ALI SE ODVRO V BODOČEM ŠOLSK ŁM LETU IN KJE? Tem skrbi polnim vprašanjern goriških di.i^kov in dijakinj ustreza nastopni informa ^ijski odgovor iz tistih krogov,. ki so se tudi že doslej pobrigali, kolikor ie bilo r>ač možno v sedanjih težavnih razmerab, da gojenci goriških učiteljišč ne bi trpeli preobčutne škode spričo ne-otvoritve svojih zavodov: Izkušnie, pridobljene v minulen šolskem !etu (1915/16) z z a p o s I o v a 1 n i m tečajem gor i š k i h učiteljišč v T r s t u« in pa s »p o s e b n o k ,o m i s i j o«, sestavljeno iz goriškik srednješolskih učiteljev v Ljubljani, pred katero so se izvršili nieseca maja t. 1. usposobljenostni izpiti, a v prvi polovici meseca julija zrelostni izpiti za gojence in gojenke goriških učiteljišč, so dozorile v merodainih »krogih« ta-le načrt: Tržaški teeaj, ki se jc tako dobro obnesel — vse njega četrtoletnice i'n četrioletniki so prebili z dobrim uspehoin zrelostni izpit v Ljubljani — naj posluje v sedanji obliki, odobreni po naučnem ministrj.tvu, tudi v bodočem šolskem letu; gotov.o bo dobro služil Tižačanom in bližnjim in daljnim okoličanom. P p n j e g a v z o r u p a s e b o p r e d lagala ustanovitev sličnega t e č a j a v L j u b 1 j a n i, ki je pri sedanjih razmerah goriškim beguncem brez dvoma najbolj pri roki, nekako njih središče, in kjer se že izza pričetka ita.lvjanske vojne nahaia ravnateljstvo moškega učiteljiš.a goriškega. S tem tečajem se bo niogel okoristm tnarsiKateri begunec, ki na poset tržaškega tečaja iz gmotnih in drugih ozirov ne bi lnogel niti niisliti. »Ljubljanski zaposlovalni tečaj gcriških učite1 j i š č« pa bo nudil še druge prednosti. Njega učiteljski zbor bo nekaka stalna komisija, pred katero bodo mogli polagati go.enei-vojaki svoie predčasne letne in zrelostne izpite (po nekoliko tednih posečanja zaposlovalnega, tečaja); obavili pa bi se pred njo tudi rneseea novembra 1915 in aprila 1916 usposobljenostni izpiti za primorske učitelje ter ob koricu šolskega leta 1916/17 zrelostni izpiti za: primorske gojence in gojenke. Da pristojna oblast odobri ta istotako preprosti kakor praktični načrt, o tem ni dvoma; saj ji ne prlzadene niti vinarja stroškov, ko biva v Ljubljani stalno dovoljno število primorskih učiteljev. Gre samo še za to, da se dobe priinerni prostori, a ob znani naklonjenosti kranjskih oblastev napram primorskim bcguncem ni nikakega dvoma, da se dobi v onienjeno svrho primerno število šolskih sob (3 do 4). Da se po onern načrtu zagotovi konkretna podlaga, pozivljajo se vsi oni roditelji, ki bi hoteli vpisati svoje sinove in hčere na na_.ieravani zaposlovalni tečaj v Ljubl.ani, da takoj prijavijo ta svoj ukrep Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani (na Dunajski cesti št. 38/11.). K temu vprašanju se oglaša dopisnik v »Edinosti«, kjer pravi, da se je jeseni 1915 glede šolstva v Gorici, oziroma v Trstu precej zamudilo. Znani so slučaji, ko nisoi rnogli v Trstu bivajoči dijaki goriških srednjili šol brez izgube enega leta na tržaških šolah nadaljevati šolanja, do_itn so bili n. pr. na Štajerskem brezpogojno sprejeti v pripadajoči razred. Zato pa lnislimo, da se vsaj za prihodnje šolsko leto brez ozira na kake osebne razmere pravočasno ukrene vse potrebno, da bodo vsi oni dijaki raznili goriških srednjih šol, ki bočejo še študirati — mnogo jih je že izginilo, ker niso mogli brez posebnib stroškov nadaljevati svojih študij, sprejetib v pristojne razrede. In zato je treba le malo dobre volje. Za gimnazijce in realce, ki so kot begunci raztreseni po severnih deželah — s Kranjsko vred — naj se cdredi brezpogojen sprejein v najbližjo gimnazijo ali realko, in bodi že učni jezik ta ali oni! Zakaj vsak slovenski dijak zna nekoliko nemškl, in v vojnih časih je treba marsikaj upoštevati, torej tudi več ali manj pomanjkljivo znanje nemščine kakega slovenskega dijaka. Ce pa pride kak slovenski dijak v kak češki učni zavod, se tudi