Posamezna številka 1 R. Poštnina plačana v gotovini. Slev. 231. V Liubliani, v soboto, dne 9. oktobra A Leto xlviil »SLOVENEC« t«1]» p« poitl na tir strani Jngo- alavlfe ta t L]nbl|anf: n oelo leto napre). K 18«'— sa pol leta „ .. n 9>— aa četrt leta „ .. „ *5-— s« en mesec n ,. „ 15*— Zalnosemstvo oeloletoo K 240-. sa Sobotna izdala: =s Za oelo leto ..... K 30' _ aalaosmnatvo>••* a 3i- ■Eaa Inserati! ■■« Gaoatolpaa petitvrsta (M sna Uroka la 3 mm vhnka ali a}e prostor) ia enkrat ... p« K (K-poelana Iti. . . po K lu Prt vedjem aarofll« pepaat Ratmaa|il ogtaa 3 9/0ara K lit Irta|a vsak dan tsrstmll m. udeljek ta dan po prasatn, ob S. ari i|atra|b MT Uredništvo ]e v Kopitarjevi allel Stev. S/m. Rokopisi sa ne vračajo; nelranklrana pisma ss aa sprejemnlo. Uredn. lelef. atv. 50, npmvn. itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava Je v Kopitarjevi al. 9, — Bata I|nbl|anska it. 650 sa naročnino la it. Sfe sa eflsa«, avstr. ta Jelke 24,797, ogr. 20.511, bosa.-bar«, T8ML r imun n lune imenike! Ne dajte se oropati SSooeisMi oolioci neustrašeni in Borovlje, 8. oktobra. (Izvirno) Razpoloženje naših volivcev je sijajno. Nemška nasilja nikogar nc plašijo. Naše ljudstvo je do zadnjega moža in žene organizirano iil komaj čaka nedelje, da obračuna z Nemci. V borove! jskem vol i vnem okrožju je 25 volivnih okrajev in od teh bodo Nemci dobili večino v šestih, ako sodimo optimistično za nje; po vsej priliki pa samo v štirih okrajih. Kamor prihajaš, to celo mali dečki in deklice pozdravljajo z Živijo. Kakor smo izvedeli iz Celovca, so nemški zastopniki v ententni komisiji, kateri sodijo optimistično, prisodili Ncmcem samo 45 odstotkov. Mnogi nemški agitatorji se boje, kaj bo z njimi v nedeljo in ponedeljek. Dobili so nalog, da sc ta dva dneva poskrijejo pri znancih in lc v malih oddelkih vrnejo v Avstrijo, ker mislijo, < t jim bodo naši ljudje pošteno pete namazali. Sploh jc ozračje napolnjeno z elektriko. Nekateri se zato žc sedaj vračajo nazaj. 'Ml&tfž Velikovec, 8. oktobra. (Izvirno) Bliži-ttfi nedelje se čuti bolj in bolj. V mestu samem se čuje trajno heilanje, s katerim pozdravljajo nemeurjin s celovškimi volks-wehrovci naložene avtomobile, ki odhajajo v Podjuno. Na trgu postajajo neprestano grnče IJndi. Tudi v posameznih vaseh se zbira prebivalstvo v skupinah okrog svojih roškem m i Ah narodnih središč. Delo se polagoma popušča. V nekatere občine so še prispeli ententni častniki, ki imajo nadzirati izvrševanje plebiscita. Na mnogih krajih južno od Drave gorijo ogromni kresovi. Razpoloženje med našim ljudstvom je trajno dobro, vera v našo zmago neomajna. nemilte saj; Naši orožniki postopalo odl©«no, Borovlje, 8. oktobra. (Izvirno.) Ncmci 90 danes popoldne začeli s svojim vpadom v plebiscitno ozemlje. Danes zjutraj se je izvedelo, da jc iz Celovca odšlo 2000 tako-zvanih »Schutztruppen«, brje oboroženih Razen tega so pri Maloščah pri Beljaku na avstrijskem ozemlju videli okoli 600 popolnoma oboroženih mož. Vaš poročevalec se je danes popoldne odpeljal proti Celovcu in je videl na poti avtomobil za avtomobilom z bivšimi nemškimi volks-wehrovci. Peš pa gre truma za trumo z nahrbtniki in nemškimi znaki. Vedejo sc skrajno predrzno in so celo našega poročevalca provocirali, čeprav ga ne morejo poznati. Vsi ti volksv/ehrovci so šli na dravski most. Toda naše orožništvo je danes popoldne zastražilo vse mostove čez Dravo. Ker jih orožniki niso pustili čez Dravo v Borovlje, so sc tolpe ustavile pod Humberškim gradom, in zdaj tam na prostem kampirajo. Po naših informacijah so tudi drugod na dem;irkacijski črti pod-vzete enake mere, cla nemški tolovaji nc morejo na naše ozemlje. Seveda se italijanski častniki, kjer Ic morejo, vmešavajo in na vse kriplje poskušajo, kako bi omogočili nemškim bandam svobodo dejanja. V, Celovcu so danes zatrjevali, da imajo te čete zgolj ščitili Nemcc na plebiscitnem ozemlju in da imajo cclo parolo ne izzivati. Vendar sklepati po tem, da so naši orožniki včeraj v Vetrinju zaplenili dva voza orožja in municijo, so nemške nakane skrajno teroristične. Velikovec, 8. oktobra. (Izvirno) Danes o polnoči bo vsa meja pasu A zastražena po ententnih častnikih in sicer ne-lc nasproti pasu 13, ampak tudi nasproti Štajerski in Kranjski pri Podrožčici, Ljubelju, pa Jezerskem in pri Prevaljah. .Nemci, ki so bili o vsem načrtu dobro poučeni, uvažajo danes neprestano tisoče svojih ljudij i/, Celovca v glasovalno ozemlje. Težki avtomobili vozijo polno naloženi z moštvom eden za drugim v posamezne postojanke pasu A. Celovške tovarne odpuščajo svoje delavce z nalogo, da odidejo v glasovalno ozemlje. Ravnotako se zapirajo šole in dobivajo uradniki dopust. Delavstvo so Ce-lovčani dirigirali v Rožno dolino, dijaštvo in uradništvo v Podjuno. Nebroj teh avtomobilov dviga nemčursko samozavest, ki ! je bila zadnja dva dni na ničli. Velikovec. 8. oktobra. (Izvirno) En-| tentna komisija je dovolila nemškemu za-| štopniku 2500 izkaznic, katere naj razdeli med tiste nemške glasovalce, ki baje doslej še niso dobili volivnih izkaznic. Očitno je, da jc to samo pretveza, s katero bodo Nemci v nedeljo pripeljali v glasovalno ozemlje svojo zadnjo pretepaško rezervo. Povsem je jasno, da skuša ententno zastopstvo po svoji večini plebiscit potvoriti. Vclikovec, 8. oktobra. (Izvirno) Nemška agitacija deluje s polno paro in z zadnjimi močmi. Kot primer nemške agitacije navajam, da sta duhovnika Almer in Rai-| ner prirejala shode med Slovenci, na ka-j terih sta trdila, da sta poslana od celov-| škega škofa in rimskega papeža z naroči-j lom, naj Slovenci glasujejo za Avstrijo. MfemSI Velikovec, 8. oktobra. (Izvirno.) Danes proti večeru se jc zgodil tukaj prvi incident. Nemška tolpa je s kamenjem pri-podila nekega Slovenca po spodnji poštni ulici. Prcganjancc sc jc rešil v Narodni dom, kjer so pred tolpo vrata zaprli. Nato jc drhal obmetavala poslopje Narodnega dotna s kamenjem, pobila okna in njegovo električno luč. Ko je orožništvo enega izmed drhali aretiralo, ga jc tolpa hotela oprostiti, a se ji lo ni posrečilo. Nato je ' drhal hotela vdreti v poslopje telefonske centrale, odkoder jo je orožništvo prepodilo. Potem se jc podala tolpa pred poslopje .orožniške postaje, kjer je demonstrirala do r). zvečer. Značilno je, da so sc demonstracij udeleževali tudi podčastniki i italijanskega delegata, ki jc nastanjen v i Velikovcu pri najbolj zagrizenem nemčur-! ju. Ob 9. uri zvečer je bilo mesto že zopet vse mirno. Izid glasovanja Im znan ze ti Vclikovec, 8. oktobra. (Izvirno) Volivne ententne dislriktne komisije v Rože-ku, Borovljah, Pliberku iu Velikovcu, ki imajo izvesti skrutinij po plebiscitu, so dobile naročilo, naj po možnosti preštejejo oddane glasove žc v nedeljo zvečer. Potemtakem je pričakovaiti, da se izid glasovanja clefinitivno izve v ponedeljek tekom dopoldneva. S mi Sa£mi Laži o revoluciji v Jugo- Borovljc, 8. oktobra. (Izvirno.) Danes so Nemci razmetali sledeča dva letaka: > Revolucija v Jugoslaviji. V Ljubljani in Zagrebu so izbruhnili resni nemiri. Ljudstvo se je naveličalo gospodarstva mogotcev. Vdrlo jc v razne urade ter zapodilo uradnike. Vojaštvo jc streljalo na množi-cc, a ljudstvo je vojake razorožilo. Nemire prikrivajo. Koroško ljudstvo naj ne izve o revoluciji. Korošci pa niso tako neumni. Dobro vedo, cla so tisti mnogoštevilni tujci v pasu A begunci iz Ljubljane. Korošec, ali hočeš biti deležen še nove revolucije? Ne! Torej glasuj zeleno!« Drugi letak je pa višek nesramnosti, ker poziva naravnost na poboj. Glasi rc: Dr. Breje jc popolnoma obupal nad ugodnim izidom ljudskega glasovanja, kar priča več njegovih izjav, za katere imamo priče. V nekaj dneh je koroška dežela zopet prosta in nerazdeljena za vedno. Še marsikateri na svetu bo dobil batine. Takšnih batin, katere bodo kranjski hujskači dobili pri nas na Koroškem, zgodovina sploh ne pozna.« Celovški škof proti slovanskem« general, vikarju. Borovlje, 8. oktobra. (Izvirno.) Nemški Hcimatsdienst razširja letak, v katerem protestira cclovški škcf dr. Hefter zoper pastirsko pismo slovenskega generalnega vikarja v Dobrlivesi, Matiji Randla, v katerem slednji poučuje vernike, kako se imajo na plebiscitu obnašati. Hefter se sklicuje na papeža Leva XIII., češ, da se duhovniki nc sinejo vmešavati v politično narodne zadeve. Ta letak seveda ni napravil na naše volivce nobenega vtisa in je le skrajno kompromitiral celovškega škofa, ako se je njegov protest res izvršil. S tem bi bil škof napravil akt skrajne pri-stranosti, ker on na drugi strani ničesar nc ukrene zoper nemške duhovnike ?ei-niga, Dolingerja, Križaja in druge, ki po slovenski deželi agitirajo in hujskajo, Nesramna ^rsstrar^sf la- na tem, da se plebiscit razveljavi in da ententa prisodi vse ozemlje Nemški Avstriji. Nadalje se jc v istem pogovoru jezil na Francozc, češ, da so čisto zaljubljeni v Jugoslovane, Angleži pa, da držijo z Nemci. Ta gospod pa kaže svojo pristra-nost v dejanju. V Velrinju sc nahajajo 4 podaniki tujih držav, 3 Italijani in 1 Čeh, katerim jc ta gospod da', volilno pravico kakor da bi imeli ti tujci dve državljanstvi. Celovec, 8. oktobra. (Izvirno.) V včerajšnji seji je italijanski delegat princ 3or-ghcse stavil na našega delegata devet vprašanj. Med drugim jc dejal, cla se nahaja na plebiscitnem ozemlju mnogo preoblečenih srbskih častnikov. Nato je naš delegat odgovoril: »Mi pa imamo dokaze, da sc na plebiscitnem ozemlju nahajajo preoblečeni laški častniki.« Potem jc dejal princ Borghcse, da Jugoslavija mobilizira. Naš delegat jc odgovoril: »Res jc, mi mobiliziramo, a mobiliziramo srca!« Nasilni nemški baron. Borovlje, 8. oktobra. (Izvirno) Baron Aichelburg, ki tiči vedno v Belgradu ter zagotavlja naše ministre in poslance o svojem lojalnem jugoslovanstvo ter njegov ravnatelj v Vetrinju izvršujeta največji teror proti svojim delavcem. Mnogi izmed njih bi šli volit za Jugoslavijo, pa so popolnoma ustrahovani od barona. Nemški baroni izmetavajo milijone in milijone, da so rešijo propada. . Borovlje, 8. oktobra. (Izvirno.) Pri-slranost laških ententnih častnikov presega vse meje. Italijanski major v Vetrinju je nasproti uglednemu Slovencu, ki more to potrditi s pričami, čisto odkrito dejal, da so Italijani interesirani na tem, da Ncmci zmagajo. Po leni jc hotel naše ljudi ustrašiti in jc rekel, ako v Vetrinju, Žih-polju, Borovljah in Vclikovcu Ncmci zmagajo, v drugih krajih, posebno v Rožni dolini, pa Slovenci, in l;.ko dobe večino 10. oktobra, bodo Nemci izvajali, da se radi terorja niso mogli volitev svobodno udeležiti, na kar bo Italijd odločno vztrajala Na nebu je dan, nad gorami je dan, a zarjo zakriva nam jata vrar . .. o, rada bi orle prevariia, za solnce jih prevariia — zaman: sokoli in orli vedo, da jc dan! Župančič. Kakor nežna, koprneča nevesla na poroko, pripravlja sc slovenska Koroška takozvanega pasa A na glasovanje, ki se vrši prihodnjo nedeljo 10. oktobra. Nadela si jc bilo obleko čistosti, ponižnosti. Mirno, ali samozavestno bo stopila pred oltar domovine, izrekla bo tiho, toda odločno usodni :>da« in za vekov veke se bo spojila z jugoslovanskim rodom, s kojim jo druži ljubezen žc stoletja in stoletja. — Ni bila z rožicami postlana pot njenega dosedanjega življenja: njen delež jc bilo na-ničevanje, preziranje, trpljenje — ena sama velika solza žalosti. Minulo je. Izza gora ji vstaja zarja sreče. Še na tej zadnji, svečani poti ji mečejo bodeče trnje pred noge, ali ona koraka s ponosno, povzdig-njeno glavo proti cilju. — Zdi sc mi, da vidim in čujem iz veličastne Pagliaruzzi-Focrslcrjeve pesmi »Ljubica« nepregledni zbor zlobnih žensk, ki stoje ob straneh ceste, po koji sc vije slovenska svatovska družba, ter »premikajo stare čeljusti«, stezajo dolge zelene jezike, obrekujejo* sikajo in zmerjajo ... Svatje z nevesto se pomikajo dalje in dalje, in v očeh jim gori pogum: mi gremo naprej, mi gremo naprej — mi strelci. — Trinajst stoletij so Nemci tlačili in drobili slovenski narod na Koroškem, a zdrobili ga niso. V svetovni vojski so mti grebli globok grob, pa so sami padli vanj. Prišlo jc odrešenje jeseni 1918, ali nc popolno. Dne 10. septembra 1919 so sklenile zmagovite države in premagana Avstrija mirovno pogodbo, ki določa, da se pozove vse prebivalstvo --celovške kotline«, da z glasovanjem označi državo, h koji sc nai > po njegovi želji priključi to ozemlje, ali k Jugoslaviji ali k (nemški) Avstriji, ln tako se