direktor DO, ing. Franc Bajt in predsednik DS DO, Jože Repinc sta podelila plakete dolgoletnim partnerjem
Godba na pihala Gorje in Oktet LIP Bled sta kot rdeča nit povezovala kulturni program
(Nadaljevanje s 5. str.)
pri sebi in v širšem okolju sprožili procese prestrukturiranja in s tem proizvodne in družbene prenove. Poznam in občudujem gorenjsko vztrajnost pri delu in ker sem prepričan, da na dolgi rok vselej zmagujejo kvalitete, zlasti znanje, dobra organiziranost in prizadevnost nad špekulantstvom in zajedai-stvom, ki ga danes poskušajo uveljaviti nekateri posamezniki v naši družbi, sem tudi prepričan, da boste med uspešnejšimi podjetji tudi v bodoče.
Nazadnje bi se vam rad zahvalil za povabilo, da sem lahko z vami v teh trenutkih jubilejnega veselja. Lepo je priti v uspešne kolektive, ki vedo, da jim ni bilo nič podarjenega in da je vse, kar imajo in kar so dosegli, delo njihovih glav in vztrajnosti. In v tem smo> Gorenjci kos vsem ostalim. Že to, da ste jubilej organizirali v soboto popoldne, pa dokazuje, da ste pravi Gorenjci in da to nameravate tudi 'ostati.
Slovesen trenutek je nastopil ob podelitvi državnih odlikovanj našim delavcem, ki jih je izročil predsednik občine Radovljica, Bernard Tonejo,
V nadaljevanju sta direktor DO, Franc Bajt in predsednik DS DO, Jože Repinc podelila plakete našim dolgoletnim kupcem in dobaviteljem in drugim pravnim osebam, ki so pripomogle k naši uspešni uveljavitvi v slovenskem in širšem merilu.
Plakete so prejeli:
Bilokalnik Koprivnica, Brodomer-kur Split, Commerce Ljubljana, Dr-vna industrija, OOUR Furnir Slavonski Brod, Finel Petrinja, Gozdno gospodarstvo Bled, Gradis Jesenice, Gvoždar Kraljevo, Henkel Düsseldorf, Indules Trst, Jelak Tetovo, KLI Logatec, Kongrap Promet Beo-
grad, Lesco München, Lesnina Ljubljana, MEBLO, TOZD Iverica, PZ LES Ljubljana, Slovenijales Ljubljana, Skupščina občine Radovljica.
Udeležencev proslave je bilo več kot 1000; vzdušje je bilo enkratno za glasbo in razpoloženje je poskrbel oktet LIP Bled ter ansambel Blejski sekstet s pevko Martino Špik.
Seveda tudi pristnega humorja ni manjkalo, saj sta Maja Boh ter Janez Hočevar-Rifle z aktualnimi »vici« občinstvo pripravila do splošnega smeha.
Proslavo smo nadaljevali pozno v noč, se zavrteli in pogovorili, skratka: 40 let smo praznovali veselo in polni optimizma, da se spoprimemo z novimi nalogami in cilji na poti v peto desetletje naše delovne organizacije.
Vesna
Priznanja za dolgoletno delo pri LIP-u Bled sta podelila direktor DO, ing. Franc Bajt in predsednik DS DO, Jože Repinc
Skupinski posnetek jubilantov
PRIZNANJE ZA 30 IN VEČ LET DELA V DO LIP BLED SO PREJELI:
28.	MANDELJC Franc	TO Rečica	37 let
29.	MANDELC Francka
1.	AHAČIČ Metka
2.	AMBROŽIČ Helena
3.	ARH Anica
4.	ARH Jože
5.	ARH Veronika
6.	BIJOL Franc
7.	BOLČINA Alojz
8.	BUČAR Ivana
9.	CERKOVNIK Janez
10.	CERKOVNIK Polona
11.	CESAR Marija
12.	CILENŠEK Anica
13.	ČPAJAKOVIČ Jožica
14.	DOBRINJANIN Marija
15.	FERJAN Vida
16.	GAŠPER Karel
17.	HIKEL Anica
18.	HIKEL Boris
19.	HIKEL Rudolf
20.	ISKRA Anton
21.	ISKRA Ljubica
22.	ISKRA Peter
23.	JEGLIČ Silva