ne izgubi; v par mesecih bo znal toliko češki, da bo z.. silo odgovarjal. Za dijake pa, ki ostanejo na Primorskem, naj se, kakor se namerava, z a č a s n o otvori goriška slovenska gimn a z i j a v T r s t u, saj prostora ne manjka, profesorji so pa že od maja 1915 na dopustu. Izobrazba učiteljskega naraščaja za Primorsko, t. j. Goriško, Trst in severno Istro, pa naj se tukaj uredi solidno, kar je tudi niožiio ob le nekoliko dobre volje. — Nismo pa v tem oziru prepričani, da je te dni razglašeni načrt za to res najboljši ter sl dovoljujemo stvar rnalo natančneje pregledati. Nain sploh ne gre v glavo, zakaj bi niorali dijaki v času, ko živi na Kranjskem in Štajerskem učiteljski zbor d v e h obširnih c. kr. učlteljišč na, žal, po vojnih razmerah usiljenem dopustu, prejemati svojo izobrazbo v kakih okrajnrh tečajih od učnih ^oseb raznih drugih za>vodov, dočim so njih redni ravnatelji, profesorji in učitelji na dopustu! Saj je vendar znano, da sta učila na »zaposlovalnem tečaju« v Trstu le dva redna člana učiteljskega zbora c. kr. goriških učiteljišč, in c. kr. vadniška učitelja Kutin in Vovk; edini profesor je bil dr. K. Pirjevec, pa še ta z goriške gimnazije; par tržaških državnih ljudskošolskHh učiteljev |je prevzelo* po nekaj ur, in to je bil ves »zaposlovaJni tečaj«. Da je res tako dobro uspel, kakor smo čitall te dni, za to nam matura v tem času ne more služiti kot neovržen dokaz; saj je vendar znano, da izobrazba. užita na učiteljiščib, že dolgo časa sem ne odgovarja sedanjim zahtevam; saj se je že toliko govorilo o razširjenju tega učnega zavoda. In kaj šele ti okrnjeni tečaji? — Če živi v Trstu mnogo ravnateljev in profesorjev raznih c. kr. državnih učnih zavodov, s svojiini predstojniki, c. kr. deželnimi šolskimi nadzorniki, potem b,i tudi eden iztned dveh c. kr. ravnateljev in potrebno število profesorjev goriških učiteljišč labko istotako varno kakor c. kr. deželni šolski nadzorniki živeli v Trstu, in tisti »zaposlovalni tečaj« bi se lahko popolnoma pospel na normalno višino c. kr. učiteIjišča. Izostane pa lahko vsa vadnica, ker za učno prakso more učiteljišče — kakor je tudi bilo v minuleni »tečaju« — rablti potrebne razrede CM šol ali kake nernške šole, če je treba! Dovoljeno bi menda bilo; ali morda ne?! Na tako izpolnjenem »posLovalnern tečaju« bi se inogli brez vseh stroškov za dijake vršiti vsi predpisani izpiti, bodi matura, bodi izpit učne sposobljenosti. Ni torej treba, da nas naši Solski funkcionarji silijo iz dežele, dokler smo tu varni. In kakor kažejo uspebi ob Soči, smo varni. Torej ostanimo tu, kjer snio doma! Ne množimo ix) nepotrebnem bede begunstva, saj je je že dovolj! Tako bi bil Trst centrala za izobrazbo učiteljskega naraščaja za Primorsko, kar je povseni naravno, ker Trst je tudi sedež deželne šolske oblasti, in navzlic sedanjim razmeram uradujejo c. kr. deželni šolski nadzorniki v Trstu. Če pa ]e res poleg dveh državnih učiteljišč v Ljubljani treba tudi tam posebnik naprav za izobrazbo tarn v begunstvu živealh primorskih dijako-v — mislili bi pa, da se tem na stežaj odpro gostoljubna vrata ljubijanskik učnih zavodav, tudi če znajo za mrvico manj nemščine, nego se v Ljubljani smatra za potrebno — poteni naj ostane eden gospodov ravnateljev goriških učiteljišč v Ljubljani s potrebnim številom proiesorjev ter naj tudi tamošnji »zaposlovalni tečaj« izkuša dvigniti na višino normalnega učiteljišča. Tako mislimo mi tu v Trstu, ki sino imeli priliko videti naše .ijake, kakio so tavali kakor izgubljeni po tnestu v vednem strabu, da izgube leto. Prosimo zato, naj slavna šolska oblast brez ozira na levo in desno odredi, kolikor je največ mogoee. zakaj potreba je velika, in pogoji sč dani. UČITELJE 1N UČITELJICE BEGUNCE Z JUGA pozivlja begunski odbor na Dunaju (IV. Favoritenstrasse 5, šolski odsek), naj mu naznanijo svoje bivališče, posebne podatke o svojeni delovanju in število službenih let.