je odredilo v delu tega ozemlja, v pasu A, ki ga upravlja naša država, glasovanje na dan 10. oktobra. Po pogodbi mora biti glasovanje svobodno, brez pritiska in tajno. Dobro. Prosto nemških okov in verig •se je naše. ljudstvo probudilo, narodno zavedlo. Na številnih shodih se je glasno in glasno izjavilo za Jugoslavijo. Tu poseže v mes glasovalna komisija v Celovcu. Odredila je, da sc odstrani demarkacijska črta, ki je ločila pas A od .pasa B. Vdrli so zopet v naše kraje bivši nemški in nem-škomisleči uradniki, učitelji, sodniki, žan-darji, folksverovci in tolovaji iz maja 1919 in razna sodrga iz Celovca. Pričel se je nemški teror. Da prevarijo javno mnenje, očitajo Nemci slovenski upravi in slovenskemu zavednemu ljudstvu nasilno postopanje po znani prislovici; Rečem ti, da mi ne porečeš. In glasovalna komisija in ostali krivo informirani, nam neprijazni svet jim verjame. O, saneta simplicitas! Slovenec — terorist! Vprašam vas: Kdo je s koli in noži pobil našega orožnika Petra Karbona v Malem St. Vidu? Nemčurska dru-hal, oni dan, ko so se celovški izmečki v avtomobilih prevažali po naši zemlji. Kdo je požigal na dan slovenskega tabora v Velikovcu pri zavednem Slovencu Francu Vodeniku v čačah pri Važenberku. Kdo je vpepelil dom pri Miglarju v Tinjah? Kdo je s kamenjem napadel naša dekleta v Apačah pri Galiciji in nevarno ranil učiteljico Ježovnik? Kdo je razbil čelo slovenskemu fantu v Lovankah pri Dobrli vasi, ko je vršil službo vaškega nočnega čnvaja? Kdo je zavratno napadel slovenskega pismonošo Lončarja v Sinči vasi in ura do kraja pokvaril itak bolno oko? Kdo je težko ranil našega orožnika v Kamenu pri Škocijanu? Kdo je vdrl v slovensko gostilno v Dobrli vasi in hišo po tolovajsko oblegal oni dan, ko je moralo vse naše orožništvo oditi in sta ostala za stražo za cel okraj samo dva neizkušena orožnika? Kdo je našega fanta v Trušnjah zabodel iz zasede? In kdo je v Sinči vasi istotako iz zasede napadel slovenskega fanta Franca Križnika, mirno idočega domov? Nemci in po Nemcih najete, podkupljene moralne propttlice. In to niso vsi slučaji. In kje, kedaj in koga so napadli in nevarno ranili Slovenci? Niti en slučaj ni znan. Slovenec pozna le pest m k večjemu gorjačo, pa še to samo tedaj, če je izzvan. Vprašam vas, kje je teror? Predrzni hinavci, ki zvijate oči in zovete na pomoč entento, ki ste jo Se včeraj psovali in ki jo boste jutri zopet napadli z orožjem, če vam bo le dana prilika. In ko ste uvideli, da niti z najhujšim terorjem ne uklonete naših ljudi, pričeli ste s podkupovanjem: sladkor, petrolej, sol, nsnje in drugo robo, ki ste si jo nabavili za ententne groše, da olajšate bedo svojemu ljudstvu, ste dovažali v naše kraje iz beraške Avstrije. Naše ljudstvo pozna nemško prazno mavho in se smeje celovškim »dobrotam«. Preplavili ste naše kraje z lažnjivimi želenimi letaki najpodlejše vsebine. Izbirati je treba med Jugoslavijo in Avstrijo, vi Nemci pa na sleparski način varate glasovalce, da znači bela glasovnica SHS, zelena pa »nedeljeno Koroško« in vas je sram izpregovoriti ime »Avstrija«. In ko so vam odrekla vsa sredstva, pozvali ste v deželo krive proroke v podobi dveh pro-palih bivših duhovnikov, zloglasnega Faj-nika in Križaja. da za Judeževe srebrnike kot antikrist, sejeta ljuliko med vernim ljudstvom. — Tako delajo Nemci pred nosom glavne plebiscitne komisije in pred nosom okrajnih plebiscitnih komisij. Pod takimi okolnostmi se bije glasovalni boj na Koroškem. Seveda tudi mi nc držimo križem rok. Vsak udarec se parira na primeren način. Naše vrste so štete in stoje neomajno. Vera v zmago je prešinila vsa srca. Navdušenost je nepopisna, razpoloženje sijajno. Žene, dekleta so trdne kot skala. Vi nezadovoljneži, malkontent.i in godrnjači tam iz lepe Dolenjske in tam z onkraj Sotle, pridite se sem učit domovinske ljubezni v teh težkih, težkih dneh. Orgije bučijo, topiči pokajo, mlade deklice sipljejo cvetje po beli cesti, svatje prihajajo iz cerkve — poroka je končana, zmaga je naša. Pozdravljeni, bratje, in pozdravljene sestre onkraj Karavank! V Podjunski dolini, 6. oktobra 1920. A. Z. Z^raostvieiia sam&- sipraoa. Misli slov. zdravnika o bodoči ustavi. Kasno se je zganila slovenska javnost, da zavzame stališče o temeljnem vprašanju naše narodne in državne b<$dočnosti. Pehamo se za dnevnimi nujnostmi, kregamo drug drugega, ker čutimo toliko krivic in nasilja, ko smo si vendar vsi zlato svobodo predstavljali čisto drugače, in ne pridemo do sape, da bi mogli razmišljati o temeljih naše države. Nisem sentimentalen, pač pa toliko optimista, da smatram zdanje neurejeno stanje naših zadev ne samo kot potrebno in nujno zlo, izvirajoče iz razsula, marveč kot najboljšo dasi drago in v marsičem bridko šolo za razbistritev pojmov o naši bodoči ustavi in za vreden predpogoj naši trajni notranji konsolidaciji. Zgodovina Jugoslavije je kratka, ne šteje še dveh let, a je že toliko poučno, da nam prav določno kaže smernice za našo bodočnost. Kolikor imam pregleda po mladi skupni državi, trdim, da hočejo vsa tri bratska plemena skupno državo, za Slovence trdim z vso gotovostjo, da hočejo s Hrvati in Srbi skupno državo za vsako ceno, tudi za ceno zadnje kaplje krvi. Slovenec je ves Jugoslovan, izven Jugoslavije ni in ne bo zanj življenja. Slovenci smo zamljepisno in narodnostno lepo zaokrožena mala enota. (Se-ve, pri tem mislimo tudi na neodrešene, pod tujim jarmom zasužnjene brate, ki pridejo prej ali slej, toda gotovo »pod streho hiše ene!« )To malo enoto drobiti, bi se reklo, to enoto razbiti in ubiti in zato menim, da ne bo med Slovenci nikogar, ki bi hotel Slovenijo nasproti celokupni državi razdeliti v manjše upravne skupine, (Razen predsednika JDS dr. Ku-kovca, ki je proglasil načelo, da Slovenci ne rabijo »posebne Slovenije«. Op. ur.) Vseh Slovencev zahteva je pač ta, da tvori vsa mala Slovenija eno samo upravno skupino. Kdor hoče drugače, hoče pogin Slovencev! Slovenec ne more biti ne Hrvat in ne Srb, pač pa je in hoče ostati za vsako ceno Jugoslovan! * * » Kakšno razmerje bodi med celokupno državo in Slovenijo? To vprašanje bodo reševali pravniki s stališča državno-pravne vede, politiki bolj s strankarskega vidika, nacionalni ekonomi z gospodarskega stališča tega ali onega sloja, sociologi bolj s splošnega vidika družabne po-vzdige doslej zaostalih in zanemarjenih plasti našega skupnega naroda; kulturni delavci v ožjem zmislu bodo zagovarjali morda bolj individualistične težnje. V šte- vilo vseh teh in drugih povsem upravičenih graditeljev naše ustave lali za zdaj najprej samouprave) se drznem stopiti tudi medicinec, kar mi blagovoli dr. Tavčar oprostiti. Pri ustavni anketi napredni hinteli-gentov je sanitetni šef dr. Oražen kot predstavnik centralizirane sanitetne uprave v Sloveniji izjavil, da je sanitetna uprava v Slovenjii boljša, kakor je bila v pokojni Avstriji in da naj ta uprava ostane osredotočena. Ta trditev je čisto subjektivna in neutemeljena. Vprašanje je sploh, je- li zad-nja sanitetna uprava v Sloveniji boljša od prejšnje, ker je mnogo zagovornikov nasprotnega mnenja. Drugič pa je upoštevati dejstvo ,d!a je imela nekdanja država na splošno dobro, v marsičem vzorno upravo. Glavna napaka bivše avstrijske uprave je bila pač brezdvomno ta, da je bila preveč centralistična. Ako kdo trdi, da je zdanja uprava, ki je še boli in absolutno centralistična, kakor je bila avstrijska, boljša od avstrijske, hudo in neodpustno meša pojme. V presojanju tega položaja je za me merodajno objektivno stališče, kakšna uprava služi bolje svojemu namenu, t, j, kakšna sanitetna uprava nas bolj gotovo obvaruje bolezni in ohrani krepke in katera uprava je cenejša in okretnejša: centralistična ali avtonomistična? Ena ali druga bi rekel kdo, saj so tudi resni možje, ki hočejo, da bodi sanitetna uprava avtonomna. Jaz trdim: ena in druga skupaj in si upam to tudi dokazati. Vzoren organizem je n. pr. človekovo telo. V njem je neznansko čudovito razvit načrt ustave ali ustroja v centralističnem in avtonomističnem zmislu. So v njem posamezni deli — organi, ki so skoraj izključno cenralistično, drugi spet skoraj popolnoma avtonomistično urejeni, večina njih pa deluje centralistično in avtonomno hkrati. Najbolj centralističen organ je osred-dnje živčevje — možgani s hrbtenjačo. Tu je sedež in središče vsemu življenju, intelektualnemu ,senzativnemu in vegetativnemu. Koliko ogromnega dela vršita organ pri zavesti, pod zavestjo in brez zavesti! In vendar je poleg njega v človeku še drug živčni sestav, ki se imenuje že izza davnine avtonomen, ker urejo nešteto življenjskih opravil čisto samosvoje, neodvisno. Drugi centralni organ je srce, ki oskrbuje vse telo s potrebnimi življenjskimi snovmi. Ta organ, srce z žiljem, črpa svoje snovi iz prebavil, razne žleze čistijo te snovi, da so vporabne. Vse to vegetativno delo je skoraj avtonomno .neodvisno od osrednjega živčevja, srce samo z žiljem pa je pod vplivom osrednjega in hkrati avtonomnega živčevja; harmonično sodelovanje centralizma in avtonomije je pogoj srčnemu delovanju .Ako pa odpove srce, je takoj konec možganskemu delovanju, kmalu tudi vsemu avtonomnemu življenju. Take idealne organizacije seve ne najdemo v nobeni državni ustavi. Pač pa bodi naše prizadevanje, da jo mu- tatis mutandis posnemamo in uveljavimo! • Glede zdravstvene uprave je moje mnenje kratko označeno s takim-le osnutkom: Dajmo najprej državi, kar je državnega, to je, kar država dejansko in nujno potrebuje. Država potrebuje svojega nositelja in državno vlado, ki je odgovorna vladarju in zbornici za svoje delo. Ta vlada vrši svoje posle, PO določilih ustavnih in drugih zakonoiv, sprejetih od zastopništva in po nositelju državne avtoritete. Država mora imeti svoje zunanje diplomatično in gospodarsko zastopstvo, svojo brambno silo, svoja občila, svoja sredstva, da vse te nujne stvari vzdržuje, ^ To so. zadeve, ki nesporno pripadajo državi kot taki. Gotovo tudi zdravstvo, ki če ne povsem pa vsaj v nekem delu pripada državi. Državna zbornica je poklicana, da vzakoni vsaj na splošno zdravstvene zadeve in določi, kdo sme vršiti zdravniške posle, kako naj se vrše zdrav-, stveni posli. Kako naj se varuje narodoM vo zdravje, kako naj se odvračajo zdrav-* stvene nevarnosti Splošna in okvirna1 zdravstvena zakonodaja mora biti v vsi državi enotna, zato spada v območje državne zbornice. Istotako mora biti v osrednji vla® organ, ki te državne zdravstvene zadeve vodi in upravlja — ministrstvo za narodno! zdravje. (Malone povsod je bila doslej san nitetna uprava kot privesek v rokah nen medicincev — laikov, dočim ao imele? važne panoge javnega življenja lastne mi-nisterske resorte. Nas zdravnike veseli dejstvo, da je naša mlada država z usta-* novitvijo sanitetnega ministrstva otelal zdravstvo iz sramotnega in škodljivega* varuštva-) Ministrstvo za narodno zdravn je ima nalogo izvrševati zdravstvene za* kone in voditi ter nadzirati zdravstvene) zadeve. V prvi vrsti je naloga skrbeti zal izobrazbo zdravnikov z ustanavljanjem ixH vzdrževanjem zdravniških šol in dragihi splošno važnih zavodov (bakteriologičnih* seroloških in sličnih), Istotako spada sploM šna higiena s sorodnimi panogami ter aa* nitetno statistiko v območje državne sani-! tetne uprave, prav posebno pa kužne bot lezni. Jasno je, da mora imeti državna sanitetna uprava po vsi državi svoje organe* ki v njenem imenu vršijo te posle pre-« ventivne medicine. In pokrajine? Ali naj bo zdravstveMa! uprava po vsi državi s tolikimi krajevnimi, gospodarskimi, socialnimi in drugačnimi razlikami povsod po enem kopitu? Ali naf državna uprava nastavlja zdravnike, babi« ce in drugo osobje v mežički dolini in Novem Pazarju in ob Ohridskem jezeru? Ali naj bo zdravstvena oskrba industrialnih1 krajev, mest in planšarskih in nomadskih krajev ista in enaka? Tu treba izročiti avtonomiji pio«ame»« nih pokrajin moč in sredstva, da se vsakal v okviru splošnih državnih zakonov uredi svoje zadeve po svojih potrebah in prilikah. Pokrajinska zbornica naj izdela v okviru državnih zakonov svoje pokrajinske* zakone, kako urediti zdravstvene zadeve v pokrajini. Pokrajinska vlada, ki ie odgovorna pokrajinskemu zboru, imej svojega! poverjenika za narodno zdravje, ki vodi in urejuje v lastnem delokrogu pokrajinske! zdravstvene zadeve. V ta njegov delokrog spada brezdvomno vodstvo in vzdrževanje zdravniške službe po bolnicah, oo mestih' in