24.	KOSELJ Ivanka
25.	KRSTULOVIĆ Juika
26.	LOGAR Francka
27.	LOMOVŠEKIvan
DSSS	30 let
TO Rečica	30 let
TO T. G.	35 let
TO T. G.	39 let
TO T. G.	34 let
TO T. G.	35 let
TO T. G.	36 let
TO T. G.	34 let
TO T. G.	37 let
DSSS	32 let
TO T. G.	33 let
DSSS	30 let
TO Rečica	34 let
TO T. G.	33 let
TO Rečica	34 let
TO T. G.	36 let
TO Rečica	33 let
TO Rečica	38 let
TO Rečica	38 let
DSSS	35 let
TO T. G.	34 let
TO T. G.	35 let
DSSS	30 let
DSSS	32 let
DSSS	34 let
TO T. G.	30 let
TO Rečica	37 let
30.	MANDELJC Jože
31.	MEDJA Marija
32.	MIKELJ Majda
33.	PAZLARMiha
34.	PAZLAR Draga
35.	PETKOVŠEK Ciril
36.	POLAJNAR Janez
37.	POLAK Draga
38.	POKLJUKAR Janez
39.	POKLUKAR Vida
40.	POTOČNIK Marija
41.	PREŠEREN Milena
42.	PRETNAR Franc
43.	PRETNAR Sonja
44.	RAVNIK Janez
45.	REPINC Anica
46.	REPINC Cilka
47.	SAFTIČ Julka
48.	ŠTAJER Antonija
49.	TALER Niko
50.	TAVRLANI Marija
51.	TROJAR Andrej
52.	TRPIN Marija
53.	VARL Katarina
54.	VOJVODA Ivanka
TO T. G.	34 let
TO Rečica	40 let
TO T. G.	35 let
TO T. G.	33 let
TO Rečica	38 let
TO Rečica	33 let
TO Rečica	36 let
TO T. G.	36 let
TO Rečica	34 let
TO Rečica	38 let
DSSS	35 let
TO Rečica	30 let
DSSS	34 let
TO T. G.	36 let
TO T. G.	33 let
TO Rečica	40 let
TO T. G.	34 let
TO Rečica	33 let
TO Rečica	31 let
TO Rečica	33 let
TO T. G.	40 let
TO T. G.	34 let
TO Rečica	36 let
TO Rečica	30 let
TO Podnart	30 let
TO T. G.	35 let
Na predlog sindikalnih organizacij v DO predsedstva SFRJ so odlikovanja prejeli: Franc BAJT	DSSS
Franc ARH	TOZD Tomaž Godec
Janez CUNDRlC	TOZD Rečica
Karel GAŠPER	TOZD Tomaž Godec
Ciril KOCJANČIČ	TOZD Rečica
Ivanka MIKLAVČIČ	TOZD Podnart
Jože REPINC	TOZD Tomaž Godec
Janez ŽITNIK	TOZD Tomaž Godec
Franc ŽEROVC	DSSS
Jože MAKOVEC	TOZD Mojstrana
Marija BRANC	TOZD Mojstrana
Jože KEMPERLE	TOZD Filbo
Janko POTOČNIK	TOZD Rečica
in v KS oz. drugih organizacij in na ukaz
RED DELA Z ZLATIM VENCEM RED DELA S SREBRNIM VENCEM RED DELA S SREBRNIM VENCEM RED DELA S SREBRNIM VENCEM RED DELA S SREBRNIM VENCEM RED DELA S SREBRNIM VENCEM RED DELA S SREBRNIM VENCEM RED DELA S SREBRNIM VENCEM MEDALJA ZASLUG ZA NAROD MEDALJA DELA MEDALJA DELA MEDALJA DELA MEDALJA DELA
Državna odlikovanja je trinajstim sodelavcem izročil predsednik občine, Bernard Tonejc
Mednarodni obrtni sejem — Celje 1988
Enaindvajseta sejemska prireditev, ki ima že bogato tradicijo, se bo letos predstavila v novi, privlačnejši podobi. Geslo sejma je »VSE ZA OBRT, OBRT ZA VSE«. Sejem bo v dvorani Golovec v Celju od 9. do 18.9. 1988.
Organizatorji mednarodnega obrtnega sejma v Celju ugotavljajo, da širitev zgolj po številu razstavljalcev ni več mogoča. Že doslej se je te manifestacije udeleževalo več kot 400 udeležencev iz domovine in tujine. Z nekaterimi novostmi pa želijo prireditvi vtisniti pečat dogodka, ki bo pomenil večjo poslovnost za raz-stavljalce in vizuelno urejenost razstavnega prostora.
Osnovna preokupacija organizatorjev je v konceptu tržno usmerjene sejemske prireditve, takšne, ki bo morala z leti preiti v marketinško zasnovan mednarodni sejemski nivo. Nov kvanti-tetni in kvalitetni prispevek bo letos dala nova dvorana D na sejmišču ŠRC Dvorane Golovec.
K ureditvi posameznih stojnic in razstavnih mest bodo organizatorji privabili aranžerje, cvet-
ličarje in druge strokovnjake, ki bodo skupaj z razstavljalci pripravljali najprimernejše rešitve po vizuelni in stroškovni plati. Tri naj lepše urejene razstavne prostore bo posebna komisija ob koncu sejma tudi nagradila s privlačnimi in dostojnimi nagradami.
Druga novost letošnjega sejma bo večja usmerjenost v trž-nost in informiranje tako razstavljalcev, poslovnih gostov najširšega kroga, kakor tudi obiskovalcev. Podrobne informacije bodo na voljo na posebnih stojnicah.
Na sejemskem prostoru bo organiziran poseben informacijski terminal, na katerem bodo obiskovalci lahko dobili vse želj ene informacije.
Organizatorji sejma si predvsem želijo, da bi prikazali različne tehnološke možnosti v obrtni proizvodnji in storitvah.
Sejem bo moral prevzeti nase obveznost moderno organizirane tržno programske podpore obrti in drobnega gospodarstva kot ključnega generatorja razvoja v širši družbenopolitični skupnosti.
Nenazadnje ga na to obvezujejo vse dosedanje sejemske prireditve na Golovcu. Celju je namreč treba priznati nekakšen poseben status in posluh za razvoj obrti in drobnega gospodarstva nasploh.
Z razvojem pa bi lahko bistveno prispevali tudi k uresničevanju nekaterih družbeno dogovorjenih usmeritev na področju gospodarskega razvoja. Gre predvsem za večjo tržno proizvodnjo, nadomeščanje uvoza ter vključevanje obrtnikov v repro-verige in v izvoz.
Najuspešnejši proizvajalci bodo lahko sodelovali tudi pri izboru najboljšega izdelka, ki mu bodo poleg nagrade podelili tudi naslov: Izdelek leta.
V okviru sejemskih prireditev bo seveda ostalo tudi vse tisto, kar je že leta in leta v mesto ob Savinji pritegnilo, številne obrtnike, gospodarstvenike in druge obiskovalce, da so lahko ocenjevali, kakšen razvoj sta pri nas in v svetu naredila drobno gospodarstvo in obrt. Tu so se rodile tudi mnoge ideje za nove poslovne odločitve. Zato na letošnjem MOS-u ne bo manjkalo strokov-
nih posvetovanj o različnih temah, mnogo vprašanj bo namenjenih zakonskim predpisom, ki oblikujejo okvire razvoja drobnega gospodarstva, pa nasvetom, kako čim več in čim bolje poslovati v okviru danih pogojev gospodarjenja. Posamezni dnevi bodo namenjeni tudi raznim področjem, tako bodo svoj dan imeli kovinarji, lesarji, elektrikarji. Poseben dan bo namenjen obrtnikom iz drugih republik in avtonomnih pokrajin ter tujim razstavljalcem.
Seveda tudi letos ne bodo pozabili na najmlajše, ki se šele odločajo za poklic. Na sejmu bodo imeli priložnost, da podrobno spoznajo delo in možnosti v obrtnih dejavnostih proizvodne in storitvene usmeritve.
Organizatorji bodo posebno skrb namenili gostinski ponudbi, ki bo v skladu s celotno usmeritvijo sejma. Upravičeno namreč hienijo, da mora gostinska ponudba na sejmu pomeniti dodatno kakovost. Za večjo spodbudo gostincem, bo posebna komisija ocenjevala gostinsko ponudbo, temu pa bodo sledile nagrade in priznanja.
Veliko novosti se nam torej obeta na letošnjem MOS-u v Celju. Brez dvoma, da bodo skupaj z uveljavljenimi rešitvami, ki imajo že bogato tradicijo prispevale k temu, da bo v začetku septembra v Celju vsakdo našel kaj zase.
Mladinska delovna akcija Goričko ’88
Čeprav se mladi v zadnjem času le s težka odločajo za prostovoljno delo, predvsem zavoljo zastarelih in neprivlačnih oblik in vsebine teh akcij, je tudi letos Center za mladinsko prostovoljno delo pri Občinski konferenci Zveze socialistične mladine sklenil ustanoviti mladinsko delovno brigado Staneta Žagarja. Za letošnje akcije se je iz naše občine prijavilo 20 mladih, poleg njih pa še 5 brigadirjev iz pobratene občine Svilajnac, ki vsako leto sodelujejo pri nas na akcijah. Brigada bo sodelovala na MDA Goričko 88 v času od 24. julija do 20. avgusta.
f	:	'n
Poletna	šola	na	Seči
v___________________Z_________________________J
Četrtošolci osnovne šole	prof. dr. Josipa Plemlja Bled, smo pre-
življali sedemdnevno poletno šolo v naravi v vašem domu v Seči. Imeli smo se lepo, za kar smo vam hvaležni. Vsem, ki ste nam omogočili prijetno bivanje, kjer smo lahko izvedli učni program šole v naravi, iskrena hvala.