deželi; sem spadajo torej bolnice in dragi zdravljenju namenjeni zavodi hiralnice in drugi dobrodelni zavodi, zdravniško in strežniško osobje, skratka vse, kar sodi v| kurativno medicino. Koliko tega svojega; območja odstopi avtonomna pokrajina manjšim avtonomnim enotam, mestom, okrožjem in občinam, je predmet pokra«; jinske zakonodaje, * Torej star d u al i/.cm .kakršen fe bil stari avstrijski upravi? bi učovtrial kdo. Načelno sem proti vsakemu dualizmrc, ker? Beigrad! v letih 1717-739. Pod vlado cesarja Karla VI, je bil Beigrad 22 let (1717—1739) v avstrijskih rokah. Iz več razlogov nas zanima ta doba, da si jo ogledamo malo natančneje, Zgodovina nam kaže, kako malo je manjkalo, da se ni napravil že takrat konec turški nadvladi na Balkanu; kaže nam tudi, kako se je vršil že takrat med Avstrijo in Ogrsko notranji boj, kdo bo vladal v Srbiji in v drugem ozemlju (ji " Ogrsko), ki se je takrat odvzelo Turkom. Iz rasa avstrijske okupacije pred 200 leti je ostalo v Belgradu tudi nekaj stavb, ki jih jc deloma porušila šele svetovna vojna, deloma so pa kljubovale tudi temu viharju. Poznavanje tc dobe nam tudi mnogo pripomore k umevanju sedanjih narodnostnih razmer v mestih po Sloveniji, Bački, Banatu in južni Ogrski. Nastopni podatki o tej dobi so povzeti po tozadevni monografiji bivšega srbskega sekcijskega načelnika Todorja Stcfanoviča Vliovskega,* ki jc proučil zgo- Belgrad unter der Regicrunj< Kaiscr Karls VI. Von Tbeodor Ritter von Stefnnovič - Vilovsky, ob c m. k. serh. Si:ktionschef. Wien 1908. Adolf Holzbausen. (F.inzelausgabe des Heftes vom Marz 1908 der »Beitrage zur ncueren Geschichte Oster-reichs«, heraus(ie;!ehcn von der Geselischaft tur neuerc Geschichtc Oslerrcichs.] dovino Belgrada za časa Evgena Savoj-skega na podlagi arhivelnih virov na Dunaju. Umevno je, da je pisatelj porabljal tudi vso drugo literaturo o tej dobi (v srbskem, nemškem in francoskem jeziku) in jo citiral, tako da je delo tudi za zgo- dovinarja-znanstvenika zelo važno. * * * Avstrijci zavzamejo Beigrad (1717), Vojno, ki je imela za posledico zavzetje Belgrada po Avstrijcih, je začela Avstrija s Turčijo kot zaveznica Benečanov, ki jim je bil sultan napovedal vojsko že leta 1714. Dne 5. avgusta 1716 je premagal Ev-gen Savojski Turke pri Petrovaradinu (ob Donavi, nasproti Novemu Sadu) tako odločilno, da so hoteli Turki pričeti mirovna pogajanja, v nadi, da tako dobe časa za novo oboroževanje. Toda Evgen Savojski je zastavil ves svoj vpliv pri cesarju v dosego tega namena, da se vojska energično nadaljuje. Zavzeti Beigrad, to jc bil sedaj njegov cili. Zima leta 1916./17, jc minula med ži-vah no pripravo za odločilne boie v nastopnem letu. Turki so pričakovali, cla bo skušal Fvgen vdreti v Srbijo preko Save v bližini Belgrada, in so sc tu pripravili za sprejem, tcni bolj. ker so videli, kako manevrirajo avstrijske čete ob Savi za-padno od Zcmuna. Pričakovali so torej, da bodo Avstrijci skušali prekoračiti Savo približno prav tam. kior sn jo preko- | račili Nemci 7./8. oktobra 1015, pičlo uro zapadno od Belgrada. Toda Evgen se jc pripravljal na tihem za prehod čez Donavo pri Pančevem ob izlivu Temeša v Donavo, kjer je voda zelo široka in Turki napada niso pričakovali. Zato se je Evgenu prehod z lahkoto posrečil ob prvem svitu dne 15, junija 1717. V nekaj dneh je bila njegova, armada — približno lOH.OOO mož — pred Belgradom, ki ga je branilo 29,000 vojakov (med njimi 20.000 janičarjev). Med Evgenovimi vojaki so bili tudi srbski prostovoljci, ki so se udeleževali že prej — kakor tudi pozneje v vojski 1737—1739 — bojev proti Turkom na strani Avstrijcev. — Avstrijci so hitro napravili dva pasa utrdb: notranji pas je veljal oblegancem, zunanji pa turški armadi, ki bi morebiti prišla oblegancem na pomoč. (Notranji pas je dandanes popolnoma zazidan in ga ni mogoče več zasledovati, kod je šel; pač pa sc vidijo še ostanki zunanjega pasu pod napačnim imenom »Lavdonov šanac«.) Turška pomoč je prišla hitro, komaj da jc bil Beigrad dober mesec oblegan. Dne 30. julija jc naznanjal veseli krik iz Belgrada, da se jc pojavila na nizkih višinah, ki obkrožajo Beigrad, predstraža turške vojske, močne kakih 200.000 mož. Avstrijci so postali tako iz oblegovalcev ob-leganci. Armada je bila stisnjena na ozkem prostoru, hrana jc bila enolična, manjkalo je dobre vode; poleg tega jc bilo baš poletje, nrva polovica avgusta. Med Evgenovimi četami so začele razsaja/ti kužne bolezni; mnogo čet jc štelo kmaln samo polovico moštva, ki je bilo sposobno za boj. Kritičnega položaja Evgenove armade so se Turki tudi zavedali; zato niso nič forsirali napadov, ampak mirno čakali, da stori čas svoje. Samo pol meseca je prenašal Evgen to obleganje in se ocdočil za korak, ki naj napravi konec itak neznosnemu položaju. Ob treh popoldne dne 15. avgusta je poklical k sebi generale in jim sporočil, cla se napravi nastopno jtttrc* s prvim svitom odločilni napad na turško armado, ki jih je oblegala. Da bi o načrtu ne izvedeli Turki prerano, se je to spo« ročilo vojakom šele, ko je nastopila noč. Vse priprave za napad so se izvršile v, največji tihoti po noči. Število za boj spo« sobnih mož je znašalo še približno 60.000, Ko se jc bližalo jutro in je bilo dano povelje za napad, se je vlegla na zemljo tako gosta megla, da je bilo mogoče videti komaj 10 korakov pred seboj. Zato ni neverjetno, da Turki v trdnjavi sploh niso vedeli, da se sedaj odloča njihova usoda. Dejstvo je namreč, da se med vso bitko, ki je trajala od prvega svita do devetih dopoldne, v belgrajski trdnjavi ni nič zganilo. Tako so poleg junaštva čet sodelovale šc druge ugodne okolnosti in bitka se jc končala z zavzetjem višin, na katerih so imeli Turki svoje postojanke. Dva dni nato so je vdal tudi Beigrad oblegal-ccm in 22. avgusta je vkorakal v trdnjavo Evgen s svojo armado. \ f SLOVENEC, dne 9. ofrfofcra 1920. Sfer. 231. vemo vsi i/, izkustva, tla rodi dualizcm spore in zavlačuje včasih nujno delo, V vsaki pokrajini bodo po mojem načrtu dvojevrstni sanitetni organi oz. naprave, državni in pokrajinski, prvi preventivni higienski, drugi kurativni. Da nc pride do nesoglasij in sporov med obema sanitetnima upravama ali oblastima, je nujno, da se v vsaki pokrajini spojiti obe upravi v enem in istem organu — poverieništvu za narodno zdravje, Poverjeništvo za narodno zdravje bodi v lastnem delokrogu povsem avtonomno, to jc odgovorno pokrajinskemu zboru. V prenešenem delokrogu pa naj to poverjeništvo upravlja in vodi vse posle državne sanitetne uprave in bodi v tem delokrogu podrejeno in odgovorno državnemu ministrstvu za narodno zdravje. Tako bi vsa sanitetna uprava delovala enotno, točno in prav po ceni! . .V tem kratkem sestavku sc nc morem še baviti z zanimivim podrobinm problemom, kake zdravstvene naloge imej Občina oz. zdravstveno okrožje, katere politični okraj oziroma kaj naj opravlja okrožni zdravnik poleg zdravljenja in kaj naj bo delokrog okrainemu zdravniku. Pride čas, ko se snide ustavodajna skupščina, da objavim tudi v tem pogledu podroben načrt. X. % '■ Bistven in istotako važen del vprašanja, kakšna bodi ustava v zdravstvenem pogledu, je vprašanje stanovskega značaja, Kakšno stališče zavzemaj zdravniški stan v naši družbi, državi in pokrajini? Zdravniški stan je imel v pokojni Avstriji neko stanovsko organizacijo, zdravniške zbornice, ki pa je bolehala in umrla 4e pod Avstrijo na tem, da je bila brez življenja, ker ni imela izvrševalne oblasti. Zaito zahtevajo vsi zavedni zdravniki državni Okvirni zakon, ki daje zdravniškemu stana primerno, življenja in moči polno stanovsko organizacijo — zdravniško zbornico. V to zbornico naj spadajo obvezno vsi zdrarvniki, Ta zbornica urejuj vse Stanovske zadeve popolnoma samostojno in imej v stanovskih zadevah izvTŠevalno Oblast. Država oz. pokrajinska vlada imej pravico vmešavati se s svojim vetom v zadeve zdravniške zbornice, le tedaj kadar bi ta prekoračila svoj delokrog ali kr-Sila splošno veliavne državne ali pokrajinske zakone. Zdravniška zbornica bodi državno in pokrajinsko priznana zastopnica zdravništva in pošiljaj v pokrajinski ter državni zdravstveni svet svoje zastopnike. , 5 - 1 DlSavni zdravstveni svet, ki je posvetovalni organ ministrstva za javno zdravje sestavljajo zastopniki zdravniških zbornic, medicinskih fakultet, lekarnar-skih zbornic in zastopnikov državnega (bara« ministrstvo za narodno zdravje mu moče pirieSdložiti v pretres vse zdravstvene zakkmske predloge, naredbe, važnejša Upravna vprašanja imenovanja; zdravstveni svet sme pa tudi sam staviti predloge zdravstvenega značaja. Podobno sestavo in nalogo imej pokrajinski zdravstveni svet. Korošci. a33 hočete pomagati preživljati trot® v Mem- - • Ski Avstriji! i. i. .,tj ves narod/ in pa »ugled našega gospodarstva in naše valute«. (Zakaj ste pa ustanovili stranko, če nočete boja. Op. ured.) Ker S. K. S. ne želi strankarske borbe, stavi ljudski in liberalni stranki ta-lc predlog: Sklicati jc treba po vseh okrajih dežele »kmetske može brez ozira na to, ali so že pri nas (to je s samostojnih«) organizirani ali ne, da si postavijo kandidate, ki bodo tako kandidati »Samostojne kmetijske stranke«. Ker pa predpisuje volivni red, da se poleg kandidatov s splošnimi pogoji postavijo še kandidati z akademsko izobrazbo, gremo mi (»samostojni") daljo: dajte kmetu (t. j. ravnatelju Pircu in drugim ' kmetom«) splošno mandate, inteligenčne pa si obdržite sami in jih razdelite med mestne stanove". S. K. S. vabi J. D. S. in S. L. S., da se z ozirom na . nujnost: te zadeve izjavita načelstva samostojnih ", ako sta pripravljeni o tem razpravljati. Podpisan jc g. Jakob Kušnr. Ta poziv se zdi na prvi pogled velikanska politična bedarija, pričujoča o popolni ne-resnosti načelstva S. K. S. V resnici leži pa pred nami dokument, ki ima namen, pripraviti »samostojne« kmete na zvezo njihove stranke s kapitalistično J. D. S. Jasno je namreč, da bodo »demokrati«, kateri bi pod svojo firmo ne dobili na deželi niti onega mandata, takoj privolili v ta predlog in tako bo stala stranka demokratskih bankirjev in prekupčevalcev čez noč na listi »samostojne« kmetijske stran- niti ene hiše nepoškodovane. * ; V Razločevati moramo tri vrste utrdb. Tik ob soteku Donave in Save jc stala trdnjava v ožjem pomenu besede, namenjena samo za vojaštvo. Ta trdnjava jc ohranjena precej popolnoma do današnjega dne. Kakor bomo pozneje videli, so si Avstrijci po izgubi Belgrada Icla 1739. izgovorili, cla sc podro vse utrdbe, ki so jih sami sezidali ,razen onih utrdb, ki so obstojale žc prccl njihovim prihodom, in onih, ki so s to nekdanjo turško trdnjavo neločljivo zvezane. V zimi leta 1739./40. in spomladi leta 1740. so podrli torej tudi del te trdnjave ob Donavi in Savi, vendar so ostanki šc dandanes tako ogromni, da lahko hodite ure in ure po labirintu rovov in podzemskih hodnikov ter sc čudite ma-sivnosli zgradb in nepopisnemu delu in trudu, ki je vložen v tem mrtvem zidovju. Pri tem ste pa videli samo šc majhen del trdnjave, kajti večina utrdb jc nedostopna, ker so notri nameščeni vojaki. Okoli te trdnjave sc jc razprostiralo »nemško mesto« (»Deutsche Stadt«), obdano z močnim obzidjem. Kod jc šel ta zid, sc danes nc da več povsod natanko dognati. Ena vrata so stala tam, kjer jc danes spomenik kneza Mihajla in gledališče, Ta vrata so bila porušena šele po letu 1867., Ko so izročili Turki Srbom bel-grajsko trdnjavo. Če hodile dandanes po ulicah nekdanjega »nemškega mesta« od spomenika proti Donavi — ta, jc bil glavni ke^ Stari, tolikokrat poraženi liberalizem naše deželo bo zopet enkrat srečno združen. Ta poziv je tedaj mišljen kot »politična prebrisanost«, je pa v resnici najbolj nespameten in najbolj usoden korak, ki ga je napravila S. K. Š. v času svojega obstoja. Razkrilo se je očitno pred celim svetom, da je bilo ::samostojno« geslo »Kmet zastopaj kmeta« velika fraza, brezverstvo, zapeljevanje kmetskega ljudstva, ki bo zdaj končno izpregledalo. Izkazalo se bo, da je stranka kapitalističnih liberalnih ljubljanskih verižnikov in vodstvo ^Samostojne kmetijske stranke r eno in isto. »Samostojna/ si je s svojim »pozivom« zadala udarec, ki bo uničil njen politični kredit na deželi. Zato se strinjamo z »Jutrom«, ki pravi: »Računati imamo s tem, da bo zanesel (ta poziv) v mase našega kmetskega ljudstva razpoloženje, ki ne bo ostalo brez posledic na potek volivnega boja.« -f-: Shod zaupnikov Pučke stranke v Zagrebu. 5. t. m. se jc vršil v Zagrebu sestanek meščanskega kluba ljudske stranke. Sestanka sc je udeležil tudi dr. Ko-rošcc in imel daljši programatičen govor. Svoj govor je zaključil z besedami: »Naše vrste so vsak dan številnejše, vsak dan močnejše, zato gremo zaupno v volivni boj, ker bo zmaga naša in našega programa.« — »Nar. Politika« prinaša dr. Korošcev govor na uvodnem mestu. Pogajanja Hrvatske zajednice. Kakor poroča »Nar. Politika«, je Hrv. zajednica na svoji nedeljski skupščini sklenila, da se znova začne pogajati z Radičevci in Frankovci za skupni nastop ob volitvah. + Poziv našim sodiščem. Pozivamo naša sodišča, da uradno izbrišejo iz volivnih imenikov vse one, ki so bili obsojeni zaradi pregreška ali prestopka, storjenega iz koristoljubja (tatvina, poneverba, goljufija, oderuštvo) ali sicer nečastnih dejanj (beračenje, vlačugarstvo, zvodništvo), ker v smislu člena 11 zakona o volitah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino n i -majovolivne pravice. Sezname obsojencev vodijo le sodišča in državna pravd-ništva, ti seznami niso dostopni volivcem, zato zahtevamo, da sodišča vse obsojence, ki po zakonu nimajo volivne pravice, takoj črtajo iz volivnih imenikov. Enako pozivamo tudi verjžniške urade, da izroče izkaze obsojenih zaradi verižništva in ode-ruštva sodiščem, da se odredi uradno črtanje neupravičenccv iz volivnih imenikov. + Vprašanje volivne pravice tujerod-cev in Slovanov v ustavotvorno skupščino. Vsi oni, ki imajo po mirovnih pogodbah pravico opcije za svoje nacijonalne države, nimajo v smislu člena 9 zakona za volitve v ustavotvorno skupščino volivne pravice. Pravico opcije imajo Nemci, Madžari, Italijani in Rumuni. Za presojo narodnosti in potemtakem tudi za presojo vprašanja, kdo je Slovan v smislu navedenega člena 9 in kot lak upravičen voliti, pač nc more biti merodajno ljudstvo štetje leta 1910., ker sc jc vršilo pod pritiskom. -j- Pojasnilo na odgovor k dopisu Shod hišnih posestnikov«. Glede opomb Slovcnčevih glede shoda hišnih posestnikov smo dobili nastopno pojasnilo. Hišnim posestnikom gre tukaj v prvi vrsti za financijclno stran. Hišnim po -sestnikom žuga propast, pa ne zavoljo stanovanjskih odredb — lo jc postranska stvar — ampak zaradi kričečega neraz-nierja med najemnino na eni strani in pa vzdrževalnimi stroški in davki na drugi strani. Če ostanejo razmere še par let takšne, kakor sedaj, tedaj so hišni posestniki financiclno uničeni, Draginja raste, vsi uslužbenci, državni in privatni zahtevajo in dobivajo tudi večje plače in draginjske dokladc. Kmet ima veliko troškov, pa lu- dcl »nemškega mesta«, tako da ga pisatelj imenuje tudi kar »Donaustadt« v nasprotju s »srbskim mestom« (»Serben- oder Rai-zcnsladU) ob Savi izven obzidja — vas spominjajo na mnogih krajih ozke, tesne ulice na dobo, ko so ljudje skušali izrabiti vsak košček sveta za »varnim« obzidjem. Ko sem iskal znakov, po katerih bi mogel dognali, kod jc šel mestni zid v smeri proti Savi, sem dobil blizu Sabor-ske ccrkve preprosto gostilno z napisom »Kafana varoš kapija« (»kapija« jc turški izraz za » vrata«)- Gostilničar mi je tolmačil ime tako, da je stal tu nekdaj vhod v turški del mesta, dočim so stanovali izven obzidja proti Savi in ob Savi Srbi. Tretjo utrjeno črto je pa tvoril oni pas v polukrogu ocl Save do Donave, ki ga je dal zgradbi 1. 1717. Evgen Savojski in ki so ga pozneje Avstrijci še bolj utrdili. V upravnem oziru jc bil Belgrad s Tcmešvarom in vsemi novoosvojenimi pokrajinami Srbije in Banala vred direktno podrejen Dunaju in jc zlasti Evgcn Savojski, kakor bomo pozneje videli, skrbno pazil nato, da so sc paralizirale težnje Ogrov, ki so zahtevali nc samo Banat, ampak tudi Belgrad in Srbijo zase, sklicujoč sc na stare pravice krone sv. Štefana. -Na Dunaju so stali takrat na stališču, da mora biti tako važno mesto na periferiji države, kakor je Belgrad, nemško in katoliško. Isto načelo so skušali .. uveljaviti'" tudi glede : drugih. - važnejših Stran 3 di svoje pridelke dražje prodaja. Isto velja od obrtnikov, Samo hišni posestnik si ne more in ne sme pomagati. Stanarina jc skoro ista, kot je bila pred vojno, 25 odtot-kov povišanja ne pomeni nič. Davščine vedno rastejo in znašajo že sedaj 52 odstotkov ocl brutto najemnine. Doslej je bil dovoljen 15 odstoten odbitek za vzdrževanje poslopij. In s tem naj hišni posestnik izhaja? Dela vseh obrtnikov so se podražila za 2—3000 odstotkov. V tej meri bi se moral tudi odbitek povišati od 15 na 300 odstokov. To pomenja, da danes ccla neobdačena hišna najemnina nc zadošča za vzdrževanje poslopij. Kaj pa šele tedaj, če je hiša obremenjena? In takih hiš je v Ljubljani brez dvoma nad polovico. Vzemimo samo en slučaj, Stranka se izseli iz hiše in pusti zanemarjeno stanovanje. Štedilnik razdrapan, ena peč popolnoma nerabna, druge poškodovane. Nov štedilnik stane 2000 K, Ena peč nova, dve drugi preloženi malo več kot 2000 K, Slikar, pleskar, klepar brezdvomno tudi nad 2000 kron. Tako stane prenovljenje stanovanja 6—7000 K, najemnina pa utegne znašati 1400 K, od katere je nad polovico davščin, Poleg tega je pa še nešteto drugih' enako nujnih troškov za vzdrževanje strehe, žlebov, lijakov, zavarovalnina, dimnikar. i. dr. Vse to tira hišne posestnike v propast, da prišlo je že tako daleč, da posojilnice ne marajo na hiše dovoliti posojil, ker se jim varnost ne zdi zadostna. Država pa sama ni ničesar ukrenila proli tem nezdravim razmeram, temuč položaj še poslabšala, z odredbo, da se nobena najemnina ne sme povišati nad' 25 odstotkov, dočim je vsem drugim slojem dovolila »prosto trgovino«; — In sedaj se hišnim posestnikom zameri, ako si sami na shodih dajo duška tem neznosnim razmeram in zahtevajo odpomoči. Vsi drugi sloji imajo svoje stanovske organizacije, tudi najemniki stanovanj so se združili nasproti hišnim, posestnikom, katere hočejo nadzorovati ,lc hišni posestniki naj bodo brezpravni in vsakomur ni milost in nemilost izročeni. • , Vlada je hotela potom stanovanjske komisije stanovanjski bedi odpomoči. Ne bomo ugovarjali, cla jc bilo v mnogih slučajih to koristno in potrebno, če tudi je naletela v mnogih slučajih na odpor bišnih posestnikov. Več težkoč jc nastalo, ker jc liišni posestnik tudi pri sodniji nasproti stranki vedno podlegel in bil primoran tudi najbolj odijozne stranke obdržati v hiši — toda te težkoče so tesno združene s stanovanjsko bedo in bi same ob sebi gotovo ne povzročile shoda hišnih posestnikov.— Glavna stvar je financ i-elno vprašanje. Da so pri tem vprašanju tudi druge zadeve prišle v razgovor, zlasti od strani onih oseb, ki so imele s strankami neprilike, jc nekaj samo ob sebi umevnega, kar bodo morda najboljše razumeli hišni posestniki, ki kmalu več nc bodo hišni posestniki, ako država nc odstrani krivic, ki sc jim gode. (K temu pojasnilu hočemo pripomniti, da jc tudi nam težki položaj hišnih posestnikov popolnoma jasen, da smo so pa morali upreti z vso silo zlorabi tega shoda v napadalno sredstvo proti socialni politiki ljudske stranke ,ki jc v zaščito bednih plasti delavnega ljudstva zgrabila po milijonarjih, _ kar nima prav nič opraviti z zaoraj opisanimi zahtevami ljubljanskih hišnih posestnikov, Op. uredn.) Demonstracija proti glagolici v Rimu. Na dan sv. Hicronima so sc v cerkvi Ripetta v Rimu vršile slovesnosti na čast temu ccrkvencmu velikanu, ki jc bil po rodu Dalmatinec. Kakor običajno sc jc tudi letos brala glagolska sv. maša. Navzo- mest, n. pr. glede Budimpešte in Temeš-vara. Zalo je bilo vsem Nenemcem zapovedano, da se morajo izseliti iz obzidanega dela Belgrada. Komandant Belgrada princ Wiirltemberški je to povelje izvršil — a samo nepopolno — dne 13. novembra 1724. Srbi so sc naselili ob Savi izven obzidja in odtedaj imamo dve mesti, »Deutsche Stadt« in »Serben- oder Raizeu-stadt«, od katerih je imelo vsako svojega župana in svoj štatut. Dejansko je pa vendar ostalo v »nemškem mestu« še nekaj Srbov (ki so stanovali v bližini svoje cerkve, stoječe na istem mestu, kakor je sedaj Saborska ccrkev), Grkov in Armencev. Zastopniki teh treh narodov so imeli namreč vso veletrgovino v svojih rokah. Zato so, pravi pisatelj, zlasti Srbi uživali naklonjenost vojaških oblasti v Belgradu. Ogromno večino belgrajskega prebivalstva v »donavskem mestu« so pa seveda tvorili Nemci, ki so sc začeli v velikem številu naseljevati. Po večini so prišli nascljenci iz NVormsa in Speiera; seveda pa tudi ni manjkalo avstrijskih Nemcev. Iz seznamka iz 1. 1723. je razvidno, da jc žc takrat stanovalo v Belgradu 138 nemških rokodelcev, ki so bili seveda vsi tam stalno naseljeni. Kmetje iz Nemčijo so stanovali tudi izven obzidja na kraju, kjer stoji danes Palilulski kvart« Belgrada; njih selo se je imenovalo cesarju Karlu na čast »Karlslal«. i (Dalje,! Stran 4, SLOVENFC fnc *>. oMoSra '1920. Štev, 231. čim dalmatinskim italijanašem, ki se potikajo po Rimu, to ni bilo všeč ter so demonstrativno odšli iz cerkve. »Idea Nazio-nale«, ki poroča o tem dogodku, grozi, da bodo o prihodnji taki priliki demonstracije nosile resnejši značaj in poziva Vatikan, naj prepreči, da bi se še kdaj kvarila lepota verskih obredov s hrvatskim jezikom. Italijani menda res mislijo, da je katoliška cerkev njihova zasebna usta- nova. -f Dr, Stojan — olomuški nadškof. Ker se je nadškof Skrbensky končnoveljavno odpovedal olomuški nadškofijski stolici, je olomuški kapitel 2. t. m. izvolil za nadškofa kapiteljskega vikarja kanonika dr. Stojana, bivšega avstrijskega državnega poslanca in zvestega sobojevnika dr. Kreka. Dnevna novice. . :— Ženski teologi na Angleškem, Škofje anglikanske cerkve so končno ugodili zahtevi ženskih teologinj po posvetitvi. Ženske bogoslovke so bile že doslej zaposlene v dušnem pastirstvu; sedaj bodo dobile gotove redove in bodo smele pri-digovati, krščevati in opravljati vsa druga dušnopastirska opravila, samo obhajila ne bodo smele deliti, -— Tobak za Prekmurje. Okraj Mur-sfee Sobote ne dobiva že tri mesece tobaka- To je velikanski škandal, ker trpi radi tega ogled države. Dobavo tobaka za Prekmurje je dobila Gospodarska zadruga y Gornji Radgini, in sicer za sobotski in lendavski okraj. Pritožbe so šle na Gospo-darso zadrugo in na finančno delegacijo v Ljubljani ponovno sem in tja. Gosparska zadruga jc izjavila, da je poslala denar za £obak že naprej in da se menda računi pri finančni upravi niso vpisali na pravo mesto. Finančna delegacija pa je izjavila, da je plačala Gospodarska zadruga pač tobak za Dolnjo Lendavo, za katero zalogo ima naprej plačanih par tisoč kron, za zalogo v Murski Soboti pa da ima zadruga dolga blizu 960.000 K- in da že od 1, julija ni ničesar plačala na račun sobotske zaloge. Tobak za Mursko Soboto stoji pripravljen. Besedo ima fcdaj Gospodarska zadruga. ■— Za častno meščanko mesta Salz-ftnrg je bila te dni izvoljena Lilly Lehmann, ki si je pridobila velike zasluge za tamkajšnji glasbeni zavod Mozarteum. — Eksplozija se je izvršila včeraj v Kamniku točno opoldne. Nekega delovodjo in dve ženski, ki so bili ranjeni, so prepeljali z avtomobili v deželno bolnico. — Tepež. Ob 3. ponoči sta se sprla Lcrvrenc Šusteršič in Alojzij Trampuš s Premožetom, Žlebmrlom in Plešcom, ko so šli po občinski poti na Golem brdu. Iz prepira se je razvil tepež in je bil Jože Premože s Toškega čela na glavi močno ranjen. - Izsledeni tatovi. Orožniki postale Domžale so izsledili in zaprli vlomilce, kateri so iz občinske pisarne na Viru odnesli na škodo g. župana Janeza Kerča raznega približno 20.000 kron vrednega blaga, r— Velika tatvina v Kozarjah. Jerneju Severju v Kozarjali je bilo iz sobe ukradenih 7080 kron. Orožniki so aretirali nekega moža., ki je osumljen, da je izvedel tatvino. — Čin maščevanja. V lilev mesarja Ignacija Hlodnika na Vrhniki št. 116 je zlezel v neki noči neki že znani zlikovec, kateri je na vratu nevarno ranil Hodnikovo kobilo, — Tvrdka klavirjev Alfonz Breznik je vpeljala prodajo klavirjev na obroke. S tem bo ustreženo uradniškim in srednjim slojem, ki doslej niso zmogli svojim otrokom poskrbeti izobrazbe v klavirju. Več v tozadevnih oglasih. — Čevlje kupujte od domače tvornice Peter Kozina & Ko, zaloga Ljubljana, Breg. Znižane cene. Pri naročilu se izvolite sklicevati na oglas v »Slovenc u«. v u lj Sestanek vseh ljubljanskih krajevnih odborov SLS bo danes zvečer ob pol 8. v Jugoslovanski tiskarni III, nadstropje. Povabljeni so vsi somišljeniki in somišlje-nice SLS. Volivni odbor SLS za Ljubljano. lj Odborova seja Leonove Družbe se Vrši v soboto, 9. okt. ob 6, zvečer v posvetovalnici K. T. D. —• Predsednik. lj Iz gledališke pisarne, Vsled nenad-fie bolezni gospoda Putjate se v dramskem gledališču izpremeni repertoir: sobota, dne 9. oktobra »Za narodov blagor«. Red D; nedelja, dne 10. okt. »Hasanagi-nica«, izv, reda; ponedeljek, dne 11. okt, >Pygmalion«, red B. lj Vincencijeva in Elizabetna konferenca »Marijinega Oznanenja« v Ljubljani, ter Elizabetna konferenca v Sp. Šiški, prirede v nedeljo, dne 10. oktobra ob 7. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« veselico s srečclovom in šaljivo pošto. Pri dobiček namenjen podpiranim siromakom, prireditvi svira godba dravske divizije, vdovam ia sirotam, vabimo slavno občin- stvo, da v obilnem številu poseti to dobrodelno veselico. lj Veselica javnih nameščencev se radi plebiscita na Koroškem ne vrši 9. oktobra 1920, temveč se preloži na prvo soboto po plebiscitu, t. j. 16. oktobra 1920. Vspored ostane isti. Kupljene vstopnice veljajo, (k) lj Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo, naznanja svojim članom prodajo usnja v pondeljek, dne 11. oktobra ob 3. uri popoldne, Hrenova ulica 4. Sestanek upravnega odbora se vrši v nedeljo ob 9, uri v prodajalniških prostorih, (k) lj Popravek. Izjavljamo, da je vest, ki jo je prinesel ^Slovenec« 5. oktobra, v toliko pomotna, da gospa Marija Juvan, Martinova cesta 26, ni bila obsojena na tri dni zapora, kakor se je poročalo. lj IJhojj v Ljubljani. Dne 8. t. m. ob pol 6. uri sta se sprla hlapca Andrej Cetin, rojen 1. 1872. v Globokem in Josip Vidmar, rojen 24. oktobra 1863 v Leskovcu pri Krškem, ker je, kakor se je ugotovilo, Cetin preveč pretepaval živino. Ko sta se Andrej Cetin in Jožef Vidmar mvala sem in tja, je končno vzel Vidmar držalo od vil in je Ce-tina udaril po tilniku tako, da se je zgrudil na tla. Prizadejana rana je bila smrtna in je Cetin čez poi ure umrl. Jožefa Vidmarja je policija precej aretirala in ga izročila v zapore deželnega sodišča. Vidmar je povedal, da Cetina ni nameraval ubiti, samo udariti ga je hotel, toda po nesreči ga je zadel po glavi. Ubitega Cetina so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. SLOVENSKA VEČINA V BOROVELJ-SKEM OKRAJU 70%. Borovlje, 8. oktobra. Vsi pesimisti, kolikor jih je, bodo v nedeljo, 10. oktobra, doživeli veliko presenečenje. V borovelj-skem volivnem okrožju računajo na 70% slovenske večine. Neprestano se vrše zaupni shodi, na katere prihajajo naši volivci iz vasi polnoštevilno. Na shodih nastopa po 7 govornikov, ljudje pa jih poslušajo po štiri do pet ur potrpežljivo. Navdušenje med njimi je tako veliko, da bi se mogli nad tem zgledovati tudi politično izurjeni volivci pri nas. Pri zmagi bodo odločevale posebno ženske. NEMŠKI KRESOVI NAPOVEDUJEJO SLOVENSKO ZMAGO. Borovlje, 8. oktobra. Danes od polnoči dalje bo naše orožništvo zabranilo vsakomur prestop demarkacijske črte, kdor ne bo imel glasovalne izkaznice. Vsekakor pa se bodo skušale posamezne manjše nemške tolpe vtihotapiti preko meje. Danes so si Nemci domislili, da bi zažigali na hribih kresove, ki naj bi naznanjali nemško zmago. To jim seveda ne bo pomagalo. Tudi nemški kresovi napovedujejo slovensko zmago. NEMŠKE LAŽI POLOŽAJ NEMCEV šE POSLABŠALE. Borovlje, 8. oktobra. Nemci so letake s senzacionalnimi vestmi in lažmi naravnost posuli vse ceste. S slovenske strani se ne dela taka nereelna agitacija, kajti vsi slovenski volivci so tako zavedni in organizirani, da gorostasnim nemškim Jažem niti najmanje ne verjamejo. Tukaj vlada doslej še popoln mir in red. Položaj se čimdalje bolj zboljšuje. NEMŠKI LISTI 0 PLEBISCITU. LDU Dunaj, 8. oktobra. Današnji dunajski listi so polni vesti o Koroški. »Neue Freie Presse« je posvetila danes Koroški celo številko. List javlja, da sodijo nemški optimisti, da je zmaga Nemcem s 70—75 % zagotovljena. LDU Dunaj, 8. oktobra. »Berliner Ta-geblatt« javlja iz Celovca, da je došlo včeraj v Celovec nad 2000 nemških glasovalcev, med temi večina iz Nemčije. LDU Dunaj, 8. oktobra. Današnji x>Wiener Mittag« poroča o ustanovitvi posebnih nemških oboroženih tolp na Koroškem. Iz tega poročila je razvidno, da hočejo Nemci za vsako ceno organizirati poboje in nemire v nedeljo, ter preprečiti glasovanje. Odgovornost za to naj bi nosili Jugoslovani. NEMŠKA POMOTA. Borovlje, 8. oktobra. Nemci so se lotili novega sredstva — poškodovati naše avtomobile. Dosedaj se jim to še ni posrečilo, pač pa se je dogodil danes humoristi-čen slučaj v Železni Kaplji. Tam so namreč nemški dijaki prerezali gumijeve obode pri avtomobilu, ki so ga imeli za slovenskega, v resnici pa je bil nemški. Sedaj se nemški lastnik avtomobila strašno jezi nad neumnostjo nemških študentov. ANGLEŽEM :>UNVERSCHAMTHEIT«. Borovlje, 8. oktobra. Danes je prišel angleški zastopnik ententno komisije k našemu okrajnemu sodniku v Borovljah, ler je zahteval, da se izpustita aretirana nem- ! škn agitatorja Ogris in Maks. Pri tem je rekel, da je to :eine Unverschamtheit , ker so ju zaprli, na kar mu je naš okrajni sodnik odgovoril, da sta aietirapca obtožena radi nevarne grožnje proti življenju in da je gospodar na sodišču doslej še samo on sam. Oba aretiranca bosta seveda ostala v zaporu in se ne bosta izpustila. POGAJANJA Z ITALIJO. LDU Zagreb, 8. oktobra. (ZNU.) »Narodno Djclo« javlja iz Belgrada: Včeraj jc bila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o direktnih pogajanjih z Italijo. Določeno je, da odpotuje naš zunanji minister dr. Trumbič z ostalimi člani delegacije v San Paolo, kjer se sestane z italijanskimi odposlanci. Giolitti se ne udeleži pogajanj. Potemtakem se jih tudi ministrski predsednik Vesnič ne udeleži. Naše minimalne zahteve bodo nastopne: 1. Reka z luko naj pride pod pokroviteljstvo zveze narodov; 2. V Istri naj je meja tako-zvana Wilsonova črta; 3. Vsa Dalmacija z vsemi njenimi otoki vred pripade Jugoslaviji ;4. zahtevamo Skader ,ker je Italija kršila prejšnje dogovore glede Albanije .Na seji ministrskega sveta se je dosegel popoln sporazum glede instrukčij, ki sc bodo dale našim delegatom. Število delegatov še ni končnoveljavno določeno, verjetno pa je, da se udeleže pogajanj že večkrat imenovane osebe, ki so potrebne pri pogajanjih radi zbiranja statističnih podatkov. LDU Belgrad, 8. oktobra. (ZNU.) Včeraj j s posetil italijanski opravnik poslov našega zunanjega ministra dr. Trumbiča ter se razgovarjal z njim nad pol ure. PROTI DRAGINJI. Belgrad, 8. oktobra. Minister za prehrano je obvestil ministrski svet, da je iz-gotovljen zakonski predlog o pobijanju draginje. O tem predlogu bo ministrski svet razpravljal že v eni prihodnjih sej. POZIVI NA VOJAŠKE VAJE UKINJENI. Belgrad, 8. oktobra. Vlada je sklenila, da se rezervni častniki in ostali vojaški obvezanci ne bodo več pozivali na orožne vaje, ker ne obstoja za to nobena potreba več. POZIV GENERALA WRANGLA RUSOM V JUGOSLAVIJI. Belgrad, 8. oktobra. General Wran-gel je pozval vse begunce v Jugoslaviji, ki jih je okoli 1000 pri nas. naj se prijavijo in odidejo v južno Rusijo. Njihov odhod bi znatno olajšal stanovanjsko krizo v Belgradu in drugih mestih. 67 MILIJARD PRIMANJKLJAJA V NEMČIJI. LDU Eerlin, 8. oktobra. (DKU) Na včerajšnji seji državnega zbora se je razpravljalo o proračunu državnih ministrstev, državnega kancelarja in državne pisarne. Finančni minister dr. Wirth je podal pregled o finančnem položaju Nemčije in naznanil, da znaša ves primanjkljaj za leto 1920. 67 milijard mark. Korošci! JCe dajte se ostrašiti! i vsmo, da bomo zmagali! iz fngoshKvv Razburjenost zadnjih dni je polegla. Prekmurci so dobili prost izvoz živine v Jugoslavijo. S tem jc odstranjen velik kamen spotike. Upati je,*da bodo cene živini zdaj višje. Dalje je pomirjevalno vplivala vest, da pride 20. oktobra inženir Miklavc iz Ljubljane stanovat v trg Ver-žej, da začne graditi prekmurski most. Ni pa še odstranjen kamen spotike iz Dolnje Lendave, podpolkovnik Lukič, ki menda misli, da komandira v kaki pokrajini na luni. Zaplenil je že dva avtomobila, več biciklov itd., ker se lastniki niso mogli s fotografijo pred njim izkazati, da so lastniki. Šalijo se, da bo odzdaj naprej začel zaplenjevati moškim in ženskam tudi klobuke, če se ne bodo mogli legitimirati, da so lastniki klobukov in da jih niso ukradli. Radi njegove osebe ne sme zvečer nihče hoditi po trotorarju pred njegovim stanovanjem itd. Kako dolgo bo še smel gospod Lukič jemati ugled vrlemu srbskemu vojaštvu? Prometne razmere so v Prekmurju neznosne. Železniška zveza Moravska Sobota—Ljutomer—Ormož je nujno potrebna. Povrh pa treba gledati vsaj na avto-mobilno zvezo Cankova—Murska Sobota —Dolnja Lendava. Lahko bi se napravila tudi ccstna-poljska železnica. Seveda je zdaj cesta veliko preslaba. Dovozne ceste k brodom se zdaj gradijo. Iz štajerske strani se dovoznim cestam ne posveti tolika skrb, kakor bi bilo potrebno, da dobi Prekmurje gospodarski izhod. Šole, ljudske, meščanske in gimnazija, so pričele s poukom. Ponekod se še ne poučuje, ker še učiteljska mesta niso vsa zasedena, dasi so pro.šnjiki vložili prošnje. Kdo je kriv tej zamudi? Drugje se ne more poučevati, ker še poslopja niso izpraznili vojaki ali ker šc poslopje ni popravljeno po škodi, ki so io napravili vojaki, Pošta v Prekmurju tudi ni taka, kakor bi morala biti. Slabše pošte, kakor je bilo pod ogrsko vlado, vendar ne smemo imeti! Drugje se tobak že precej redno dobi, v Prekmurju pa tiči dobava tobaka že skoro tri mesece. — Višje vladne instance bi se morale osebno informirati v Prekmurju o razmerah, da ne bo treba za vsako malenkost deputacije! Borza. LDU Zagreb, 8. oktobra. (ZNU) Devize: Berlin vezano 199—200, Italija 512 do 516, London 430—450, New York 126 do 128, Pariz 820—580, Praga 163—165, Dunaj 35.85—36.20. Valute: Ameriški dolarji 125—126, avstrijske krone 37—38, carski mblji 122—125, francoski franki 820—0, napoleondori 425—430, nemške marke 197—200, rumunski leji 226—228, italijanske lire 505—0, turške liro 460 dO! 465, angleški funti 420—430, čehoslovaški krone 168-170. , , ------- ^ /. \ Cerkveni vestnfk. I c Marijina kongregacija za $fospor{fei V nedeljo, dne 10. oktobra ob pol ,7. mi zjutraj skupno sv. obhajilo, Dijaški vesSnlk. d Redni sestanek S. O. se vtSI čfoned ob 7. zvečer v čitalnici Jugoslovanske Cn skarne. Na programu dva aktualna refera-t ta in deklamaclje. Pridite vsi! — Odborom va seja je popoldan ob 4. v Ljudskem dcH mu. — Predsednik. - , * Oršovskž vestnfk. Opozorilo. Opozarjamo vse odseke, vsa ustmena in pismena navodila O. Z., ki so jih te dni prejeli, ostanejo v veljavi kljub raznim časniškim vestem. — Predsedstvtt, Redna telovadba dijaškega krožka Orlic je vsak ponedeljek točno ob pol b* uri. Pridite vse. — Bog živil — Načelnica. in spori. Nogometne tekme 10. i m. Vs!e'd koroškega plebiscita odpadejo v nedeljo vsel večje tekme. Vršita se na prostoru Ilirije sledeči tekmi: ob 14. uri prvenstvena Her-mes-Sparta, ob 16. uri Ilirija komb.-Svoi boda. Vstopnice so za obe tekmi skupne« Lepa Vida. ^ Komponist Risto SavinO, čigar operno delo nosi naslov po Jurčičevem romanu, je, kakor slišimo, sam skiciral tudi tekst. Izdelal ga je na to Richard Batika. V dramatizaciji snovi sc kaže v prvi vrsti na-, gnenje za ono vrsto prirejanja, ki daje po-< gosto komponistu priliko muziciranja in( nudi situacije, kjer se mu je mogoče glas-, beno izživeti. Ali koncem vsega je to nag-nenje postalo za dramatizacijo, usodno., Čimbolj se je namreč to nagnenje ttdejstvo-valo, tembolj se je glavna misel potisnila j) ozadje, ali z drugimi besedami izraženo:) glavna in postranska stvar sta za delo postala enako pomembni faktor, če ni mordai celo res, da prevladuje postransko. .