Pošiljamo vam nekaj vtisov s tega bivanja.
V Seči smo se imeli lepo. Vsak dan smo se hodili kopat. Zjutraj zgodaj smo vstajali, zato smo imeli po kosilu počitek. Hrana je bila zelo dobra.
Opravili smo vse ekskurzije in preizkus plavanja.
Tovarišico smo ubogali, ker je bila tudi ona dobra z nami.
Vsi smo bili zdravi in srečni, ker ničesar nismo izgubili.
Učenci 4. a razreda
Iz naše sobe smo zelo neradi hodili spat. Ko so nas tovarišice odpravile k počitku, nismo zaspali, ampak klepetali.
Govorili smo vse, kar nam je prišlo na misel. Aljoša se je rad zafrkaval s Petrom in pogovarjal o osvajanju njegovih punc. Tadej in Andrej sta se smejala smešnim ugovorom. Tako zaklepetam nismo vedeli, koliko je ura in smo včasih zaspali šele ob polnoči. Zjutraj, ko je bilo treba vstati, se nam ni dalo iz postelje.
Učenci 4. b razreda
Stanovali smo v Lipovem domu, kjer je veliko lepih sob s kopalnicami. Sobe smo si pospravljali sami. Vsak dan smo imeli različno in okusno hrano. Vsi dnevi so bili jasni, le zadnji dan in enkrat med tednom nam je
naliv pokvaril dan. Opravili smo zanimive ekskurzije v luko Koper, Soline in Drogo ter Piran. Vsem se je prilegel dvourni počitek po kosilu.
Kopali smo se v toplem, valovitem morju.
Vse tovarišice so bile pridne in so nas ubogale. Sonce nam je lepo obarvalo kožo. Lahko smo se dopisovali s starši in jim telefonirali.
Ob večerih smo imeli zabave ali športne igre.
Na kvizu smo se pomerili v znanju.
Prezgodaj smo se vrnili.
Učenci 4. c razreda
Nismo vedeli, kaj je dolgčas. Morje je bilo slano, mokro in brez meduz. Sošolca smo klicali Franta, drugega pa Polžek. Oba sta zmeraj tečnarila, ker smo morali iti k jutranji telovadbi. Končno sta se le omajala!
Bili smo veseli in zadovoljni.
Učenci z Bohinjske Bele
Ogledali smo si rastlinjak kaktusov. Bilo je zelo zanimivo. Učenci in tovarišice smo jih nekaj kupili.
Staršem smo na razglednicah pošiljali vroče morske pozdrave.
Učenci iz Ribnega
Trenutni vrstni red za športnika in športnico LIP-a
V tekmovanju za športnika in športnico LIP-a za leto 1988 smo prišli do polovice.
Organizirali smo tekmovanja v smučarskih tekih, veleslalomu, odbojki, nogometu in streljanju. Poglejmo, kako izgleda trenutni vrstni red prvih deset uvrščenih v kategoriji moških in žensk:
Moški
	TOZD	točk
1. Lapajne Mirko	Filbo	40
2. Zalokar Zdravko	DSSS	38
3. Fujs Štefan, ml.	Tomaž Godec	37
4. Milonik Janez	Mojstrana	35
5. Štros Franci	Filbo	35
6. Podbevšek Jaka	Tomaž Godec	30
7. Sitar Edi	Tomaž Godec	30
8. Rakuš Mirko	DSSS	29
9. Dolenc Matjaž	Rečica	28
10. Djuričič Vojko	Mojstrana	26
Ženske		
1. Rakuš Jelka	Tomaž Godec	36
2. Ristič Albina	Tomaž Godec	33
3. Šifrer Ana	DSSS	33
4. Zupan Lidija	Podnart	25
5. Poklukar Bogdana	Rečica	21
6. Kaiser Jasna	Rečica	20
7. Lavtižar Albina	Mojstrana	20
8. Mencinger Branka	Tomaž Godec	19
9. Stare Andreja	Rečica	15
10. Veber Anica	Tomaž Godec	15
Vse sodelujoče v tem tekmovanju, oziroma vse zaposlene obveščamo, da so v okviru tekmovanja na sporedu še naslednje discipline:
•	4. 9. — kolesarjenje
•	23. 10. — kegljanje
•	5. 11. — namizni tenis
•	3. 12. - šah
•	24. 12. — sankanje
Kakor vidimo, je disciplin in priložnosti za izboljšavo točk in uvrstitev še dovolj, zato le pogumno v boj.
Rakuš
Prvenstvo LIP Bled v malem nogometu
Prvenstvo LIP-a v streljanju
V soboto, 14. maja je bilo na strelišču Janeza Mraka v Mojstrani prvenstvo v streljanju z zračno puško. Le osemnajst tekmovalcev se je tega dne zbralo in med temi samo tri ženske!?
Se zdi strelski šport res tako zahteven ali je vzrok kje drugje, za tako majhno udeležbo? Mar je res tako zapleteno prijeti v roke zračno puško in preizkusiti mirnost svoje roke, koncentracijo ter ostrino svojega vida? Kaj je pravzaprav namen takega tekmovanja? Kot ga kdo vzame. Nekateri zelo resno in pri takih tudi dobri rezultati ne izostanejo. Drugi manj resno — pri teh gre le za trenutni preizkus samega sebe. Tretji vzamejo stvar manj resno, se na tekmovanje prijavijo, potem jih pa ni. Kakorkoli že kdo stvar vzame, mislim da je osnovni namen vseh takih srečanj ta, da se med seboj srečujemo, spoznavamo, popestrimo vsakdanje življenje. Možnosti za to imamo v naši DO zelo veliko, vendar jih veliko ne izkoristimo, potem pa tarnamo kako pusto in enolično je naše življenje.
Tekmovanje je potekalo po predpisih in vrstnem redu, tako kot je bilo prvotno domenjeno. Na koncu so bile razdeljene naj-
boljšim trem iz vsake skupine medalje. Ob tem pa moramo pohvaliti tudi organizatorje strelske družine Janeza Mraka, da so izvedli tekmovanje zelo do-bro.	L M
V Bohinjski Bistrici se je 11. junija pod pokroviteljstvom TOZD Filbo odvijal turnir za prvenstvo LIP-a v malem nogometu za leto 1988. Nastopile so ekipe iz Mojstrane, Tomaža Godca ter Rečice in Filba. Žreb je odločil, da sta se najprej pomerili bohinjski ekipi. Izid te tekme je bil 2 :0 za ekipo Filbo. V drugi tekmi sta se pomerili ekipi Mojstrana in Rečica. Zmagala je ekipa Mojstrana s 5:3. Za tretje mesto sta se tako pomerili ekipi To-
maža Godca in Rečice. Boljši so bili Bohinjci, ki so zmagali s 5 :1. V finalni tekmi sta se pomerili ekipi Mojstrana in Filba. Boljši so bili Mojstrančani, ki so zmagali s 3 :1.
Končni vrstni red:
1.	TOZD Moj strana 4 točke
2. TOZD Filbo	2 točki
3. TOZD Tomaž Godec	2 točki
4.	TOZD Rečica	0 točk
Rakuš
DRAGA SESTRA , NI TOVARIŠ OSLABEL ZARADI AIDSA, 'NA MORJU JE PREŽIVEL DOPUST Z REGRESOM !
Kolektivno nezgodno zavarovanje
Kako uveljavljati odškodnino?
V DO LIP Bled imamo sklenjeno kolektivno nezgodno zavarovanje, katerega zavarovalna premija v letu 1988 znaša
1000.— din na mesec.
Za to višino zavarovanja znašajo odškodnine:
— smrt zaradi nezgode	1.471.765.— din
— invalidnost	2.943.529.— din
—	dnevna odškodnina	1.470.—din
— smrt zaradi bolezni	300.000.— din
Pri dnevni odškodnini je treba omeniti, da do višine 300.000.— din prijavo izpolni in pošlje na zavarovalnico delovna organizacija, za vsoto, višjo od tega zneska pa mora prijavo izpolniti lečeči zdravnik in DO.
Poglejmo, kaj se šteje pod pojmom nezgode:
—	povozitev, trčenje, udarec električnega toka ali strele, padec, spodrsljaj, strmoglavljenje, ranitev z orožjem ali raznimi drugimi predmeti ali z eksplozivnimi snovmi, ubod s kakšnim predmetom, udarec ali ugriz živali.
Dalje se štejejo za nezgodo tudi:
—	zastrupitev s hrano ali kemičnimi sredstvi
—	zastrupitev zaradi vdihavanja plinov ali strupenih par
—	okužba poškodbe, ki je nastala zaradi nezgode
—	opekline z ognjem ali elektriko, vročimi predmeti, tekočinami ali paro, kislinami, lužinami in podobno
—	zadavitev in utopitev
—	mrčesni pik
—	pretegi mišic, izpahi, zvini, zlomi kosti, ki nastanejo zaradi naglih telesnih kretenj ali nenadnih naporov.