- Če se človek nekoliko zamisli, imu; je že na primer težko zapopasti, kako da jei bilo za dramatizacijo te snovi treba štirih! dejanj. In vendar bi ne bilo mogoče reči* da je kaka stvar na mestu, če ni potrebna, če ni nujna. In res zvemo v prvem dejanju le, da Vida zbeži, v drugem, da jo Albert) zapusti, v tretjem, da se Vida' vrne, v četrtem, da Anton zve za njeno življenje y Benetkah. Za vsako teh neovrgljivih novic se poslužiti enega dejanja, je celo junaštvo. Za razodetje te vsebine se delo poslužuje plesov, balade, ensembla, zborov, ljubav-nih scen itd. Vida se v enem dejanju zgrudi dvakrat onemogla na tla, dramatični višek pa je bržkone koncem opere, ko dobimo nepričakovano na oder dvoje mrtvih ljudi in eno znorelo žensko. Čudežni doživljaj! Alberto stoji na odru obrnjen proti Antonu, ki ga namerava pravkar pobiti, a ga drugi tako temeljito zadržuje, da ima najlepšo priliko izognili se neprijetni situaciji. Ali Alberto čaka nepremično, kakor čakajo bedni prostaki na odgovor generala, in se ne gane. Da bi si zapel vsaj gumb ali popravil jopič kakoršnega že ima. Toda seveda; to so pač hipi pred snurtjo. Hipec prej zagleda Vida med romarji tudi Alberta in tedaj — se razume — zakriči, Nato v složni skupnosti izpojejo fugo. Vida pa, k ibi imela dovolj tehten vzrok siliti od tam proč, ostane, kako bi sicer prišlo do uboja oziroma do tega, da Vida znori. Stvar je naravnost neverjetna. Kajti nobena stvar na svetu si ne zna v podobnih slučajih pomagati tako izborno in hitro, kakor ravno ženska. Sploh so motivi, ki tu hočejo delovati tragično, piškavi. Vida se vedno grabi za glavo, zaletava iz kota a kot, lomi z rokami, a človeka vse nič nc gane. Zgane te pa Anton. Njegova iskrenost. jc. za čutečega ciovcfca prava odur- nost, za Vido pa velika tortura. V prvem dejanjtt je Vida v takem razpoloženju, da bi vsak moral pustiti, naj se umiri. Anton pa hoče, da so vsi utihnili zato, da bo pela Vida, in zdajci mora Vida peti. V zadnjem aktu postane ta njegova iskrenost naravn-nost brutalna, ko od Vide celo zahteva, da naj pleše. Njegove besede so pri tem podobne biču, ki ga komedijant vije čez dre-sirano zverjad. Istotako nekako se Antonova ljubezen do Vide kaže tudi ob njenem povratku, ko niti za hip ne odloži vprašanja, kje da je bila in zakaj da jc skrivoma ušla. Pred takimi vprašanji mu obtičijo vsa čustva in ko Vida pove, da je želela le videti otroka, in potem umreti, bi človek mislil, da bo vsaj tu pokazal nekaj sočutja. Ali on se ne ustraši, ampak pomisli, rekoč: »Umreti?« Če bi čutil zanjo, bi vsaj moral reči: »Umreti ti?« Prepogosto so v tem delu na programu objemi, polni in silni, pa tu|di cclo taki, kjer pol ure razpetih rok nase čakata. Ni treba posebej povdarjati, da jc vse to teatralično in ne dramatično, da so to le rekviziti. Utegne biti znano, da ne mora biti tam umetnost, kjer so rekviziti, ter da s oumetnine brez njih mogoče. Risto S a vi novemu delu je škodovala želja, da bi vanjo spravil slovenske navade in običajne, ali z drugo besedo, želja, da bi opera bila slovenska. To se je zgodilo, ali delu na kvar. Tragičnih .motivov v delu takorekoč ni. Omenjanja vredna so s tega stališča le nekaka mesta-kakor tam proti ko nem drugega dejanja. Sicer pa se menjujeta tragika in živahen značaj tako, da opera kaže mešanico resnosti in humorja kakor y takozvani drami. Tekst se ni potegoval za to, da bi snov na odru postala tragična, za kar bi se očividno bilo treba potruditi — ampak je snov nameraval podati dramatično. Ker se mu pa ni posrečilo niti to, se delo giblje f zunanjostih, in tako trpi umetnina.' Neprimerno več sreče je imela glasba »Lepe Vide«. Kjer je pridejano besedilo, tam sicer tudi muzika ni na mestu, zato, ker ni za predstavitev ideje potrebna in nujna. Ne oziraje se na to, pa je glasba tudi tu od dramatizacije mnogo boljša. Risto Savinova glasba ima predvsem to prednost, cla je sodobna. Ta prednost se sicer skoro zgubi, čc pomislimo, da se po svetu poslužuje marsikdo podobnega izražanja. Vendar pa je kljub temu še vedno nekaj na tem, da je delo pisano sodobno. Invencija Savinove muzike je v tem delu nekam šibka, zlasti motivična stran, ki ji ne manjka reminiscenc ne od severa, nc od juga. Njegova glasba se poslužuje velikih kontrastov, človeku se včasih zdi, da jo kontrasti rešujejo pogube. Poslušamo: lep čas gre glasba v' svojem tiru dalje, mahoma se vrže v drug tir, človeku se zdi, da je komponist to napravil zato, ker se je zbal dolgočasja. Čudno je, da so Kontrasti povečini tako nepričakovani in silni. Posebno značilno pa so komponirana močna mesta, v katerih je mnogokrat skrita mogočna energija. Sploh je opera delana spretno, mestoma celo izredno. Poleg motivičnega dela, ki tvori važen del te kompozicije, je še bolj treba povdariti instrumentacijo. Res, da ji je kumoval Wagner, vendar pa je v njej tudi nekaj originalnih domislekov. Interesantno je, kako je na nekaterih mestih komponiran poljub — brez vsake konvencije in sladkosti; zdi se, da je ta stvar dobila v Savinovem delu najgloblje razumevanje, najboljši komentar. Zbori so karakteristični, harmonija dobra. Deklama-cija jc posrečena, dasi ne vseskozi, in prinaša celo stvari, ki bi bile sposobne, napraviti delo dragocenejše, če bi se rabile pogosteje. Slišali smo torej upoštevanja Vredno delo, le škoda, da komponist ni toogel premagati popolnoma »vzorov«. Če se mu to nekdaj posreči, smemo upati,'da bd njega dobimo delo, čigar vrednost se De bo izpremenila. Scve, da bo treba poskrbeti tudi za to, da bo dramatizacija po neizogibni potrebi, po izrazu umetniško utemeljeno delo, in bo tako zmožno ostati trajno na odru. Če bi bil pripravljen poročati o proiz-vajajočih, bi se za zdaj omejil le na one, ki morejo mojo besedo prenesti krščansko. Vendar se za enkrat vzdržujem vsake kritike. Da čez ljubljanske pevce ne seže nobeden, ve itak vsakdo, oni sami pa to vedo Se najbolje. Zato ni treba, da bi to pripovedoval tudi še jaz. Občudujem jih in tako bi utegnila postati moja beseda preveč postranska. Oni pa so glavni. Če pomislim, da moje besede v nerr voznost spravljajo zakonske može, da jim ne ostane na miru niti jezik niti roke, sem prisiljen priznati, da bi ta burka tudi iz mene bila zmožna napraviti komedijanta, človeku v zabavo. Ker je pa moj okus drugačen, se s tem delom poročanja za enkrat ne mislim baviti. Marij Kogoj. & S g Tovarna za špirit In drože d. d. v Račjem. Zopet moremo v razvoju naše domaČo industrije zaznamovati važen nov pojav. Kakor znano, jo pri nas veliko pomanjkanje drož in spričo tega smo bili prisiljeni, naročati to blago za drag denar iz tujine. Temu bo vsekakor odpomogla nova delniška družba, ki je prevzela, modernizirala in z novimi stroji opremila tovarno za špirit in dro/.o v Itačjem, tako da moro ustrezati vsem zahtevam. Najboljši dokaz, kako zelo potrebna je bila ustanovitev to tovarno, jc ta, da narašča povpraševanje po drožih ocl dno do dne. To drože so izdelavajo izključno le iz sadežev, in tako drože so, kakor znano, najbolj zdravo. Zoleti jc le, da se naša domača obrtna podjetnost razvije tudi v drugih' panogah, da bomo končno popolnoma neodvisni od tujega trga. Novemu podjetju, Iti je to misel in stremljenje udejstvilo, želimo popolnega uspeha. g Tobačni Izvleček za pokončava-nje Škodljivcev na sadnem drevju. Kmetijska družba jo prevzela nabavo tobačnega izvlečka za pokončavanjc listnih uši in drugih škodljivcev na sadnem drevju in ga bo oddajala le podrtižnicam in sadjerejcem v posodah po 50 kg po ceni 100 dinarjev ali 400 kron, za to množino. Tobačna tvornica ne moro oddajati tega sredstva v j manjših količinah, ker ni dobiti za to I primernih posod. Priporoča se po-| družnicam in posameznim kinotoval-j cem, da si naročijo to blago skupno v navedenih posodah po 50 kg in ga potem razdelijo med kmetovlce, pri čemer morajo ti sami skrbeti za manjšo posodo. g Železo za sodne obroče. .Teklarna Jurija grofa Turnskega na Ravnah jo pripravljena sprejeti naročila železa za sodno obroče, ter bi mogla v najkrajšem času postaviti to blago na trg. Cena železu za obroče je 20 kron za 1 kg. Kmetijska družba ho posredovala naročila in razdelitev železnih obročev mecl vinogradnike in sodarje. Poživljajo se torej ti, da takoj naznanijo Kmetijski družbi množino železnih obročev, oziroma njih težo in mero, da bo lahko družba jeklarni podala v to potrebna naročila. g Carinske olajšave za industrijce, obrtnike in poljedelce. »Službene Novine« prinašajo v štev. 217. naredbo generalne direkcije carine št. 61.602 z dne 23. septembra 1920, s katero se z neznatnimi izpre-membami podaljšuje veljavnost lanskoletne naredbe št. 17.392, po kateri se indu-strijci, obrtniki in poljedelci pri uvozu, za lastno porabo potrebnih strojev in obratnih surovin carine oproščeni, oziroma plačujejo za nekatere predmete brez ozira na provenienco le minimalno carino. Ca-( rinskemu u,radu je treba predložiti pri vsaki pošiljatvi potrdilo trgovske zbornice in potrdilo trgovinskega ministrstva v Belgradu, da tivažanega blaga ni v državi ali ne v zadostni množini. Podrobno besedilo naredbe prinesemo v prihodnji številki. Sodišče m poHcVIa. s Tatvine moke v ljubljanski mestni aprovizaciji. Ljubljanska policija je aretirala tovarniškega delavca Avgusta Zvok-Ija. Stražnik drž. varnostne straže Bogomir Malenšek je poizvedel, da v mestni aprovizaciji nekdo krade moko. Detektiv Ivan Gerk je poizvedoval dalje in dognal, da je kradel moko Žvokelj, katerega je v cerkvi sv. Jožefa aretiral. Ta je priznal, da je v cerkvi sv. Jožefa kradel moko tako, da je v mali vrečici, zaviti v predpasnik, odnašal moko. Odnesel jo je, kakor je povedal, dvanajstkrat, vsakikrat po 5 kg. Od te moke je prodal 35 kg neki ženski po 10 K in 10 kg tudi po 10 K neki gostil-ničarki. Detektiv Gerk je poizvedel, da je Žvokelj prodal še neki drugi stranki 10 kg moke, od katere je zaplenil še 51/2 kg. s Aretirana tatova. Dne 14. avgusta je bil ukraden v pivovarni Union jermen, vreden več tisoč kron. Orožniki postaje v Domžalah so pa poizvedeli, da sta Valentin Klopčič in Janez Mejak 14. avgusta t. 1. proti večeru na žagi v pivovarni Union v Ljubljani prerezala in ukradla gonilni jermen, katerega je še tisti večer Mejak odpeljal s kolesom v Studo, drugo jutro sta ga pa prodala za 1100 K in si potem razdelila denar med seboj. Klopčiča in Mejaka so orožniki aretirali. s Ukradeni kositar. Dne 2. t. m. ponoči je bilo iz jame pri Tonniesovi tovarni v Kosezah ukradeno 5 komadov kositra v vrednosti približno 2000 kron. Policija je aretirala Lovrenca Babnika iz Zgornje Šiške, kateri je po kratkem obotavljanju priznal, da jc ukradel konitar, katerega je potem policija vrnila lastniku. s Na tri leta težke ječe je bila obsojena v Ljubljani Frančiška Pogačar, katera je oškodovala Rezo Snoj, Marijo Urbanco-vo, Ivanko Kodelja, Ivanko Požarjevo za 3075 kron in ogoljufala tudi Rozalko Dra-ganovo, dr. Ivo Jeretiča, Zosijo Mozetiče-vo, Karola Simoniča in Anglelo Simonič, s Tatvina v frančiškanski cerkvi. Li-karica Beti Redenšek je v frančiškanski cerkvi od 19. do 20. ure zapazila Marijo Miklavčičevo, ko je z žiico pobirala denar iz pušice pri sv. Antonu. G. Beti Redenšek je ostala pri Miklavčičevi in je poslala Marijo Lovrenčičevo po stražnika, kateri je Miklavčičevo aretiral. Miklavčičeva je izpovedala, da jc pričela krasti v frančiškanski cerkvi septembra in je hodila 2 do 3 krat na teden krast. s Izsledeni morilec. »Slovenec« je poročal, da je pri Sv. Križu na Primorskem ubil Angel Magajna čevljarja Tence in je nato pobegnil, Detektiv Markočič je na glavnem kolodvoru v Ljubljani zapazil Ma-gajno in ga aretiral. Magajna .je hodil od Planine do Ljubljane peš. Svoj zločin taji. Zgubljeno. Na potu Žabjak do realne gimnazije na Poljanski cesti je v ponedeljek zjutraj med pol 8. do 8. ure zgubila učenka sivo platneno šolsko pušico, v kateri jc bila zlata verižica z okroglim obeskom (birmansko darilo). Pošteni najditelj naj odda to proti nagradi Žabjak št, 3/1. Svar ise pred nakupom. Poslano* Pojasnilo. Ker ja bila; vnovčevalnica za živino in mast v zadnjem času ponovno napadana v časopisu in na shodih, sc čuti podpisano ravnateljstvo dolžno, priobčiti nekatera pojasnila, ki bodo dokazala neuprivičenost omenjenih napadov. Pred vsem moramo poudariti, da sedanja vnovčevalnica nikakor ni Identična z bivšim deželnim mestom za vnovčevanja živine, zavodom žalostnega spomina, ustanovljenim med vojsko od bivšega deželnega glavarja dr. šusteršiča. To kapitalistično podjetje je v resnici zaslužilo milijone na račun kranjskega kmeta, žalibog pa ležo ti milijoni pokopani v razvalinah raznih vzornih deželnih pristav, oziroma so se porabili za razSirjanje kuge po drago kupljenih švicarskih kravah in za druge »dobrodelno ter občekoi istne«, So danes v tajinstveno temo zavite namene, Z razsulom monarhije so je razsulo tudi deželno mesto za vnovčevanje živine. Ker pa jo ravno tedaj vsled splošno desorganizacijo pretila Sloveniji katastrofa v prehrani, je takratna narodna vlada ustanovila poseben zavod, sedanjo vnovčevalnico ir. podredila ta zavod odseku za prehrano ter mu pod nadzorstvom tega odseka poverila ureditev in kontrolo prebrane z mesom za rolo Slovenijo. Kot krstno darilo je vnovčevalnica dobila od vlade gotovino nekaj od 000.000 1C in pa izkupilo za vojaško goved, v kolikor se je ta goved izročila njej v prodajo. Cela ta dota je znašala približno toliko, kolikor jo morala kmalu na to vnovčevalnica po naredbi vlado izplačati kmetovalcem na doplačilih za živino, da se je preprečilo podraženje mesa. Tako izgleda torej kapitalizem vnovčevalnico. Sicer so pa skoro vsi napadi oziroma očitanja sučejo okrojg takozvanega monopola vnovčevalnica v Prekmurju, Oglejmo si torej ta strah malo od bližje. Ko je po urniku madjarskih čet zasedlo našo vojaštvo Prekmurje, je tam vladala velika zmeda. Po deželi so krožili jugoslovanski, madjarski boli in nemSkoavstrijski denar ter falzifikati tega denarja. Razni temni elementi so to izrabljali in goljufali ljudstvo pri nakupu živine. Zunanjih kupcev ni bilo blizu vsled velike oddaljenosti in vslod razmeroma visokih cen, povzročenih po zelo razvitem tihotapstvu. Kor je nezadovoljnost med ljudstvom vedno bolj rast.la., so so merodajni faktorji obrnili na vlado oziroma na vnovčevalnico s prošnjo, naj bi ona vzela nakup živine v roke ter pomagala pri zatiranju tihotapstva, ki je silno škodovalo taki državi, kakor kmetovalcem in konzumentom, polnilo pa žepe nekaterim brezvestnim domačinom. Vnovčevalnica so jo Selo j H) dvomesečnem obotavljanju odločila vzeti nakup v Prekmurju na svojo roke, ker to pri takratnih razmerah ni bila nikaka prijetna naloga. Organizirala je nakup s pomočjo g. Bonkota, ki je bil priporočen kot .sposobna in poštena oseba od pokojnega civilnega komisarja g. Berbuča. Vsem nakupo-valcem, bilo jih jo kakih 50, so so izdale legitimacije, opremljene s sliko in podpisane od vnovčevalnico, civilnega komisarijata ter odseka za prehrano. To je bila kontrola, da na-kupovalci niso mogli svojega mesta izrabljati v drugo nameno, Vnovčevalnica jo pa takrat zastonj iskala po Prekmurju 1Mo ljudi, ki sedaj vpijejo po shodih in časopisih, mesto da bi bili pomagali ljudstvu v prvi najhujši sili. Sedaj pa preidemo k finančni strani te««, monopolu. O tej stvari se piše. govori iti lažo tako, da se zdi že prekmurskim teletom pre-neumno. Trdi se, da jo vnovčevalnica govedo in teleta plnčevala po 4 K ln po 0 K kfc m ku-plčilu velikanski zaslužek. Resnica pa je, da je vnovčevalnica plačala v Prekmurju skoro enako cene za živino, kakor na Kranjskem in so malenkostno diferenco trikrat jKJŽrli veliki transportni stroški in velik kalo na teži. Pri« bijemo, da najslabše krave nikdar niso bilo plačae pod 7 X in 8 K kg in da so so ceno za1 govedo stopnjevale do 5 1C kg, vedno v skladju! 7. vsakokratnimi tržnimi cenami v ostali Sloveniji. Kdor primerja te renc s cenami živine na ljubljanskem trgu, si bo j)ač lahko i zračni nal ogromen dobiček vnovčevalnico pri ternf monopolu. Gosp. ljubljanski tržni nadzornik, ki s svojimi noticami hoto ali nehote dviga; cene na ljubljanskem trgu, za kar mu bodo ljubljanski konzumentje po svoje hvaležni, vq posebno mnogo povedati o dobičku vnovčevalnico pri nakupu telet v Prekmurju in so Sa celo opira pri tem na nekako »verodostojne« vire. Da mu Iskanjo teh virov in seštevanja dobička no bo delalo prehudih preglavic, mu v naslednim postrežemo z izvlečkom iz našiti knjig. Vnovčevalnica jo kupila do sedaj v osmili mesecih 4618 telet in je izplačala za njo , , , , . 3,525.458 K 90 vin, Transportni stroški, obresti založeno glavnice i. dr. režijski stroški so znažnli , 255.985 04 „ skupni stroški so torej znašali....... . P,,781.1'3 K 94 vin, Ker so so vsa ta teleta glasom fakturnih knjig prodala za . 3,876.192 „ 84 „ *) Uredništvo za sjiise pod tem naslovom ni odgovorno. ■ ■* i ■ . je preostal vnovčovalnici dobiček ........ 94.748 K 90 vin, ali okroglo 2'A c/o nakupno vsote. Meso v Prekmurju nakupljcnlh goved okoli 1356 glav tet! prašičev okoli 1200 kosov smo po večini porabili v svojih obratih. Koliko smo morali pri naših cenah, ki so vedno za 10— 20% pod trž-i nimi cenami, zaslužiti, si lahko izračuna vsakf otrok; no verjamemo pa, da bi se s takim zaslužkom zadovoljil g. tržni nadzornik. Nadalje se je očitalo vnovčevalnicl, dal j trgovskih ne v kakih dru?;i',i zvezah z g. Prei dovičem, ki jo kakor drugi trgovci dobil od-« premno izkaznico za. Prekmurje ter kupil i nI prodal blago na svoj račun. Ni naša naloga, računati, koliko jo pri lem zaslužil ali zgubit in tudi nimamo časa, da bi šteli njegovo milijone. Veliko se je kritiziralo vnovčevalnico radi tega, ker je poverila glavno zastopstvo domačinu Bcnkotu. Zakaj je vnovčevalnica to storila, smo obrazložili žo zgoraj. To in pa načini nakupovanja je podpisani ravnatelj obrazloži* tudi zbranim prekmurskim županom na shodu v Spodnji Lendavi oziroma zaupnikom teh županov na posebnem sestanku. Pojasnilo ravna-t telja vnovčcvalnice se je vzelo1 takrat z zadoi voljstvom na znanje. Zastopnikom županov sei je ob tej priliki tudi povedalo, kake cono plačuje vnovčevalnica in jih je ravnatelj Miovče-vainice prosil, naj pripravijo kmetovalce dol te>?a, da priženejo živino na kraj dobavo brca posredovalca in da bodo dobili kupnino nepoi sredno iz rok zastopnika vnovčevalnic.e. Posledica tega je bila, da niti eno glave nismo do bili neposredno od kmetovalcev. Da prepreči nerednost pri nakupu in obvaruje ljudstvo škode, jo vnovčevanica tudi nastavila tudi posebno neintoresirano zaupni-i ke, ki so kontrolirali nakup in javili pritožbo ravnateljstvu. Takih pritožb pa je bilo bora malo. Vnovčevalnica je torej vse storila, kar jq bilo v tedanjah razmerah sploh storiti mogoče, Če se je vkljub temu napada, se je ne napadli zato, ker morda nereelno posluje, temveč zato, ker sploh obstoji. Gotovim ljudem je vnovčevalnica napoti; ni jim prav, da dobivajo javni uslužbenci od njo par kronie cenejšo meso, ni jim prav, cla vzdržuje vnovčevalnica na trgu stojnico za revnejše sloje, tudi jih boli, da prodaja vnovčevalnica meso javnim nameščencem v Mariboru cenejše in da vzdržuje na Koroškem v coni A trojo mesnic, kjer soka meso po 10 K. Tem ljudem tudi ne velja to pojasnilo; namenjeno jo konzumentom. Omenjeni* gospoda pa naj lo daljo vpije, saj ravno vpitja teh ljudi jo dokaz, d- jc vnovčevalnica na pravi poti. In po tej poti bomo šli tudi naprej v strah vsem verižnikom in v korist slojem, ki žive iz rok v usta. Na nadalnjo napade pa ne bomo odgovarjali, ker imamo drugega del£< dovolj. j x Ljubljana, dne 5. oktobra 1920, . Ravnateljstvo ^Vnovčevalnico za živino Irt' mast« Mirko Časnik 1. r„ t., č. ravnatelj, Meteorologijo poročilo.. Ljubljana 306 m n. m, viS. Ona op»Kovanja ISnro- met.or v mm Tormo-met.oi v O Paihrom. diloronca T O Nobo, vetrovi Padavina v mm 7./10. 21 h 7391 11-fi 1-3 Jasno 8./10, 7 h 737-5 11-5 „ mogla — 8V10. 15 h 737-9 15-0 3 Jasno s,z. > PohiStvo za ^IrKa spalno SODO poeonl na prodaj. Naslov ss Izve v upravi pod it. 4132. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ OHrclnll? in Iza^orornil; Dr. Dinl^o Puc naznanja, cLa jo otvoril svojo pisarno v Cjubljani, Setlior« not?« ul, 15. . Tolofon šf. 533. Obl. l^onces. informačni zavoH Drago JSeseljal^ Cjubljana Cankarjevo nabr. 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije vtu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno ce-ne zmerne. 6135; katera bi imela veselje izučiti se usnjarstva, sprejme takoj IVAN POLLAK usnjarijn v KAMNIKU na Gorenjskem. Vela siaeovarjsKa hiša mis: z veliko kletjo priprava za hotel, vinsko trgovino ali banko, zraven gl. kolodvora, primerna ccnn, radi družinskih razmer se proda. Podatke daje rcalitetna pisarna HAVLIK, Maribor, Gregorčičeva ulicu 6. Telefga. Sle v. 132, — Priložit! }e znamko. Sprejmem j^g^g ft^M, ki dva dobra lilWUI MU JJUIIIUUIMU, sta izučena v prckajevalni stroki. Postrežba vsa v liiSi. Plača po dogovoru. Poizve se v Ljubljani, Poljanska cesta Številka 15. Vžigalna vrvica tapercha nokaj tisoč metrov, nadaljo on dobro ohranjen stroj za izdelovanj« cementno zarezno strešno opeko takoj za oddati. Vpraša se pri tvrdki J. Razboršok. Šmartno nji Litiji. 4041 7ilnn l/avn in najfinejšo marmelado /jflllU KUllI nudi po najnižji cent d. d. Triglav v .šmarcl pri Kamniku. Istotam se kupijo tozadevno surovino. 7olD7nih rovi 73 napeljavo vodovoda uLlublllll tuli ali plina prodam ca. 50C0 metrov v promeru 1 cole po SHS 48 K za tekoči motor, in ca. 3000 metrov v promeru l"« cole po SIIS 58 K za to-koči metor. Isto zdržo pritisk 20 utmo-spher. Tvrdka J. RazborSek, Šmarino inrl LitliL 4131 Za dvakratno obtavo v tednu sc rnčmin 8 kron.) ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25, Verbajs A., Linhartova ulica 4. FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabietz Franjo, Miklošičeva c. 6. JAVNA SKLADIŠČA •Balkan«, 1. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. {Tel, 366.) KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul, 13. Prsporožal® se sledeče ctemace tvrdke: KNJIGARNE JujJoslov. knjigarna, Pred škofijo. KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olnp Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1, p0ps0uha0ma Hiovo tirva, fiavi na Aharljevi cesti St. 10, Tramvajska postaja Sv. Petra cerkcv. V V • aparati, plošče, papirji, kemikalije, največja izbera in vedno sveže blago ! — Atelje Kurnik. Slovenska ulica 15, Maribor. BDRIH-IZDELKI LJUBLJANI? ______ fCJ^l tr. nM&^kr Brc* posebnega obvestita. Potrtim srccm naznanjamo tužno vest, da jc naš blagi oCc oziroma stari oče in brat, gospod Ivan Bajde izumitelj danes zjutraj po težki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bJagopokojnika sc vrSi v nedeljo 10. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Spodnja Šiška (gostilna Stepič). L ju bi jan a-Si Ska, 8. oktobra 1920. Alarija Bajde, soproga. — Josip, Lndovik, Ljudmila in Helena, otroci. — Ernst Lah, zet. — Vse stnahe ln vnuki. Vsemogočnemu je dopadlo odpoklicati danes ob 3. uri popoldne naScga dobrega soproga oziroma očeta, gospoda € SMON posestnika itd. previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče v starosti 68 let. Ponrcb bo v soboto dne 9. t. m. ob 7. uri zjutraj is hiše žalosti na Rodicf St. 7 na farno pokopališče v Mengšu. Svete maše se bodo darovale v več cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Rodi c a pri Domžalah, dne 7. oktobra 1920. JVna Šmon roj. Š:Ska, soproga. — Franc Štnon, sin. Jiroj: 1500 ~grnf. 1920 MANUFAKTURNE TRGOVINE Schuster Anton, Stritarjeva ul, 7, MODNI SALONI Gofzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. Hribar Rozi, Rimska cesta št. 6. MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta- PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11. TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranas«, Mestni trg 11. RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica. SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. SPED1CIJSKA PODJETJA -Balkan«, Dunaj, a 33. (Tel. 366.) ' Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. J17.) (Za dvaktatnn nbfavo v tednu st računa fl kr©«.) T2GOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., VVolfova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L, Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI Erjavcc & Turk pri »zlati lopati« Valvavorjev trg št. 7. Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.) ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Dve slo« oarceii sta naprodaj. Pojasmln daje P>so.iinica v Ribnici na Doiea^kem 1163 Razpisana je slu*bH v Št. Jerneju na Dolenjskem. Plača mesečno 500 K s postranskimi zaslužki. Prednost imajo zanesljivi in trezni, ki sov obč. poslovanju že izurjeni. Nastop službe 1. nov. ProSnje je vlagati do 15. okt. na županstvo Št. Jerne). Milata i Mi z Mini pri! sprejme takoj n tri io. Rnton Kunstek Ljubljana, Kopitarjeva ulica št, 4 priporoča svojo veliko zalogo usnja in čevljarskih potrebščin na drobno in na debelo. AkSueSno! Ak«u@9no£ Dr. Josip Smodlaka: NaEri '"i titan. Cena 23 kion. Dobiva se pri Hrv. štamp. zavodu d. d Zagreb, Marovska uJ. 21. Kod uprave grada Subotlce ima se popuniti: I. Jedno mesto gradskog mašinskog inženjera a VIII. plačevnott razredu, kojemu ujedno pripad.i dužnost rtikovodjcnja gradskim magazinom tehničkog materijala, II. Jedno mesto gradskog arhitekta B VIII plačevnem razredu. Godošnji je prihod za neoženjenog oko 16.000 knin^, Reficktanti neka podnesu svoje molbe najkasnije do 15. oktobra 1920. kojoj falja priložiti: 1. Inženjersku diplomu. 