Za nezgodo se po teh pogojih nikakor ne štejejo:
1.	vse navadne, nalezljive in poklicne bolezni
2.	bolezni, ki nastanejo zaradi psihičnih vplivov
3.	trebušne, popkovne, vodne in druge kile
4.	infekcije in obolenja, ki nastanejo zaradi raznih oblik alergije
5.	medvretenčne kile in vse vrste lumbalgij
6.	odstop mrežnice
7.	posledice, ki nastajajo zaradi delirium tremensa in delovanja mamil
8.	posledice medicinskih, posebno operativnih posegov, ki se opravijo zaradi zdravljenja ali preprečevanja bolezni
9.	patološke spremembe na kosteh
10.	sistemne neuromuskularne bolezni in endokrine bolezni.
Kako prijavljanje nezgod poteka v naši DO?
1.	TO Tomaž Godec:
Prijavo nezgode (obr. N-ll) in potrdilo (obr. N-14 m) izpolni tov. Iskra Ljuba na podlagi bolniškega lista, če gre za nesrečo na delu ali na podlagi bolniškega lista, kjer zdravnik označi za kakšno vrsto nezgode gre in vpiše šifro bolezni, katero je treba vnesti v potrdilo, s katerim DO jamči, da je v navedenem terminu delavec bil nezmožen za delo.
Vse nejasnosti v zvezi s tem je treba urediti pri tov. Iskri.
2.	TO Filbo:
Po enakem postopku to delo opravlja v TO Filbo Cerkovnik Ivanka, katera tudi daje vse informacije v zvezi z nejasnostmi okrog prijave in izdaje potrdila.
3.	TO Podnart:
V	tem TOZD-u te stvari ureja Zupan Lidija, na enak način kakor je navedeno v gornjih primerih.
4.	TO Rečica:
Po zaključenem bolniškem staležu se dalavec, kateri je bil nezmožen za delo zaradi nezgode javi pri tov. Pretnar Vlasti, ki izpolni prijavo in potrdilo, katerega izpolni na podlagi nezgodnega lista ali bolniškega lista, če gre za nesrečo izven dela.
5.	TO Mojstrana:
V	tem TOZD-u vse prijave in aktivnosti v zvezi s tem ureja tov. Zupan Vilma.
6.	DSSS:
V	skupnih službah stvari okrog prijav zavarovalnici ureja tov. Krstulovič Julijana. Ker pa je v sklopu skupnih služb tudi trgovina in razvojni sektor, v teh dveh sektorjih stvari urejata tov. Cesar Marinka ter Bizjak-Knaflič Pavla. Za delavce v naših prodajalnah v Murski Soboti, Zagrebu in Beogradu pa stvari ureja tov. Julijana, na katero naj se prizadeti obrnejo v zvezi s tem.
Kakor vidimo, so stvari v naši delovni organizaciji v redu urejene v zvezi s kolektivnim nezgodnim zavarovanjem. Morda je v določenih primerih nejasnostim krivo preslabo informiranje, zato naj ta sestavek služi za boljšo informiranost in hkrati ažurno reševanje problemov v zvezi s tem.
Omenim naj še, da je zavarovalnica dolžna izplačati znesek odškodnine v 14 dneh od prejetja dokumetacije, sicer je dolžna plačati zamudne obresti.
V slovo
e----------------------------------v
Antonu Dežmanu
V soboto, dne 30. 4. 1988 smo se na pokopališču v Zgornjih Gorjah poslovili od našega upokojenca Antona Dežmana.
Rodil se je pred 58 leti v Podhomu. V mladosti se je izučil za mizarja. V naš kolektiv je Tone prišel leta 1960 v takratni obrat v Vintgarju. Svoje delo je nadaljeval v obratu Gorjana. Tam je opravljal najrazličnejša dela, s svojim delom pa vedno težil k čimboljšim rezulatom. Skupaj s svojimi takratnimi sodelavci se je preusmerjal v finalno proizvodnjo vratnih kril.
Leta 1973 je ob prihodu v nove proizvodne prostore na Rečici prevzel odgovorno nalogo izmenovodje v oddelku vratnih kril. Nalogo je opravljal vse do leta 1985, ko se je invalidsko upokojil.
Toneta smo poznali kot človeka in sodelavca z velikim znanjem in prizadevnostjo za doseganje čimboljših rezultatov ter kot človeka z obilico trdne in odločne volje. Svojega dela ni usmerjal samo v ustvarjanje novih dobrin, temveč je bil tudi aktiven pri zaščiti že ustvarjenega. Tone je bil med svojimi sodelavci zelo priljubljen in spoštovan, saj je bil do vseh zelo prijazen in tovariški. To tovarištvo je vseskozi gojil in prenašal na mlajšo generacijo, med sodelavce. S svojim delom je dal velik prispevek k napredku naše temeljne organizacije.