2. Svjedodibu dosadanje prakse. ■ 3. Dokaz državljanstva Kraljevstva S. H. S. U Subotici, 1, oktober 1920 godine. Dr. Sudarevtč s. r., grndonačelnik. Spalne, jedilne in gosposke sobe. Salonske in kuhinjske opreme od navadnega do najsolidnejšega izdelka. Vseh vrst pohištvo na drobno in na debelo po jako ugodni ceni v zalogi pohištva Karola Preis-a, Maribor, Slomškov trg 6. Cenike brezplačno. Za ogled na razpolago brez obveze za nakup. za ccntralno kurjavo v Marija-nišču v Ljubljani se odda. Pogoje pove vodstvo Marijanišča, harmoniji, violine, strune in vse glasbene potrebščine. Velikanska zalogo, Alfonz ErszniS?, bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana. cenjenim damam v mestu ln na deželi, za delo v mojo stroko spadajoče! — Tudi vzorci boljSega blaga in baržuna so na razpolago in se lahko ogledajo. Minka Karo, rtamska šivilja, Sv. Petra cesta št. 58. Manufakturna trgovina na drobno ln na debolo . Kassevc, Sv.Peirac. priporoča veliko zalogo sukna, hlačevl-ne, barhentov, Sifonov,razne koutenine, cvllhe, odeje ter prcprojie domače srbske ročne industrije, po zmernih cenah. tihi t. večjim kapitalom brez sodelovanja sc išče za soiidno trgovino na debelo. Ponudbe pod .DRUŽABNIK 1879' na ANONČNO EKSPEDICIJO AL. MATELIČ Ljubljana. Prva južnoštnjersUa vinarska za* druga v C olju, reg. zadruga z o. r, sprejme takoj zanesljivega v tej strokf verziranega potnika ozir. Ponudbe na načelstvo do 20. okt. 11, : ca curljat } a» :aac2aaaaaaQcaciac3QaaaaanQ m iO cesta Siew. 6 d Liubliani, n lastnem domu mihlnSIfena obrestuje hranilne vloge po čistih Ljudska posojilnica v Ljubljani je "Tiajvečja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon eustotisoč kron rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. 0 a D D D a a o D a a o gaaaaaaaesaa^anagcaaoanaaauauo Jadranska maoiansKa Ma d. z o. z., Ljohllana Telefon 9. Zvonarska ulica 5 (S). Brzojavi »IVIontana«. Import. Ekspert. ' Prodajamo Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vso indu-in kupujemo strijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužiuarsko in na debelo. kemijsko stroko. doseže povoljen uspeh in lep dobiček pri prodaji pravega kranjskega Razpošiljamo od 15 kg naprej v poljubnih količinah po najnižji tovarniški ceni. g^FotV^it""! Hrovat & Komp'., Ljubljana. največja tovarna usnja v Cehoslov. republiki, specialitete: ševro, Sevret, bos, usnje za mobilije, antik, itd. Generalno zastopstvo za SHS kraljevino katran, strešno lepenko, lesni cement j t |katr. smolo), asfalt, izolirne plošče, Watproof (a la Corcsit), štukaturo, apno, opeko, portland cement in vse druge gradbeno potrebščine po možnosti najhitreje dobavlja »Ljubljanska komercialna družba«, Ljubljana, Bleiweisova cesta 18. — Telefon 408. jasa ras T' dospeli za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah, blago predvojno. Istotam se dobe igle, olje ter posamezni deli, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje JOSIP PETELINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7- lili vrče i uW kupujemo (zaboj z dvema vrčema) &JSJT po 38 posamezne vrče po 22 K, franko postaja odpošiljatelja. Hrovat & Komp., Ljubljana (poleg realke). KtaEKsaasBKKaass&nssii tura; Domača Sordka. Sa^dn i cene. umni®, Prešernova ulica $u I najnouejši kraji. Tocina posirsižba. ---— — ■ ■■ - — '■ " ------- ———----------—---- —----- Velika izbira izgoto- ! vljcne obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. — Zaloga vsakovrstnega blaga za moško obleke, površnike in suknje, daljo vata za krojače v kosili in na metre. kupuje tvrdka z deželnimi in gozdnimi pridelki 'fraet & SConrsp., LJubljana, lnm blaga, likerjev, namiznih in dezertaih vin. im. letefen ?5lev. 461. METALLUM d. A. za promet želemfh kovin tn tehničnih proizvodov, 7.AGKEB, i no« 112 ia m, , ptmrtia« Hranje cerkvenih Z¥0910f Is bronea t vsaki velikosti in Izdelavi, prelivanje potrtih kakor tudi popravila počenih zvonov brez prelivanja. Jamstvo deset let za glas in trajnost. Zahtevajte prospekte. Zahtevajte prospekte. Slovenska eskomptna tanka 1=3 Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1. Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptiio banko tn Srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantnefe. Denarne vloge. - Nakup in prodaja: Efektov, deviz, valut.- Eskompt menic, terjatev, faktur. - Akreditivi. - Sorza. IRHM^^MM^^i^ Električna razsvetljava! Popolne napeljave v mestih in pokrajinah. Kompletne naprave gradi in vsakovrstne inštalacije izdeluje po najmodernejših principih in po najkulantnejših pogojih tvrdka „SVETLtfl" f«M: UMU, IMi Irg 25. PdMim: ME!, Mumb niha l Ponudbe in pojasnila na fceljo vsaki čas brezplačno rn razpolago. v • ■ anabanaaaaanbabnnkuannbmmbbaamnannb^ni^mahrkiiftiiaamaa elskl streli Mlatilnice za ročni in vratiinl pogon, . vratila, čistilnike, slaraoreznice za ■ pogon z roko in silo, sadne in > vinske stiskalnice, satlne mline, * brzoparilnike, bakrene (knfrene) * kotle za žganjeknho in drnge stroj« I* m ima vedno v veliki izberi lastnimi , w po umrlem soprogu , li l n H Edina zaloga poRgede!. strojjev Z :: tvornlce Umrath & Komp. :: S Brzojavi: ?. vS Telegramroes: Telefon br. 247. n. emisija dionica. - InflnstrlJska * Splft. " cbmomtjšcasbflmi MvensKa BodusirllsRo BnnKn - fflnničke firnSlvo - Split Bank Tujitlav for Indnstrr Limited - Split. — Banana roagostars ptur r tadmtrto itmlatž anonpe • Split. :.-»!iMmirftmwifwrniimfT>ii!iiriP»iiiii:iim!miMi!m!imiiiiwnTnnfirm;,ni mrniminmipmiimimH iimtiimnnimiUMiimiimii!iMi.'iMii;wii!iiiiM; PoxIv nai podplsivmife. Split, u mjesecu rujnu 192C. Poljana Rojreuta Aleksandra br. 1. Na temelju riješenja minfstarstva trgovine i industrije od 18. ožujka 1920. br. VI. 308. i zaključka glavne skupštine od 2. svibnja 1920. odlučilo je ravnateljstvo Jugoslavensko Industrijske Banko provesti povišenje dioničke glavnico od K 2,000.000-— na K 15, OOO.OOO'— izdanjem novih 13.000 dionica po nominalnih K 1.000'— sa pravom na dobit od 15. rujna 1920. uz slijedeče uvjete: 1. Dosadašnjim dioničarima pripada pravo opcijo i to na svaku staru dionicu po dvije nove dionice uz točaj od K 1.250 — po komadu sa 5% kamata od 15./IX. 1920. do dana uplate. Megjutorrffiica dionica I. emisije ima se kod upisa prikazati. 2. Gijena za nedioničare jest K 1.500'— po komadu sa 5%' kamata od 15./IX. 1920. do dana uplate. 3 IJpis traje od 15. rujna do 15. listopada 1920., a zn npisniko u inostranstvu do 15. studena 1920. Dioničari, koji ne i/.vrše do tog roka pravo opcije, gube to pravo. Kod upisa valja istodobno obaviti i uplatu. 4. Tečajni dobitak, koji so poluči kod ir.danja novih dionica, ide nakon odbitka svih troškova i pristojbi u korist, rezervnog fonda. 5. Pravo repnrticlje pridržaje si ravnateljstvo, a za nedodijeljene komade vratiti če se uplačeni novac sa 5<$ kamata natrag. 6. Za uspjeh ove emisije jamči posebni sindikat. Upisivanjo i uplatu prima: u Bakru: Banka za Pomorstro, u Beojjradn: Opšta Privredna Banka, u Dubrovniku: Podružnica Narodne Banke d. d. iz Zagreba, u Liubljani: Ljubljanska Kreditna Banka, u Mostaru: Podružnica Srpske Centralne Banko, u Osijeku: Jugoslavenska Banka, u Sarajevu: Srpskn Centralna Banka, u SpUtu: Jugoslavenska Industrijska Banka, u Vršen- Podružnica Narodne Bnnke d. d. iz Zagreba, u Zagrebu: Narodna Banka d. d., u Sjevernoj Americi: Garanty Trust Co, New York; Union Snving? Bank, Pittsburgh Pa; The Kasper State Bank, Chicago 111; French American Bank of Savings S. Francisco, u Južnoj Americi: Jugoslavenska Banka, Valparaiso i njezine podružnice: Punta Arenas, Antofognsta, .Santiago, Iquiqtie, 1'uerto Natales, Porvenir, Oruro, Buenos Aires i Bosario de Santa Fe. SO m m gv prodajajo se po mino msamlj cena# % Zaloga £juhljanaSmg na debelo in drobno. ttntmZ IZ L|ubl|anska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 2. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in Borovljah ter ekspozitura v Ptuju. te!,*?«ška glavnica z rezervnimi zakladi okrog ,000.000 krm. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugod. nemu obrestovanju. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. i« TEHNIČNO podjetje za s UVOZ in IZVOZ :: Pisarna moderno urejene tovarne V. MAK S AKO :: yy Zastopn. prvovrstnih tovarn. — Ekspozitura : Dunaj IV., Vtktorgasse i, JridiSCe: Zagreli. SiKaiittis ulisa ittv. <1 Zastopstva i Beogriiln. Bukarestu in Ssllji STROJI proti takojšnji dostavi: : Popolne TOVARNIŠKE naprave: 1. Zage polnojarmen in krožne žage, j Tovarne za špirit in rafinerijo, pre-oblični stroji za rezanje nastavkov j Sanje oija, škrob in drože, konserve, (Dickenhobel), oblični Btroji 7.a za- { testenine in pohištvo, reze (Abricht-Fvige) in oblični stro ji j MOTORJI ln LOKOMOBILI: ^ff^^uaa^ji: i rsrnoaX S. Stružni stroji, stroji za okroglo I m0t0rjl na °!J0'.)U bencm' lokom°- struženje (Frassj, sltobeliiiki za kovine (Shaping), stroji za vrtanje in i bili na paro in bencin, parni stroji. | lokomotive za drž. in manjše želez- brzovrtanje, škarje, ognjišča za ko- | vače, stroji za obdelovanje pločevin. = a i zapesekitd. snovi, pile, stroji za rezan je vijakov. : UKADBtNI ma.erljal: 3. Posamezne pile v vseh velikostih, ! Nosači, tračnice, ogibalnice, strešna različno orodje prvovrstnih tovarn, j lepenka itd. Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Ljnbljana, Gosposvetska cesta št. 6 se priporoča. 1844 Proti griži zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino ST Kuč M. Kuštrin, Ljubljana — Maribor Dunajska casta 20 - Podr. Jurčičeva ul. 9 priporoča pnevmatiko, avto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, golo, bakreno žico, elektrotehnični materljal po najnižjih cenah. Telefon št. 470. •MinminiiiiiM Izredni občni zbor Gospodarske banke v Ljubljani, ki se je vršil dne 9. julija 1920 je sklenil v smislu § 7 pravil na P v. d log upravnega sveta zvišbo delniške glavnice z izda-o nadaljnih od štirih milijonov na osem milijonov kron 10.000 (desettisoč) delnic po kron 400'— i m nominalne vrednosti. Obenem je občni zbor pooblastil upravni svet, da določi pogoje oddaje ter kurz novih delnic, katere sc morajo vsekako polno v gotovini vplačati. Na podlagi tega pooblastila je sklenil upravni svet razpisati subskripcijo te druge emisije pod sledečimi pogoji: 1. Druga emisija obsega 10.000 (desettisoč) delnic s kron 400'— nominalne vrednosti. 2. Dosedajni delničarji imajo pravo prevzeti (optirati) na dve delnici prve emisije eno delnico druge emisije. ' . 3. Kurz za optirane delnice znaša kron 450'—, za ne-optirane kron 520'—. Poleg tega se mora plačati za vsako delnico znesek kron 30'— kot prispevek k emisijskim stroškom. 4. Subskripcija se vrši pri blagajni Gospodarske banke v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38, 1. nadstropje. 5. Subskripcija se začne 27. septembra 1920 in traja do vstevši 16. oktobra 1920. 6. Subskribent mora izkupilo za podpisane delnice in emi- ' sijske stroške takoj pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v obzir. 7. Dosedajni delničarji, ki hočejo pri subskripciji uveljaviti opcijsko pravico za delnice druge emisije, morajo pri prijavi predložiti potrdilo o dodelitvi delnic prve emisije. 8. Dodelitev delnic po končani subskripciji si pridržuje popolnoma upravni svet Gospodarske banke. V Ljubljani, dne 11. septembra 1920. 9. Nove delnice so deležne dividende od 1. januarja 1921 ter so opremljene s kuponom za leto 1921. 10. Vsakemu subskribentu bo izda« Gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. 11. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Subskribentom, katerim se sploh niso mogle dodeliti delnice ali pa ne v znesku svote vplačane ob subskripciji, se vrne 1. novembra 1920 tozadevni znesek oziroma prebitek. 12. Znesek, vplačan za dodeljene delnice, bo Gospodarska banka obrestovala od 1. novembra do 31. decembra 1920 po 3%. 13. Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah. 14. Kolikor znaša izkupilo za novo izdane dclnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripada v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu. v i«i>» V smislu § 16 pravil daje na občnem zboru vsakih pet delnic en glas. tK iNNi 7mn % 'i