V
c-------------------------------------------------------^
Francu Kogovšku
V soboto, 18. junija smo se na pokopališču na Dovjem poslovili od našega upokojenca Franca Kogovška.
Rodil se je 13. 10. 1906 v Smrečju pri Vrhniki. Osnovno šolo je obiskoval v Podlipi, kjer se je tudi izučil za mizarja. V svojem kraju je nato delal kot mizarski pomočnik.
Leta 1946 pa se je preselil v Mojstrano, kjer se je zaposlil pri takratni »Lesno produktivni zadrugi« na Belci kot strojni mizar. Leta 1949 je bila ustanovljena »Kmetijska zadruga Do-vje-Mojstrana«, ki je prevzela celotno lesno dejavnost. Ob priključitvi Kmetijske zadruge Dovje-Mojstrana k LIP-u, leta 1962 pa se je lesna dejavnost razširila. Med tem časom je Kogovšek opravljal pomembna dela kot »mizar, dokler se leta 1968 ni upokojil.
Ob letošnjem 40. jubileju LIP-a Bled je bil še z nami in nihče ni mislil, da se bo v tako kratkem času poslovil od nas.
Zahvale
Ob smrti drage mame ANE MAROLT
se zahvaljujem vsem sodelavcem LIP-a Bled, ki ste počastili njen spomin.
sin Jože
Ob težki in boleči izgubi našega dobrega moža, očeta ANTONA DEŽMANA
se iskreno zahvaljujemo za vso izkazano pomoč in pozornost v najtežjih trenutkih. Lepa hvala za cvetje in izrečena sožalja.
Posebno zahvalo smo dolžni vodstvu LIP-a Bled, tov. Knafliču, ki ga je v času bolezni tolikokrat obiskal, tovarišu Kristanu za lepe poslovilne besede v slovo. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so se prišli od njega poslovit, pevcem in godbi na pihala Gorje, in vsem ostalim še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Ob izgubi dragega očeta FRANCA KOGOVŠKA
iz Mojstrane se zahvaljujemo kolektivu LIP-a Bled za podarjeno cvetje.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili tako številno na njegovi zadnji
poti.
Kogovškovi
Rakuš
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JUNIJ 1988		
	delavcev	pripravnikov
TO Tomaž Godec	417	3
TO Rečica	327	3
TO Mojstrana	93	2
TO Podnart	77	
TO Filbo	113	
DSSS	139	9
Skupaj	1166	17
Upokojili so se
Elèi Krušič
15. aprila letos se je upokojila Elèi Krušič, delavka v DSSS.
Po vojni v letu 1948 se je prvič zaposlila v Kmetijski zadrugi v Hotavljah in tam ostala do leta 1959. V tem letu pa jo je življenjska pot vodila v Radovljico, kjer je našla delo v obratu LIP Jelka. Nekaj mesecev je potem združevala delo v obratu LIP v Podnartu.
Leta 1963 je začela delati na upravi LIP-a na Bledu v plansko analitskem oddelku, ki se je kasneje preimenoval v sektor za organizacijo poslovanja, plan in analize. Kot statistik je tu opravljala delovne naloge do letošnjega aprila, ko se je upokojila.
Elei je dopolnila štirideset let delovne dobe. Ko sem jo vprašala, kako gleda na prehojene delovne poti, na vsa ta 4 desetletja, mi je skromno odgovorila: »Pravzaprav sem zrasla skupaj z delovno organizacijo. Bili so težki časi, a tudi lepi. Delali smo tedaj vse sobote in brez organiziranih prevozov in družbene prehrane, v malih prostorih. Povezovala nas je v kolektivu močna delovna volja in tovarištvo. Kako naj rečem? Sliši se veliko — teh 40 let, a vendar gre čas silno neusmiljeno dalje. Veseli me, da sem odstopila delovno mesto mladim.
V pokoju bo našla čas za svoje konjičke, mi pa ji želimo zdravja in mirnih let in da se še oglasi na Ljubljanski 32, da se pogovorimo in obnavljamo stike še naprej.
Jožica Klančnik
V petek, 20. maja smo se v Mojstrani poslovili od naše sodelavke Jožice Klančnik, ki je odšla v pokoi.
Rodila se je 21. 2. 1933 v Savodnjem nad Škofjo Loko. Po končani osnovni šoli se je takoj zaposlila v gostinstvu kot kuharica. Leta 1963 pa se je preselila v Mojstrano, kjer si je ustvarila družino.
Od leta 1980 je bila zaposlena v TO lesna predelava Mojstrana kot pomočnica na večlistni krožni žagi. Zadnja 3 leta pa je delala kot kuharska pomočnica v naši kuhinji.
Ob odhodu ji je namestnik 00 sindikata, Janko Pintar izročil darilo celotnega kolektiva ter se ji zahvalil za njen prispevek naši TO, v teh letih kar je bila pri nas.
Zaželeli smo ji veliko zdravja v pokoju.
Mila Janša
V mesecu marcu smo se v Mojstrani poslovili ob odhodu v pokoj od naše sodelavke Mile Janša.
Rodila se je 25. 4. 1934. leta v Mojstrani. Po predhodni zaposlitvi v Železarni Jesenice se je leta 1963 zaposlila v LIP Bled obrat Mojstrana. Nekaj časa je delala na žagi Belca, nato pa kot vezalka ladijskega poda v Mojstrani. Zadnja leta pa je opravljala dela in naloge »zasteklitev vhodnih vrat«.
Zaradi bolezni se je invalidsko upokojila. Ob odhodu ji je predsednik OO sindikata Jože Kopavnik zaželel v imenu kolektiva veliko zdravja in osebnega zadovoljstva v pokoju.
Počitnice so najlepši del pouka
Neke oblačne sobote se je stric odločil, da nas bo odpeljal v planine. Z velikim navdušenjem nam je govoril o tem, vendar mi štirje (namreč Tanja, Uroš, moj bratranec in jaz) nismo bili preveč zagreti za ta načrt. Toda naše javkanje in godrnjanje ni dosti pomagalo, zakaj stric nas je z vso planinsko kramo vred naložil v avto in odpeljal proti Bohinju.
Med potjo nas je ves čas strašil z dolgotrajno hojo s prepadi, s strmimi stenami in s podobnim, tako da smo se kar potili od strahu, a tedaj tega ne bi nikomur priznali. S strahom v srcu smo se pripeljali do koče pri Savici, od koder naj bi odšli naprej peš. Ker še vedno nismo vedeli, kam bi šli, smo se pred planinsko kočo ustavili, da bi pogledali za najboljšo pot.
»Oh, kar na Komno bomo šli, kajne?« je veselo predlagal stric.
»No, ja, saj, samo malce dolgo je«, smo mu v zboru odgovorili. Nobenemu izmed nas se ni ljubilo hoditi dve uri ni pol, kolikor je pisalo, da je do Komne. »Nič hudega, toliko bomo pa ja zdržali, saj smo sile, kajne?« nas je pretkano nagovarjal stric. Ker nismo hoteli priznati, da nismo sile, smo se dali pregovoriti in tako smo se z mešanimi občutki odpravili na Komno.
Sprva je bila pot še kar položna in vsi smo se bahali, da je taka pot za nas mnogo prelahka in nagovarjali smo strica, naj jo uberemo kar naravnost po bregu. Vendar nas je ta začetniška zagretost kmalu minila. Vsi trije smo bili hudo zasopli in pot nam je kar v curkih lil z obraza. Vsakdo je imel dosti opraviti sam s sabo, tako da smo utihnili in vsakdo je pri sebi računal, koliko p.oti je še pred nami. »Ali je še daleč? Koliko časa bomo še hodili? Dajmo, počijmo! Žejen
sem!« Tako in podobni vzkliki so se vsak trenutek slišali iz naših ust. Toda naš tiran-stric nas je gnal naprej v breg in se ni menil za naša vprašanja. Ko je pretekla približno ena ura, je končno zaklical:
»No, sedaj bomo pa počili in kaj popili!« Napeli smo ušesa, ali Slišimo prav, saj se nam je to zdelo neverjetno. Po stričevi zagotovitvi, da smo slišali prav, smo posedli po tleh in začeli piti sokove. Toda kmalu smo tarnajoč spet vstali in odšli naprej. Zopet se je ponovilo prejšnje trpljenje, ampak vsega tega smo bili že navajeni, zato ni bilo več tako hudo. Kot roboti smo brez volje stopicali naprej in čez kakšno uro prišli do razpotja, kjer je pisalo: »Dom na Komni — 5 minut. »Hura! Rešeni smo!« smo zaklicali z vsem glasom, kar smo ga še premogli in kar stekli po poti navzgor, zakaj dom je bil v bližini in nas vabil, da smo pozabili na utrujenost.
Po vsem naporu, ki smo ga prestali in junaštvu, s katerim smo ovire premagovali, smo naposled v domu le dobili nagrado za svoj trud. Tu smo se najedli in napili, da smo bili kar štirioglati.
Vendar pa je bilo lepo (kljub vsem naporom) in želim si še več takšnih izletov.
Simon Beravs OŠ Bled
Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilja, Janez Stare, Janez Marolt, Branko Urh, Anton Noč, Lado Cesar, Vinko Čuden, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj