RAZVOJ JAM MED PIVŠKO KOTLINO IN PLANINSKIM POLJEM V KVARTARJU (Z 1 PRILOGO, 39 SLIKAMI IN 20 TABELAMI) TRE QUATERNARY CAVES DEVELOPMENT BETWEEN TRE PIVKA BASIN AND POLJE OF PLANINA (WITH 1 ANNEX, 39 FIGURE$ AND 20 PLATES) RADO GOSPODARIC SPREJETO NA SEJI ODDELKA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 6. FEBRUARJA 1975 VSEBINA Izvleček - Abstract . . . . . . . . . Uvod Dosedanje raziskave in problematika . Metode raziskovanja . . . . . . . . G€ološka zgradba krasa med Pivško kotlino in Planinskim poljem . 8 9 11 16 19 Tektonska zgradba Postojnskega krasa in okolice . . . 23 Podatki o geomorfološkem in hidrografskem razvoju . 26 Speleološke značilnosti Planinske jame . . . 35 Kratek opis jam . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Speleološke značilnosti Planinske jame. . . . . 35 Sklepi o sedimentih in razvojnih stopnjah Planinske jame 58 Poglavitne speleološke značilnosti Postojnskih jam . . . . . . 70 Opis nahajališč in stratigrafija jamskih sedimentov.•. . . 72 Sklepi o sedimentih in razvojnih stopnjah Postojnskih jam . 101 Izvor alohtonih jamskih sedimentov. . . . . . . . . . . . . . . . 102 Opis profila pri Prestranku . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Nahajališča proda pisanega roženca v severnem delu Pivške kotline . 106 O izvoru proda belega roženca . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 Stratigrafsko zaporedje sedimentov in razvojne stopnje Postojnskega jamskega sistema . . . . . . . . . . . . . 108 Skupne in različne naplavine . . . . . . . . 108 Zaporedje in starost razvojnih stopenj . . . . 110 O vzrokih zasipavanja podzemlja in površja . 115 Poglavitni rezultati in sklepi . . . . . . . . . . . 117 The Quaternary Caves Development Between the Pivka Basin and Polje of Pla- nina (Summary). 121 Literatura ..... Table - Plates 1-20 135 Izvleček UDK 551.442 : 551.79 (497.12-14) Gospodarič, Rado: Razvoj jam med Pivško kotlino in Planinskim poljem. Acta carsologica 7, 5-135, Ljubljana, 1976, lit. 120. Z geološkim, morfološkim, speleološkim in sedimentološkim preučevanjem je bilo mogoče ugotoviti razvoj Postojnskega jamskega sistema za srednji in mlajši kvartar. Relativni kronološki podatki so dopolnjeni z absolutnimi datacijami sige. Speleo- geneza jamskega sistema je povezana z geomorfološkim razvojem Pivške kotline in Planinskega polja ter kraškega porečja Ljubljanice v celoti. Rezultati preučevanja osvetljujejo kvartarno geologijo NW dela dinarskega krasa in jam. Abstract UDC 551.442 : 551.79 (497.12-14) Gospodarič, Rado: The Quaternary Caves Development Between the Pivška kotlina (Pivka Basin) and: Planinsko polje (Polje of Planina). Acta carsologica 7, 5-135. Ljubljana, 1976, Lit. 120. With the geological, morphological, speleological and sedimentological analyses the development of the Postojna Cave System in the middle and younger Quaternary tirne has been established. The relative cronological dates are completed with absolute dated concretions. The speleogenesis of the cave system is connected with the geo- morphological development of Pivka Basin, Polje of Planina and karstic Ljubljanica River Basin entirely. With the results of investigation the geological evolution of the NW part of Dinaric Karst and caves in Quaternary tirne is interpreted. Naslov - Address: dr. Rado Gospodarič Inštitut za raziskovanje krasa SAZU Titov trg 2 66230 Postojna Jugoslavija UVOD Kraški svet podzemeljske Ljubljanice sodi med najbolj zanimive dele Dinar- skega krasa na slovenskem ozemlju. V karbonatnih kamninah mezozojske in terciarne starosti ter na prehodu alphke v dinarsko tektoniko so ob ustrezni klimi in geomorfološkem razvoju nastali raznovrstni kraški pojavi na površju in v podzemlju. Površje je razčlenjeno v kraška polja in zakrasele planote z vrhovi in de- pres.ijami med njimi. Kraški relief odlikujejo številne različno velike udornice in vrtače ter škrapljasto površje, ki je komajda pokrito s prstjo, vendar skrito v bogatih gozdovih. Površinski kras dopolnjujejo številne podzemeljske jame. V njih se pretaka voda s Snežnika, Javornikov, Bloške planote, Hrušice in Na- nosa na kraško Loško, Cerkniško, Planinsko in Logaško polje ter v Pivško kot- lino, od tod pa nadalje po podz,emlju k izvirom Ljubljanice ob Ljubljanhkem barju. V Križni jami, Veliki in Mali Karlovici, Zelških jamah in Tkalci jami, v Postojnskih jamah in Planinski jami ter v Mačkovici, Logarčku, Najdeni jami in v Gradišnici zadenemo na te recentne podzemeljske tokove. V teh jamah pa poznamo tudi fosilne vodne rove z raznovrstnimi znaki nekdanje vodne aktiv- nosti kot so erozijsko oblikovani rovi in različne naplavine, ki se pojavljajo med jamskimi sedimenti. Po pestrih morfoloških oblikah in sedimentih posebno slovijo jame Postojn- skega krasa med Pivško kotlino in Planinskim poljem (sl. 1). Tu se razteza Postojnski. jamski sistem s skupno okoli 23 km prehodnimi vodnimi in huhimi rovi na ponorni postojnski in izvirni planinski strani. Postojnski jamski si&tem so odkrivali in preučevali številni raziskovalci od l. 1818 naprej. Vendar se je šele v zadnjih dvajsetih letih uveljavilo spoznanje, da je s pomočjo raznovrstnih jamskih sedimentov mogoče sklepati o tem, kako in kdaj so rovi nastajali in se oblikovali. To &poznanje je pri nas prvi utemeljil S. B rod ar (1952), ko je s preučevanjem jamskih sedimentov ob Pivški kotlini postavil hipotezo o razvoju jam v štirih fazah v obdobju zgornjega pliocena in kvartarja. V letih 1966-1971 sem v Postojnskih jamah in v Planinski jami odkril različne alohtone, paravtohtone in avtohtone sedimente, ki doslej še niso bili znani. Zato je postalo nadaljnje preučevanje razvoja Po&tojnskega jamskega sistema vnovič vabljivo, kajti z najdbami sem si obetal dopolniti in razširiti • veljavnost B r o d a r j e ve hipoteze tudi na jame izven Pivške kotline. Prav tako sem upal obogatiti dosedanje skromno znanje o kvartarni geologiji Postojn- skega kra:sa in posredno tudi krasa v porečju Ljubljanice. Zbrane in obdelane podatke ter ugotovljene rezultate podajam v pred- loženem delu. V uvodnih poglavjih obravnavam dosedanje razi&kave in proble- 9 6 II 1 I I ,t. 1 ' Planinsko 1 polje 1.50m Acta carsologica VII, 1976 / i i ( \ \ \ ,-.... ) ( ,._,· '-. '· l l Cerkniško / jezero f , JAVORNIKI \ . \ C _11...,, i ( '\ '\ i ( \. __ .,,,- 1-.-. .1 o Losko • polje '·\ J / ~ . .-•-' '· Sneznm / ,._.....-·-. •1796 15km. 111111 Postojnski • kras Sl. l. Kraško porečje Ljubljanice s Postojnskim krasom med Pivško kotlino in Planinskim poljem Fig. l. The Ljubljanica River Basin with belonging Postojna Karst between the Pivka Basin and Polje of Planina matiko, ki zadevajo razvoj jam med Pivško kotlino in Planinskim poljem ter pojasnjujem metodo raziskovanja. V poglavjih o geološki zgradbi, geomorfolo- škem in hidrografskem razvoju ter o speleoloških značilnostih predstavljam raziskovalno območje s .posebnim poudarkom na podzemeljskih kraških pojavih. Poglavitne analitične podatke prikazujem v poglavjih o Planinski jami in o 10 Rado Gospodarič, Razvoj jam 7 Postojnskih jamah. Tu opi&ujem speleološke posebnosti, nahajališča in strati- grafijo jamskih sedimentov ter ugotavljam razvojne stopnje posameznih rovov. V posebnem poglavju govorim o poreklu alohtonih sedimentov v jami. V sklep- nih poglavjih obravnavam za ves Postojnski jamski sistem ::.kupne sedimente, razvojne stopnje in speleogenetske procese ter skušam ugotoviti njih starost. Sklepe, diskusijo z že obstoječim znanjem in nove probleme podajam v zadnjem poglavju. Zastavljeno preučevanje sem opravljal več let v okviru raziskovalnega programa Inštituta za raziskovanje krasa Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Postojni, kjer sem zaposlen. Ob razumevanju in pomoči vodstva inštituta in njegovih sodelavcev &em imel vse možnosti za terensko delo, za obdelavo materiala in sestavo predloženega dela. Pri terenskem delu v podzemlju so mi mnogo pomagali dr. P. Habič, Maja in A. Kranjc, I. Kenda, A. Vadnjal in drugi. Posebej je bila dragocena pomoč dr. P. Habiča pri izbiri obsega in načina preučevanja, pri zbiranju podatkov v podzemlju in pri izdelavi fotografske dokumentacije. Na čisto izrisane skice in načrte mi je oskrbela Vladoša Elesini. Brez sodelovanja in pomoči kolegov na inštitutu naloge ne bi mogel opraviti. Zato se jim za ves trud in podporo iskreno zahvaljujem. Med obdelavo gradiva sem za podrobnejše paleontološke in petrografske analize nekaterih vzorcev prosil Eriko Grobelšek, dr. Valerijo Osterc, dr. Katico Drobne in dr. R. Pavlovca, ki so mi rade volje priskočili na pomoč in analize opravili. Razne nasvete in rešitve sem dobil tudi pri diskusijah s prof. dr. M. Pleničarjem in prof. dr. F. Osoletom. Vsem kolegom &em za pomoč zelo hva- ležen. Razen tega je prof. dr. D. Kuščer stalno spremljal moje delo na terenu in se zanimal za potek in rezultate preučevanja in posebej zaključno fazo obdelave usmerjal k boljšim in pravilnejšim sklepom. Za trajno skrb in vzpodbudo se mu ne morem dovolj zahvaliti. DOSEDANJE RAZISKAVE IN PROBLEMATIKA Podatke o Postojnskem krasu in njegovih jamah najdemo raztresene v geo- loški, geografski, arheološki, biološki in drugi literaturi. Številne oph,e tukajš- njega podzemlja s poskusi tolmačenja njegovega nastanka in razvoja podajajo vodniki po Postojnski in sosednjih jamah, pa tudi nekatera dela o slovenskem krasu, kjer so Postojnske jame obravnavane na najbolj vidnem me::.tu. Prvi poskusi, da bi pojasnili razvoj Postojnskih jam so povezani z opisom raznovrstne sige, ilovice in kosti jamskega medveda v vodniku A. S c h a f f e n - r a t h a (1829). Prirodo::.lovca H. F r e y er in F. v. Ho h en w a rt {1830-32) sta predvsem iskala poreklo fosilnih kosti, vendar razmišljala tudi o tem, kako so kosti zašle med jamsko sigo, podorne skale in ilovico. A. S c hm i d 1 {1854) je v svojem monografskem delu o jamah okoli Po- stojne opisal za tisto dobo epohalna odkritja v podzemelj::.ki Pivki in Raku ter več ,povedal o različnih tipih kraških jam kot pa o njihovem nastanku. Njegove podatke je s pridom uporabil F. K r a u s {1894) v ::.peleološkem učbeniku, kjer govori o Postojnski jami kot jami erozijskega nastanka. 11 8 Acta carsologica VII, 1976 E. A. M ar te 1 (1894) je dotedanjemu znanju dodal več odkritij in stvarnih opisov. Skupaj z domačini je kot prvi prodrl po podzemeljski Pivki do Mag- dalene jame, jo izmeril in morfološko opbal. Na načrt jame je začrtal površinske udornice in ugotovil, da so genetsko povezane s podzemeljskimi rovi. Speleološke raziskave v Postojnskem jamskem sistemu sta nadalje opisala F. Mii h 1 ho f er (1907) in A. Perko (1910). Slednji je posredoval prvi konkretni podatek o starosti l>ige v Postojnski jami. Na podlagi recentne rasti sige je namreč izračunal, da je bil Zvrnjeni steber pred Veliko goro okoli 150 000 let star, ko se je pred 67 000 leti prelomil in zvrnil. Prva svetovna vojna je zavrla dotlej uspešno raziskovalno delo in pre- učevanje Postojnskega krasa, tako da w domači raziskovalci, med njimi A. Me - 1 i k (1928; 1951) in S. Brodar (1952), dokaj pozno uspeli povezati in po- jasniti kraške pojave z geološkimi in geomorfološkimi podatki, ki jih je publi- ciral F. K o s s mat (1905; 1916). V delu iz l. 1916 razberemo, da bi se naj zakrasevanje tudi na postojnskem območju bilo začelo v mlajšem pliocenu s poglabljanjem dolin in kraških polj v uravnani relief in s rp,restavljanjem površinske vodne mreže v podzemlje. Kar zadeva l,peleološko preučevanje med obema svetovnima vojnama, ko je bilo ozemlje Postojnskega krasa pod italijansko okupacijo, je treba omeniti izdelavo podrobnih načrtov obeh poglavitnih jam (Postojnske in Planinske) v merilu 1 : 500, ki so še danes v rabi, in tudi dela pri urejanju boljših dostopov in prehodov po podzemlju. Med pomembnejšimi objavljenimi deli je omeniti opise, načrte in fotografije o Postojnskem jamskem sil,temu, ki so bili objavljeni v Duemila Grotte (L. B er t are 11 i & E. Bo e ,g a n 1926), gravimetrične me- ritve E. S o 1 er j a (1934) in F. Ane 11 i j a (1936), s katerimi so hoteli spoznati neznane po1dzemeljske rove med Pivko jamo in Planinsko jamo, ter razpravo R. Bat ta g 1 i a (1933) o razvoju jam v začetni erozijski in kasnejši akumu- lacijski fazi. Speleološke raziskave v Rakovem rokavu je opravljal F. Mii h 1- h o f er (1933), hidrološke v podzemeljski Pivki pa A. Perc o & E. Boe ga n (1928) in A. Perc o & S. Graden igo (1942). Po drugi l,Vetovni vojni je s speleološkim raziskovanjem na Postojnskem krasu začel l. 1948 umrli A. še r k o, za njim pa sodelavci Inštituta za raz- iskovanje krasa SAZU in Jamarskega društva »Luka Ceč« v Postojni. Opise najdenih rovov je objavil I. Mic h 1 er (1952/53; 1952/53 a; 1955; 1955/56; 1959; 1959/60; 1963/64). I. Mic h 1 er (1959/60, 193) je opisal sistem Postojnskih jam kot »-eno samo močno raz,členjeno in nedeljivo celoto«, katere sestavni deli »časovno ne sovpadajo, ker so nastajali v različnih geoloških obdobjih, v raz- ličnih vremenskih in drugih razmerah«. Mrežo sosednjih rovov je povezal v deset nekakšnih zank, prekinjenih z zal>iganimi podori. Glede na današnjo vodno funkcijo je uvrstil rove v suho, obdobno poplavljeno in humidno cono, glede nastanka, razvoja in starosti jam pa se je oprl na podatke takratnih paleolitskih izkopavanj S. Brodarja (1951; 1952) in na geomorfološke izsledke A. Me - 1 i k a (1928; 1955). Geološke podatke je povzel po G. Wagnerju (1954). Geološko oziroma tektonsko zgradbo ozemlja Postojnskega krasa je na novo podal M„ P 1 eni čar (1961).. Znatno je izpolnil podatke Kossmatove karte (1905), saj je na podlagi najdene favne lahko razčlenil kamnine tega ozemlja na senonij-turonijske, turon-cenomanijske in cenomanijske ter na spodnjekredne. Na površju in v dostopnem podzemlju je spoznal apnenec grebenskega faciesa 12 Rado Gospodarič, Razvoj jam 9 in apnenec z roženci medgrebenskega faciesa. Tektonsko je uvrstil Postojnski kra1. k zahodnemu krilu Borovniške antiklinale, ki je ob Pivški kotlini antikli- nalno upognjeno. Pomembna je P 1 eni čar jeva ugotovitev (1961, 58), da so prehodni rovi Postojnskih jam večinoma vzporedni s plastmi, kjer jih pa preč­ kajo, postanejo suhi rovi neprehodni, v vodnih rovih pa se pojavijo sifoni. Pri nadaljnjem geološkem preučevanju Postojnskega krasa in njegkladoviti apnenec z rožencem, v zgornjem pa neskladoviti apnenec in skladoviti apnenec. V podzemlju Postojnske jame je horizont apnenca z rožencem debel najmanj 60 m, paket neskladovitega apnenca pa okoli 100 m. Turonijska stopnja ima skupno okoli 300 m debelo skladovnico. V teh kamninah so izdolbljeni domala Vi>i suhi rovi Postojnske jame, naj- bolj vzhodni Pisani rov seže celo v njegov spodnji skladoviti del. Horizont apnenca z rožencem je videti v rovih ob Veliki gori. Roženci so v nepravilnih lečah, tudi v dm debelih plasteh, ki so skupaj z apnencem močno nagubane. Rovi v apnencu z rožencem so manjši kot rovi v samem apnencu. V neskladovi- tem apnencu s,o današnji vodni sifoni podzemeljske Pivke, i>Uhi rovi v ostali jami pa imajo ovalne oblike. Tektonski procesi so ta apnenec razsekali s pogost- nimi navpičnimi razpokami in prelomi, ki so pri mehaničnem preperevanju površja omogočili nastajanja grušča ob udornicah npr. Crni jami, Vodnem dolu in drugih. Senonij (K~) Brez izrazite meje prehaja turonijski apnenec v senonijskega, ki ga naj- demo v zahodnem in jugozahodnem delu Postojn&kega krasa. V zrnatem debelo- sklado:vitem aipnenau te stopnje so številne foraminifere vrste Keramospherina tergestina Sta c h e. Našli smo jih v apnencu okoli Pivke jame, nad Zagonom in Velikim Otokom ter ob cesti, ki vodi iz Postojne na Javornike. Bogato je tudi nahajališče v apnencu pri Plesni dvorani v Postojnski jami. Mejo med senonijem in turonijem smo začrtali tam, kjer se keramospherine več ne po- javljajo. Po ugotovitvah S. B u & er j a (1965, 133) pripadajo namreč skladi s keramospherinami v slovenskih Dinaridih že zgornjemu delu santonija in kam- panija. Zgornje senonijske plasti z debeloskladovitim apnencem pripadajo že ma- astrichtiju. To dokazuje hipurit Hippurites giordanii P i r on a , ki smo ga našli v apnencu hriba Soviča (671 m) nad Postojno, -določil pa ga je M. P 1 en i č a r (1962, 63). Tudi številne sabinije v apnencu pri ,postojnski železniški postaji w po ustnem poročilu M. P 1 eni čar j a verjetno iz zgornjega dela zgornje krede. Skladovnica senonijskega apnenca je debela najmanj 500 m, njene prave debeline pa ni mogoče ugotoviti, ker so bile kamnine, preden jih je pokril eocenski fliš, delno erodirane. V senonijskem apnencu so vse ponorne jame Postojnskega krasa, pretežni del Podzemeljske Pivke in tudi Pivka jama. 22 Rado Gospodarič, Razvoj jam 19 TERCIAR Po geološki karti lista Postojna (1967) ležri na krednih kamninah Postojnskega krasa eocenski fliš Pivške kotline. Med Postojno, Zagonom in Studenim pa so R. Go spod ari č in s-odelavci (1967) ugotovili ostanke rdečega laporja, breče in konglomerata ter operkulinskega apnenca s paleocensko favno. Zato so skle- pali, da &e je v spodnjem in srednjem paleocenu sedimentiral v severnem delu Pivške kotline rdeči lapor, v južnem in srednjem delu kotline okrog Prestranka in Pivke so se istočasno odlagali sedimenti liburnijske serije, na prehodu obeh majhnih sedimentacijskih bazenov pa je nastajala obrežna breča. Podobne pa- leogeografske razmere so vladale še v zgornjem paleocenu, nato pa se je morje za kratko umaknilo, da bi &e v srednjem cuisiju ponovno vrnilo in začelo sedi- mentirati fli.šne kamnine vse od zgornjega eocena. Eocensko morje je prekrilo tudi ozemlje Postojnskega krasa. Eocenski fliš je danes ohranjen le v Pivški kotlini. Po sestavi je podoben flišu drugod v jugozahodni Sloveniji, saj vsebuje lapor, peščenjak, kalkarenit in druge klastične sedimente. To so v primerjavi z apnencem nepropustne kamenine, ki &o omogočale razvoj površinske vodne mreže, panirajoče reke pa so s flišnim drobirjem kasneje izvotlile, zasipale in ponovno izpraznile kraške jame na obodu Pivške kotline predvsem v Postojn- skem krasu. KVARTARNE NAPLAVINE Geološka karta lista Postojna (1967) prikazuje v Pivški kotlini holocenske nanose rek in potokov (Pivke in Nanoščice s pritoki) ter melišča pod pobočjem Nanosa. Po podatkih S. Brodar j a (1951), A. Me 1 i k a (1955) in F. Habe & F. Hribar j a (1965) w v ravnicah ob potokih, na pobočjih in terasah vzpe- tin ohranjene tudi pleistocenske naplavine. Pri sondiranju za novi most preko Pivke pred Postojnsko jamo je bila 2-3 m pod površjem ugotovljena ilovica s pelodom iz srednjega wiirma (A. še r c e 1 j 1970). Pred ponornim robom slepe doline Risnik pri Velikem Otoku s,ta R. Go spod ari č & P. Habič (1966) ugotovila teraso roženčevega proda domnevno riške starosti. Ce k tem podat- kom dodamo še najdbe flišnega zasipa v obrobnih jamah (S. Brodar 1952; 1966; 1970) potem je na dlani, da je v Pivški kotlini pričakovati mnogo več kvartarnih naplavin kot jih poznamo doslej. Pri novejšem kartiranju površja in pregledu izkopov za vodovodno na- peljavo med Postojno in Pivko ter avtoceste Postojna-Razdrto smo zares za- sledili dosti klastičnih pleistocenskih naplavin. O njih bomo govorili v sklepnem poglavju skupaj z jamskimi sedimenti. TEKTONSKA ZGRADBA POSTOJNSKEGA KRASA IN OKOLICE Najbolj izrazite strukture Po&tojnskega krasa so Postojnska antiklinala in Studenška sinklinala ter Predjamski nariv. Obe gubi s smerjo NW-SE sta zelo jasno izraženi v kamninah zgornje krede na postojnski strani. Skupaj z apnencem toneta proti NW pod eocenski fliš pri Belskem in Studenem, proti SE, onkraj Ravberkomande pa se zgubljata v mo- 23 ,... 20 Acta carsologica VII, 1976 noklinalni strukturi Javornikov. Postojrn,ka antiklinala ima SE vergenco, njeno SW krilo je bolj nagnjeno kot NE krilo. V območju Postojnskih jam se guba cepi v dve veji. Ena veja prečka Umetni rov med Črno jamo in Postojnsko jamo ter sklep Pisanega rova, druga poglavitna pa Magdaleno jamo, Perkov rov, Lepe jame, čarobni vrt in začetek Pisanega rova. Večina prehodnih rovuv je v jugo- zahodnem strmem krilu gube; ob njenem temenu so podorne dvorane npr. dvo- rana v Magdaleni jami, Velika gora, v severovzhodnem krilu pa sklenjeni in enotni rovi črne in Pivke jame. Sklep Pivke jame se že bliža o&i Studenške sinklinale, ki jo sicer lahko ugotavljamo samo na površju v območju udornic Vodnega dola, ~ozje doline in Jeršanove doline. V tej strukturi so podzemeljski prostori porušeni, vodni kanali pa niso dostopni. Razpoke v Postojnski antiklinali so znatno bolj pogostne v temenu kot na krilih. Razvita sta &istema NW-SE in NE--SW smeri ter še dodatni sistem v smeri N-S (R. Go spod ari č 1969). Podobne smeri imajo tudi številni pre- lomi, ki sečejo gubo vzdolž in počez. Na njihovih zelo strmih ali navpičnih pre- lomnih ploskvah so najbolj pogostne ± vodoravne raze, kar pomeni, da imamo opraviti z zmiki. V območju Planinske jame so skladi spodnje krede položno nagnjeni proti zahodu, jugozahodu in severozahodu. Tudi njih sečejo zmiki NW-SE in SW-NE &meri. Zato velja ugotovitev, da so mlajši zmiki prelomili starejšo nagubano strukturo Postojnskega krasa. Postojnski kras je sicer sestavni del tektonske enote Visokega krasa. Narivni rob Visokega krasa med Sočo pri Solkanu na &everozahodu in ,Kvarnerskim zalivom na jugovzhodu se večinoma jasno odraža v morfologiji, le za predel med Postojno, Razdrtim in Pivko, kjer govorimo o Pivški kotlini, tega ne bi mogli reči. Pri Postojni so deli Postojnske antiklinale le v strmem in prevrnje- nem stiku s flišem, bližnji Orehovški kras ima prelomljene in na fliš nagnjene gube paleocenskega in zgornjekrednega apnenca (R. Go spod ari č & F. Habe & P. Habič 1970 c), pri Pivki pa je kartiranje pokazalo tudi le obr- njene paleocem,ke plasti na eocenskem flišu. Te premaknitve so le skromne v primerjavi s tistimi ob severnem {pri Bukovju in Studenem) in severozahod- nem robu Pivške kotline, kjer mezocojske kamnine Nanosa in Hrušice nedvomno ležijo na flišu. Zgornjetriasni dolomit Hrušice pokriva tudi Postojnski kras med Studenim, Planino in Uncem ob predjamskem prelomu. Ta prelom, ki ima nedvomno narivni značaj, je bolj podrobno kartiral F. K o s s mat (1897), J. Rus (1925, 107) pa ga je imenoval za predj.amskega. To ime je v tolmaču h geološki karti lista Postojna (1970, 39 in 42) uporabljeno za zmični prelom med Predjamo in dolino Bele. Ker menimo, da je treba upoštevati načelo prioritete, uporabljamo za obravnavano dislokacijo prvotno ime, ki je v geološki in drugi literaturi tudi najbolj znano in ga ne kaže spreminjati. Za Postojnski kras bi bilo nedvomno zelo zanimivo ugotoviti, kolikšen nje- gov del je bil prekrit s triasnim dolomitom Hrušice in kje je potekalo njeno prvotno narivno čelo. Na Postojnskem krasu zaenkrat ne poznamo kakšnih tektonskih krp triasnega dolomita ali jurskega apnenca, ki bi takšno rekon- strukcijo omogočile. Kilometer južno od Bukovja, pri Šmihelu v Pivški kotlini, pa poznamo na flišu 1 km2 veliko tektonsko krpo tria&nega dolomita, jurskega in krednega apnenca. Ta krpa je bila prvotno sestavni del Hrušice oziroma Na- nosa, kasnejša erozija pa je povezavo prekinila. če privzamemo, da je južni 24 O 1 2km E~ fliš- eocen,paleocen F/ysch -Eoct!flt], Pa/~ene K)~ apnenec - senonij_ ~ L1mestone-Senon1an 2~ apnenec z rožencem - turonij K2~ Limes/one wilh chert -ruronian K1Wfil apnenec - cenomanij ..,_ ...,.. 11 L/mes/oflt]-Cenomaman ~ apnenec,breča, dolomit- K,~ spodnja kreda, Limes/one, Breccial)o/omite-1.0wer . . Cre-laceous T2,3 p;::z;:i dolomit -trias J tz:::z::::::a Dolomite - rriassic Sl. 4. Postojnski kras, geološki profili z vrisanim Postojnskim jamskim sistemom Fig. 4. The Postojna Karst, geological sections with Postojna Cave System drawn in 22 Acta carsologica VII, 1976 rob šmihelske krpe tudi del prvotnega narivnega roba Hrušice, potem so njene kamnine lahko prekrivale eocenski fliš in kredne kamnine Postojnskega krasa v kilometer širokem pasu južno od današnjega Predjamskega nariva. Tudi od tod so bile kasneje erodirane (R. Go s po dar i č 1969). PODATKI O GEOMORFOLOŠKEM IN HIDROGRAFSKEM RAZVOJU Postojnski kras so študirali F. K o s s mat (1916), N. Krebs (1924) in A. Me 1 i k (1928) kot morfološko depresijo Postojnskih vrat skupaj z razvojem Pivške kotline. Osrednja diskm,ijska tema je zadevala vprašanje ali je možno, da je predhodnica Pivke v pliocenu tekla proti današnji Vipavski dolini, kot je trdil F. K o s s mat ali pa je že od nekdaj tekla po ohranjenih dolinah proti Planinskemu polju, kot je menil A. M e 1 i ,k_ Me 1 i k o v o domnevo je I. Gam s (1965) sprejel kot pogojno s tem, da so suhe doline in njih fluvialni sledovi korozijsko preoblikovani v nižjo Postojn- sko stopnjo (do 600 m nadm. višine) in višjo Planinsko stopnjo (okoli 700 m nadm. višine). P. Habič (1968) zastopa mišljenje, da se je površje Postojnskega krasa oblikovalo v mlajšem terciarju, morda tudi v pleistocenu v odvisnosti od vsako- kratne flišno-apnenčeve meje. Geomorfološke študije A. Me 1 i k a (1951; 1955) in P. Habiča (1968) obravnavajo Postojnski kras v pleistocenu kot periglacialno področje s skromno vegetacijo. I. Gami> (1965, 89) meni, da je današnji kraški relief nastajal v kvartarju ob subarktični klimi s pogostnimi pojavi permafrosta. Znake ooliflukcije v jam- skih sedimentih Betalovega spodmola in Parske globine sta S. Brodar (1960, 40) in F. O s o 1 e (1961, 468, 470) ugotovila v riškem glacialu in zadnjem wilrm- skem stadialu, medtem ko A. š er c e 1 j (1970, 240) meni, da fosilni pelod v ilovici kaže na vegetacijo, ki ne dopušča v wilrmu stalno zamrznjenih tal. O pleif>tocenski klimi v Pivški kotlini dosti razpravlja A. Me 1 i k (1955) v zvezi z njeno ojezeritvijo. Pivško jezero je moglo po njegovem obstojati v nekem glacialu, kajti poledenitvi v Alpah je ustrezala ojezeritev v periglacialnem območju Pivške kotline in Planinskega polja. Ojezeritev je nastopila, ker je mehanski drobir fliša in apnenca zamašil ponorne jame (l. c. 1955, 83). Drobir je nastajal ob okoli 10 stopinj nižji letni temperaturi kot jo imamo danes in ob vegetaciji, kjer je gozd prehajal v stepo. Gladina jezera je morda občasno do- segla najvišjo koto 578 m. PosTedno je povedano, da so vse jame starejše od ojezeritve, i>e pravi, da so staropleistocenske ali mladopliocenske. Planinsko polje in jame na njegovem obrobju so se po A. Me 1 i k u (1955, 89) podobno razvijale kot ob Pivški kotlini, čeprav za to mnenje ni mogel navesti ustreznih jezerskih sedimentov, niti zgornje meje domnevne ojezeritve. Pravi pa, da bi v Planinski jami lahko bili ohranjeni ti dokazi. Na geomorfološki razvoj Pivške kotline v pleistocenu veže A. Me 1 i k (1955, 68) tudi današnjo obliko hidrografske mreže. Vsi manjši in večji potoki v raz- ličnih višinah bi naj bili vezani na obliko, obseg in temeljno dno pleistocenskega jezera in sedimentov. Današnja hidrografaka mreža Pivške kotline je bila v zadnjem času že več­ krat prav podrobno opisana (P. Habič 1968; F. Habe 1970), zato podajamo 26 Rado Gospodarič, Razvoj jam 23 tu le nekaj podatkov o poglavitnih ponikalnicah, ki oblikujeta podzemlje, o Na- noščici in Pivki. Nanoščica se vije po severnem delu Pivške kotline med Ra~drtim in Malim Otokom pri Postojni. Zbira izvirno vodo izpod Nanosa in dela Orehovškega krasa ter tudi večino padavin, ki jih pade povprečno 1550 mm letno. Pivka priteče iz južnega in srednjega dela Pivške kotline. Na tej poti spre- jema občasno izvirno vodo Javornikov in Orehovškega krasa. V krednem in paleocenskem apnencu južno od Prestranka delno ponikne, severno od Pre- stranka pa se vedno zadržuje in pretaka v meandrih po flišu in pleh,tocenskih sedimentih proti severu. Pri Malem Otoku se zlije z N anoščico in skupaj z njo ponikne v vodne rove Postojnskega krasa. V Postojnski kras ponikajo še Studenške ponikve, južno od Studenega, Osojščica južno od Belskega in Crni potok pri Velikem Otoku. Skupaj s ponikal- nicama Pivko in Nanoščico pripadajo črnomon,kemu porečju. Ponikve med Belskim, Predjamo in severno od Šmihela, ki izginjajo po,d Hrušico in Rakuljščica pri Sajevčah so že sestavni del jadranskega porečja. Del črnomorsko-jadranske razvodnice poteka torej po Pivški kotlini, zato jo F. Habe (1970, 11) imenuje »hidrografsko streho« Notranjskega krasa. Hidrografske razmere v podzemeljski Pivki je opisal I. Mic h 1 er (1959), z njenimi jamskimi pritoki pa se je bolj podrobno ukvarjal I. Gam s (1966). V starejšem delu A. še r k a (1946) s,o navedeni podatki o minimalnih in maksi- malnih pretokih, o strmcu in o izvedenih barvanjih Pivke. Kohčine akumulirane nizke vode v vodnih rovih Postojnskega jamskega sistema je ugotavljal R. Go spod ari č (1969 b). Pri tem je spoznal, da se v ponornih vodnih rovih na postojnski strani zadržuje trajno manj vode kot v izvirnih rovih na planinski strani zato, ker so vodni rovi na ponorni strani manjši in boJj zasuti, medtem ko so na izvirni strani večji, naplavine pa bolj erodirane. Po Pivškem rokavu Planinske jame teče Pivka in se pri Sotočju te jame združi z Rakom iz Rakovega rokava. Obe ponornici se skupaj zlivata na Planin- sko polje kot Unica. Ce so hidrografske razmere v Pivškem rokavu dokaj jasne, pa so v Rakovem rokavu tako zamotane, da jih kljub vztrajnemu prizadevanju še do danes ni uspelo pojasniti (I. Mic h 1 er 1955; R. Savni k 1960; I. Gam s 1966; P. Habič 1969). Tu se namreč mešajo vode Javorniškega toka iz Javornikov in Raka iz Cerkniškega polja ter tečejo skupaj proti izvirom v Malne in proti današnjemu jamskemu vhodu. Kanalov, ki to različno vodo v rokav dovajajo, še nismo našli. SPELEOLOŠKE ZNACILNOSTI POSTOJNSKEGA KRASA Speleološki podatki o Postojnskem krasu so v precejšnji meri že objavljeni. Pred l. 1945 objavljena dela vsebujejo predvsem podatke o Postojnski jami in Planinski jami, po l. 1945 pa je I. Mic h 1 er opisal dooti tukajšnjih jam v Pro- teusu in Acta carsologica SAZU (glej literaturo) ter v zapisnikih, ki jih hranita Inštitut za raziskovanje krasa SAZU v Postojni in Jamarska zveza Slovenije v Ljubljani. Seznam jam je objavil kasneje še I. Gam s (1965). 27 24 Acta carsologica VII, 1976 Za zastavljeno nalogo se je pokazalo potrebno na novo pregledati in preveriti ohranjene podatke in iz njih izluščiti tisto gradivo, ki bi koristilo pri razlagi razvoja jam med Pivško kotlino in Planinskim poljem. Pri sestavi slik 6 in 7. ki prikazujeta prostorsko lego jam, smo uporabljali sledeče gradivo: - morfološke podatke najbolj razsežnih vodnih in suhih jam, zbrane pri novejšem kartiranju za Speleološko karto Slovenije, lista Vrnika 2 c in 2 d, - morfološke podatke o jamah iz zapisnikov in načrtov, - topografsko osnovo v merilu 1 : 25 000 l. Vrhnika 2 c in 2 d, ki zajemata Postojm,ki kras in novo topografsko karto za okolico Postojne v merilu 1 : 5000 in - načrte Postojnskega jamskega sistema v merilu 1 : 500 in 1 : 2500, ki so jih napravili G a 11 in o, Petrini in Sar tori v l. 1933/34, kasneje pa dopolnili I. Mic h 1 er in F. Hribar. Topografska podlaga za Planinsko jamo je bila preverjena z novo izmero Rakovega rokava l. 1969 pod vodstvom geodeta J. Vi d m a r j a iz ljubljam,kega Geodetskega zavoda (P. H a b i č 1970). Pokazalo se je, da ima italijanski načrt za 5 m višje absolutne kote poli- gonskih točk. Ker je Vidmarjev poligon nedvomno bolj zanesljiv, smo vse kote Pivškega rokava popravili za 5 m. S to korekturo so postali številni hidrološki, morfološki in sedimentološki pojavi v obeh rokavih Planinske jame, kot bomo videli kasneje, znatno bolj skladni, kot so bili poprej. V območju Po&tojnskega krasa poznamo doslej 60 jam različnih tipov in razsežnosti. Največ jih je pod povrsJem Postojnske stopnje (600 do 630 m), ki zajema 4 km širok pas Postojnskega krasa ob Pivški kotlini (sl. 5). V višji Planinski stopnji (nad 630 m) je podzemlje manj izvotljeno; tu se razteza le Planinska jama. Do obeh različno &tarih površij, njunih kop in depresij so speleološki objekti v določenem prostorskem razmerju, kar je razvidno na sl. 6. Številne jame v Pootojnski stopnji so ostanki vodoravnih ponornih rovov, ki so danes večinoma podrti ali zasuti s &edimenti. Dostopni so skozi manjša koro- zijska brezna ali udrti strop. Pri razvrstitvi v shematski prikaz na sl. 6 je bila merodajna višina vodoravnih odsekov jam oziroma njihovo skalno dno. Jame so se&tavljene iz enega, dveh in tudi več nivojev, ki jih marsikje povezujejo poševni, špranjasti rovi. Posebej smo zabeležili nekaj navpičnih brezen, ki se končajo v višini vodoravnih rovov. Prehodne in zvezne rnve Postojnskih in Pla- ninske jame smo ponazorili s posameznimi stolpci. Zarisali &mo tudi današnje globine udornic in višino stropa nekaterih podornih dvoran. Kat. št. 1031 KRATEK OPIS JAM Jama v Hreno,vških talih d(olžina) 58 m, g(lobina) 9 m, z (nadm. v. vhoda) 630 m tip jame: poševna jama Jama leži najviše v Postojnskem krasu že v območju Planinske stopnje. Načrt izdaja poševno jamo s tremi vhodi v preluknjanem stropu, ki ni debelejši kot meter. Ker &e naklon edinega rova približuje naklonu skladov s.enonijskega apnenca, je jama bržkone korodirana ob plasteh in z nekdanjimi ponikalnicami Pivške kotline nima zveze. 28 PIVŠKA +113 K O T HRAŠČE 538 -.___I/ /1"- I_,, ll20 / ✓ 1 • -----.....,0,61, I " ,, ... ...... _1"1!1)/ ;, 1 I' \ ---r---- {\ -{ ....,z ) / \/ ---------- • 151G) I\ 'v~ ,, ,! !\ -lm ...--:: 0 ,_ / y --- ... ..,, +191 POSTOJNSKI KRAS IN JAME POSTOJNA KARST ANO CAVES jam.-CCMS bruna - pothota katastrske št•vilk• cadast,.. numb•rs udornice -collapsed dofines t: ~t),'f:~7;,ti ,.s.}':f"ii hum v Postojnski stopnji hum of Postojna leve/ sil!po dolina - blind valley ........, rrtf!jo Postojnske (m 600m) in ......._ Planinske sttfJl)fe(nad UJm) bordel' btfwffn Postojna and Planina le'N ____ .,,,,,.. jadransko -Črnomorska razvodnica wattrWd Adrio - Black Sea ------. ponfkalnice - Sinking ri~s - smer toka ponornfce sinking river flow dir«:tiori ~ =~r 0ft:~~-:f~h ............ predjamski nariv PrtdJarna ov.,-thrust" Sl. 5. Postojnski kras in jame, poenostavljena morfološka skica Fig. 5. The Postojna Karst and caves, simplified morphological sketch 26 Acta carsologica VII, 1976 1609 Cednikova kašča d - 135, g- 26,5, z - 617, 338 poševna jama V kopi Postojnske stopnje ležeča jama ima en vhod v pretrtem stropu, drugega ob udornici. Poteka ob treh prelomih N-S smeri, ki so v tem delu SW krila Postojnske antiklinale in blizu meje fliš-apnenec zelo pogostni. Ob pre- lomih sta zgornji in spodnji rov jame bila povezana pri mlajšem korozijskem preoblikovanju. Po obliki je jama podobna zgoraj omenjeni. 1620 Repnik d - 5, g- 27, z - 625,3, brezno Brezno je v srn,eščini Cednikove kašče in sega z doseženo globino do višine njenih spodnjih rovov. 1611 Mejamah 1 d - 40, g - 16,5, z - 592,4, poševno brezno Jamski vhod v podrtem stropu vodi v domala vodoravna rova na višinah 584 m in 576 m. Spodnji rov je mogoče vezati na bližnji jami. 1612 Mejamah 2 d - 22, g - 22,5, z - 590 poševno brezno in 1613 Mejamah 3 d - 5, g - 17, z - 595 poševno brezno, ki dosežeta z dnom višino 570 m. V zapiskih o teh jamah omenja I. Mic h 1 er erozijske kotlice in fasete, ki bi jih naj izdelala ponirajoča voda. Pri ocenjevanju erozijskih morfoloških oblik pa se ne smemo prenagliti, kajti pri dolgotrajnem korozijskem preobliko- vanju so bili eventuelni erozijski znaki močno &premenj~i in jih je težko za- nesljivo ugotoviti. Upoštevati moramo tudi dejstva, da današnje ponikalnice izginjajo v kras skoraj 100 m niže, tako da je površje Postojnske stopnje z ja- mami vred že dolgo dobo, morda ves pleistocen izpostavljeno predvsem korozij- skemu zniževanju. Mnoge jame &o povsem izginile, ohranjene pa so se zelo spremenile. 611 Jama v borovcih d - 10, g - 4, z - 582 poševna jama je za grebenom nad Velikim Otokom ohranjena kot ostanek večje votline. Njeno dno je zasuto s podornimi skalami. Vse dosedaj omenjene jame imajo poševne rove, ki se prilagajajo lezikam in rupturam. Zveza s površjem je povsod sekundarna, korozijsko preoblikovanje povsod prevladuje. Jame so razporejene v višinah med 630-550 m v planinski in postojnski stopnji. Do višine 550 m ne poznamo tu daljših vodoravnih rovov, ki bi kazali na nekdanji odtok kakšne ponikalnice. Pod višino 550 m pa smo priča prav obratnim razmeram. Vodoravne jame se znatno zgostijo predvsem 30 Rado Gospodarič, Razvoj jam 27 blizu ponornega roba, pa tudi več kilometrov stran sledimo ostanke nekdanjih pretočnih jam. 1616 Jama 2 nad Lekinko d - 42, g - 1,5, z - 549 vodoravna jama je prva v skupini jam v bregu ponornega roba pri Velikem Otoku. Njen 2 X 2 m velik skalni rov ima znake podornega kanala. 1548 Spodmol pri Koliševki d - 4, g - O, z - 551 &podmol je skromen ostanek večje votline na robu udornice. 1606 Veliki Lončarevec d - 15, g - 4,5, z - 546,5 spodmol 1619 Jama v Kukčjem lazu d - 30, g - 9,5, z - 546 stopnjasto brezno 1607 Mali Lončarevec d - 28, g - 6, z - 538 spodmol so ostanki rovov s skalnim dnom med 540-532 m, ki so s površjem zvezani s sekundarnimi, više ležečimi vhodi. 1615 Jama 1 nad Lekinko d - 38, g - 4,5, z - 531,4 jama z vhodnim breznom &pada že k nekdanjim poglavitnim ponornim horizontom Otoške in Postojnske jame. 2171 Hauptmanov kevder d - 22, g - 1, z - 543 vodoravna jama je možno smatrati za ostanek ponornega kanala nad nanašnjim ponorom Pivke. Kevder ima skalno dno pokrito s flišno naplavino, ki jo je izkopaval S. B r o - d a r do globine 540 m, ne da bi dosegel skalno dno. To je bržkone nakazano v sosednji 2172 Ciganski luknji - Jami brez imena d-14, g- 4, z - 539 vodoravna jama. Ta višina :iizvotlitve je 'Vidna že tudi v zgornjih suhih rovih Postojnske jame. Tudi s sedimenti zapolnjene luknje, ki 50 jih odkrili pri nadelavi useka za hotel- sko poslopje l. 1969 so ostanki ponornih rovov, ki so se oblikovali istočasno s poglavitnim ponorom Pivke na 529-535 m. Takšno, s sedimenti zapolnjeno luknjo posebej obmvnavamo na strani 85. 473 BetalOIV spodmol d - 171, g - 8, z - 532 vodoravna jama 31 28 Acta carsologica VII, 1976 ima višji požiralnik na 540 m, niže pa več skalnih polic. Izrazita polica na 532 m je poglobljena najmanj za 6 m. Tu vidimo zvezno poglobljen skalni ponor, kakršnega smo zaslutili med Hauptmanovim kevdrom in Cigansko luknjo ter nižjimi, s sedimenti zapolnjenimi luknjami. V večjem obsegu in daleč v notra- nj,ost krasa so podobne zveze ohranjene v rovih Postojm,ke jame, posebno pa v Otoški jami. 147 Jama Koliševka d - 246, g - 29, z - 556 vodoravna jama ima vodoravne odseke na višini 535 m in 527 m. 1610 Jama nad Risovcem d -10, g-10,5, z - 547 poševno brezno je tudi ostanek ponora. Tudi bližnji spodmol Risovec (kat. št. 3883) ima po S. Brodar j u (1970, 282) skalno dno na 531 m, pa je možno njegovo nadalje- vanje videti v Jami Koliševki oziroma Ledeni jami pod Magdaleno goro. V spodmolu je S.Brodar odkopal alohtone sedimente in jih pripisal 2. (akumu~ lacijski) razvojni fazi iz konca mindel-riškega interglaciala. 781 Ledena jama pod Magdaleno goro d -145, g - 46, z- 575 poševno brezno je mogoče preoblikovano „ podori in zakrito s sigo. Vendar je možno na višini okoli 550 m domnevati starejši uravnani rov, ki je poglobljen z nizkim rovom do prostora na okoli 530 m. To je že višina vodoravnih rovov, ki se na gosto javljajo ob ponornem robu Postojnske stopnje. 1608 Kotova jama d - 322, g - 45, z - 583 vodoravna jama z vhodnim breznom je kilometer oddaljena od meje fliš - apnenec. Skalno dno na višini 548 m je poglobljeno na 538 min še niže. Razteza se v enem rovu v smeri N-S in ima očitno morfologijo pretočne jame. Vhodno brezno je sekundarno ob korozijsko razjedenem in prelomljenem apnencu. Opraviti imamo z delom nekdaj aktivne jame iz dobe, ko so ponikalnice izginjale v ponorni rob na višini okoli 550 m. Jama 2 nad Lekinko, Spodmol pri Koliševki in zgornji del Magdalene jame so morda podobni relikti. Poglobitev na 538 m pa že dooega ponorni horizont Beta- lovega &podmola, ki je Kotovi jami najbližji fosilni ponor. Tudi sosednje brezno 1614 Jama v Osredku g- 51, z - 581,7 stopnjasto brezno seže z izmerjeno globino do tega ponornega horizonta. 1629 Medvedja jama d - 88, g - 33, z - 540, 7 jama z breznom je enako oddaljena od meje fliš-apnenec pri Zagonu in južno od Studenega. Njen vodoravni rov na višini 515 m z vsemi odlikami starega rova {siga, ilovica) se zdi po nastanku bolj primerno vezati na ponikanje vode iz studenške {severne) kot pa zagonske (zahodne) strani. 32 Rado Gospodarič, Razvoj jam 744 Beloglavka d - 300, g - 50, z - 560 poševna jama 29 je najdaljša jama v zakraseli uravnavi južno od Studenega. Od meje fliš-apnenec je oddaljena 200 m. Njen vhod je &ekundaren ob prelomu, bolj vodoravni del jame pa poteka v višini okoli 540 m v smeri N-S. Tu so poleg sige ohranjeni flišni prodniki in ilovica. Proti severu nagnjeni poglavitni rov doseže nadmorsko višino 515 m, kjer še nastopa visoka voda najbližje ponikalnice Jelovec, ki ponika na višini 540 m. Vidimo, da se današnji ponorni rov kmalu za ponornim robom zelo poglobi. Zato je zgornji rov Beloglavke verjetno izdelala ponikalnica, ki je izginjala v više ležeči in ponornem robu bližnji ponor kot danes. Dosežena glo- bina 515 m v Beloglavki je prav taka kot v 700 m oddaljeni Medvedji jami. Ker se ujemata tudi njuni morfologiji, gre morda za istodobno nastajanje ob isti ponikalnici. Poleg Beloglavke w še jame: 3532 Jama 1 v Bezgovcu d - 54, g - 10, z - 555 poševna jama, 3533 Jama 2 v Bezgovcu d - 66, g - 20, z - 558 poševna jama in 3534 Jama 3 v Bezgovcu d- 24, g- 14, z - 554 poševna jama kot ostanki ponornega rova na 540 m. Ob recentnih ponikalnicah pod Studenim pa so dostopne: 3535 Štrukljev jarek d - 10, g - 17 ,5, z - 543 brezno z jamo, 7 46 Požiralnik v Jelovcu d - 12, g - 1,5, z - 541 ponorna vodoravna jama, 1688 Ponikva pri Studenem d - 30, g - 10, z - 532,5 ponorna poševna jama, ki kažejo na velik strmec skalnega požiralnika takoj pod površjem. 740 Osojca d-65, g-1, z-528 vodoravna jama je del kanala, ki je odvajal vodo iz flišne grape južno od Belskega. Po višini pa leži na sredini med studenškim in postojnskim ponornim robom. Studenške ponikve in Osojščica izginjajo v Postojnski kras na višini 528 do 541 rn, to je 20-30 m više kot pri Po!.tojni in Velikem Otoku. Zato ne moremo recentni.h ponornih rovov primerjati med seboj po nadmorski višini, odpade pa tudi primerjava fosilnih ponornih jam, ker so lahko bile višinske razlike še večje. Bolj umestna bo primerjava po današnji vodni funkciji. Studenške ponikve in 3 Acta carsologica 33 30 Acta carsologica VII, 1976 ponorni rovi se namreč najbolj verjetno stekajo k podzemeljski Pivki pa so zato genetsko povezani z njenim vodnim rovom. 1867 Lekinka d-730,g-5,z-510 vodoravna vodna jama ima erozijske police na višini okoli 515 m. Skalno dno se v notranjost niža, tako da je pred izlivom v podzemeljsko Pivko pod Otoško jamo že na 504 m. Na višip.i 510 m je tudi današnji poglavitni ponor Pivke pri Po&tojnski jami, zgornji deli ponora so zasuti z gruščem, delno pa dostopni v Rovu starih pod- pisov na višini 515 m takoj za jamskim vhodom. Južno od Postojne poznamo recentne vodne jame in sicer: 1053 Požiralnik pod Kremenco d - 53, g - 46, z - 558,3 poševno vodno brezno, ki požira potoček iz Stare vasi na višini 512,3 m. Barvanje (F. J en k o 1959 a, 212, 220) je pokazalo, da t.eče voda zelo počasi v Rakov rokav in Rudolfov rov Planinske jame. 1747 Brezno v Kobiljih grižah d - 20, g - 71,5, z - 581 brezno, ki je korozijskega nastanka in omogoča dostop do kraške vode v postojn&ki stop- nji {P. Habič 1969, 52). 930 Fužine pri Stari vasi d - 125, g - 14, z - 523,44 vodoravna vodna jama pa bruhajo kraško vodo v višinah med 510 m in 518 m. Cim bolj se odmikamo od ponornega roba ob Pivški kotlini proti Planin- skemu polju, ,bolj se podzemeljska Pivka znižuje. Manj pa je nagnjen starejši ponorni horizont, ki ga vidimo v Lepih jamah, Pisanem rovu in drugih suhih rovih Postojnske jame ter Crne jame. Dalje proti severovzhodu so tu suhi rovi uničeni ob Vodnem dolu, Kozji jami, Jeršano:vih dolinah in drugih udornicah, ali pa so zasuti z gruščem in naplavinami. Edini znani relikt je 583 Jama na poti d - 50, g- 40, z - 574 poševna jama z zasiganim prostorom v višini 535 m, ki pomeni nadaljevanje Pisanega rova ali Carobnega vrta Postojnske jame proti Planinski jami. Onkraj Jeršanove doline je ob vznožju Planinske stopnje takšna tudi Zguba jama, ki jo omenja E. A. M ar te 1 (1894, 440), nismo pa je še ponovno našli. 166 Brezno v Hrenovških talih d- O, g-104, z- 618 stopnja& to brezno. Z umetnim odkopom skal in grušča so dosegli vodoravne korozijske špranje na višini 504 m. Tu se voda odceja navzdol k pretočnim rovom podzemeljske Pivke za sifonom v Pivki jami (F. Jen k o 1959 a, 222). 34 Rado Gospodarič, Razvoj jam 269 Brezno pod J elenškom d - 80, g - 63,5, z - 698 poševno brezno 31 je sklepu Planinske jame najbližje. Dno doseže vismo 535 m, kjer ostaja nad poglavitnimi pretočnimi rovi za okoli 40 m. Do podobne višine se poglablja tudi današnja Planinska (Mala) Koliševka, ki pa je bila prej neposredno povezana z vodnim rovom Planin1:.ke jame kot bomo spoznali pri nadaljnjih izvajanjih. Na izvirni planinski strani poznamo znatno manj jam kot na ponorni po- stojnski strani. 685 Jama 2 pri Planinski jami d - 80, g - 5, z - 460 vodoravna jama je predstavljena z rovom v steni nad vodno gladino izvirajoče Unice. Pred- stavlja del odtočnega kanala, ko je voda še tekla 6 m više iz Planinske jame. 761 Jama 1 pri Planinski jami d - 119, g - 3, z - 450 vodoravna jama je situirana pod grebenom, ki na njem stoji Ravbarjev stolp. Zapisnik F. Ha - b e t a govori o delno za:;,iganem in podornem rovu, se pravi o preoblikovanem vodnem rovu. 784 Markova jama d - ?, g - ?, z - 465 spodmol pa je dostopna v strmem bregu pod izviri v Malnih. Je skromen ostanek sta- rejše izvirne jame. Na ponorni strani so razvite vodoravne jame v prav takšnem višinskem razponu (550-510 m) kot so visoko rovi v Planinski jami (450-490 m nadm. višine). Na ponorni strani so številne krajše jame z bolj izrazitimi osrednjimi rovi med 540-525 m, medtem ko so na izvirni strani :cdruženi v enotnem viso- kem kanalu. Na ponorni strani so nastavljene jame v 8 km dolgem robu med Po1:.tojno in Studenim na meji fliša z apnencem, na izvirni strani pa so združene v enovitem rovu, ki doseže površje Planinskega polja blizu meje apnenca z dolomitom. V Planinski jami je zato pričakovati boljše in več podatkov o geo- loški :cgodovini vsega podzemeljskega sistema kot pa v dislociranih jamah na postojnski strani, kjer je zaradi podorov in sige teže ugotoviti oblike in napla- vine nekdanjih vodnih rovov. SPELEOLOŠKE ZNACILNOSTI PLANINSKE JAME (sliki 7 in 8) 7 48 Planinska jama d - 6000, g - 13, z - 453 izvirna vodna jama. Najstarejše navedbe o Planinski jami najdemo v delih J. V. V a 1 vas o rja (1689), F. A. S tein b er ga (1761), T. Gruberja (1781), vodne rove pa je bolj podrobno opisal A. U r b as (1849). 3• 35 PLANINSKA KOLIŠEVKA q PLANINSKA JAMA MERITVE -SURVEYS: Pivski rokov: 19l1-S34 Rakov ro#Qv 1969 DOPOLNJENO - SUPPLIEO SY,tZRK 1970-1972 \ ~ 'c, ~ \ (.) 4 "' ~ + ~ + + + 7 Zotr~pno dolino pri Planini />J: "' Pocket valley by Planina VHOD- Entronc~ , + 1 II\ Zatr~pno dolino pri Matnih Pockel val\y by Malni + o 250 500m ~ -9 ..,, ,f- VOD N 1 o J, -9 o ,f- + + ..,, J,,' ~ obris jam, - ca.-. ovtlint ::;-:::::.-=- domn.vni rovi - suppos.d chann,ls ---__::::- vodni tok - wat.r /low __,. smer vodnega toka-wat,r flow direction KANAL 1 + §~ sifon - sump :•. • ... :·: nopJavin, - fills RAK !š><>8 podorne skal•- collapstd rocks ~ in JAVORNIŠKI TOK !i'>~ siga, stalagmiti - concr,tions D,616m Sifon .<68m + ,sJm abs. visine - altitud.s Mačkovec ® precni profili - cross s,ctions '" vzorci naplavin- fills samplts Sl. 7. Planinska jama, tloris s situacijo obravnavanih profilov (1) in analiziranih vzorcev sedimentov (333) Fig. 7. Planinska jama, ground plan with treated sections situation (1) and sediments analysed samples (333) Rado Gospodarič, Razvoj jam 33 A. S c h m i d 1 (1854) je na 36 straneh svoje monografije opisal svoje raz- iskovanje Pivškega in Rakovega rokava, priložil je tudi prvi načrt jame, ki ga je sestavil njegov sodelavec I. R u do 1 f., Nadaljnje raziskave Pivškega, pred- vsem pa Rakovega rokava je opravil W. P uti c k (1889), ki jih je podrobno opisal E. A. Marte 1 (1894, 453). Rakov rokav sta kasneje raziskovala in merila G. S po c ker (1831) in A. Muh 1 ho f er (1933), nato pa še I. Mic h 1 er (1955). Vsi ti raziskovalci so posredovali različne načrte rokava, ki jih je med seboj primerjal R. S a v ni k (1960) in menil, da je najdlje prodrl W. P u ti c k , drugi pa niso mogli ponoviti njegovih odkritij v celoti, ker bi naj recentni podori na enem mestu rokav prekinili. Ponovne meritve l. 1969 so pokazale, da je Mi c h 1 er j e v načrt najbolj pravilen in da je W. P utic k sestavil načrt s pretiranimi dolžinami (P. Habič 1970). V zadnjih desetih letih so bili najdeni in na novo izmerjeni manjši rovi, kot npr. Rov mrtvih netopirjev (R. Go spod ari č 1968), Ka- ternov rov, Mrtvaški rov in del Tihe jame (Arhi v IZRK in JZS). V Planinski jami poznamo vodne in suhe rove. Vodni rovi so: vhodni del do S.otočja 480 m Rakov rokav 2500 m in Pivški rokav 1565 m. V njih stenah se odpirajo vhodi v krajše rove kot so: Tiha jama 185 m Mrtvaški rov 150 m Rov mrtvih netopirjev 195 m Katernov rov 195 m Rudolfov rov 200 m Paradiž konec Pivškega rokava 435 m. Vhodni erozijski rov do S.Otočja je usmerjen proti jugu. Skalno dno se polagoma dviguje, višina stropa pa od 10 m pri vhodu naraste na 60 m v Visoki dvorani in zopet pade pri S.Otočju na 20 m. Na vijugavih stenah so nekje ohranjene erozijske police, ob njih pa siga, podorne skale in ilovica. Erozijski rov sledimo še naprej v Pivški rokav. Skalno dno se ob toku navzgor polagoma dviguje, skalne pregrade delijo vodni tok v podolgovata jezera in brzice. Prav tako kot dno se dviguje tudi strop, tako da je rokav domala v v:;ej dolžini visok okoli 20 m. Le pri podorni Golgoti in Šmidlovem prehodu je strop 40 m nad vodnim tokom. Stene so skoraj po vsej dolžim ena- komerno oddaljene druga od druge, a na mnogih mestih skoraj do stropa pokrite z zasipi različnih naplavin. V Pivški rokav priteka Pivka iz Pivške kotline. To je bilo neposredno potrjeno z barvanjem vode (A. P e r c o & E. Boe g a n 1928), posredno pa z opazovanjem kalnosti, pretoka in vodootaja Pivke pri ponoru in izviru. Pivka priteče v jamo skozi 17 m globok sifon, ki so ga brezm,pešno poskušali pre- plavati potapljači J. š ti r n a l. 1962. L. 1966 sta 100 m daleč v sifon prodrla potapljača H. H ase n m a y er in A. W u n s c h , ne da bi dosegla zračne rove. Od sifona hiti Pivka s strmcem 10 %o proti jamskemu izhodu in prosto izteka na Planinsko polje. Le visoka voda delno za&taja pred kratkim sifonom 37 34 Acta carsologica VII, 1976 pod Golgoto. Tedaj je rokav nedostopen, saj je nemogoče veslati proti hitremu vodnemu toku. Rakov rokav ima do 3 m visoke skalne stopnje - Slapa, obliko vhodnega dela jame. Nato pa se na višjem skalnem dnu pojavijo številni podorni bloki Velike dvorane. V vijugavem Vodnem rovu so med bregovi in kupi ilovice, proda in podo,rnih skal stalna jezera. Stene so bliže ena drugi kot v Pivškem rokavu, strop pa na dveh me.stih doseže srednjo gladino vode, tako da govorimo tam o sifonskih zapiračih. Oblika Vodnega rova je vidna še v prvem delu kolenastega Pisanega kanala. Prečni profili so le navidezno bolj ovalni in manj.ši kot v Piv- škem rokavu, skalno dno in stene so namreč pokrite več metmv na debelo z naplavinami. V drugem delu Pisanega kanala se voda poglobi do 10 m, stene se zbližajo v 8 m širok in 12 m visok kanjon. Kapniška in Podoma dvorana ločita Pisani kanal od Skrivno.stnega jezera, kjer je sklep Rakovega rokava. Vodne razmere v Rakovem rokavu so mnogo bolj zapletene kot v Pivškem rokavu. I. Mic h 1 er (1955, 82) je namreč prvi ugotovil, da je vodni tok v Pi- sanem kanalu usmerjen proti današnjemu jamskemu izhodu, v Skrivnostnem jezeru pa v tamkajšnji odtočni sifon in v izv:iTe Malne. To podzemeljsko bifur- kacijo so kasneje obravnavali F. Jen k o (1959), I. Gam s (1966) in P. Ha - bi č (1969) in po kemizmu in temperaturah ugotovili, da se v sklepni del Rako- vega rokava stekajo Rak iz Cerkniškega jezera in vode Javo,rniškega toka. Do- točnih rovov teh voda še ne poznamo, pač pa je l. 1969 uspelo 1,kupini ljubljan- skih potapljačev pod vodstvom A. Praprotni k a najti 25 m globok dotočni jašek javorniške vode (P. Kri vic & A. Praprotni k 1973). V Rakovem rokavu je najmanj 1 m 3/s do največ 20 m 3/s pretoka. Zaradi neenakomernih razsežnosti in nagnjenooti vodnega kanala niha gladina vode znatno bolj kot v Pivškem rokavu. Ob visoki vodi rokav ni dostopen, ob nizki pa lahko :po jezerih med zasipi naplavin priplujemo prav do Skrivnostnega je- zera. Vidimo torej, da so današnje hidrološke razmere v precejšnji meri odvisne od morfologije rokava in naplavin v njem, to pa je možno predpostaviti tudi za v.sa minula razvojna obdobja Rakovega rokava. V stenah obeh rokavov so več metrov nad gladino jamskih rek dostopni stranski rovi Planinske jame. Skalna dna in stene teh rovov so tudi pokrita z naplavinami in siigo. Prehoden je po večini 1e vrhnji del prostorov pod stro- pom, ki so ga podori na več me.stih že preoblikovali. Nekdanjo zvezo z jamsko reko in obema rokavoma nakazujejo .skupne naplavine. SEDIMENTI V PIVSKEM ROKAVU Sedimenti so razgaljeni v rokavu, spoznamo pa jih lahko tudi v stranskih, više ležečih rovih nad vodotokom. Med nje sodi prvenstveno Paradiž z razno- barvno sigo na stenah, stropu in tleh okl'.ašen rov, ki ga je odkril in tako poimenoval l. 1852 A. S c hm i d 1 (1854). Tla Paradiža se proti severozahodu rahlo vzpenjajo; ker se hkrati niža strop, postane rov po 435 m neprehoden. Zelo verjetno poteka za.suti rov naprej proti severozahodu v smeri 150 m oddaljene Planinske koliševke. Pod pokrovom sige vidimo na več mestih samo grušč in skale iz različnega apnenca, ki je tudi drugačen od apnenca, v katerem je rov izoblikovan. Najlepše pa je tak apnenčev grušč razgaljen v pobočju nad pritočnim sifonom ob vstopu 38 Rado Gospodarič, Razvoj jam 35 v Paradiž, kjer smo lahko pobliže spoznali debelino in sestavo tega zasipa. Tu vidimo, da je skalni Paradiž zasut najmanj 20 m na debelo in da je danes prehoden le v zgornji tretjini. Zasip je zapolnjeval prostor ob današnjem sifonu vsaj 23 m na debelo do abs. višine 485 m, saj so tako visoko v stenah ohranjeni njegovi ostanki (tab.1 in 2 A). V omenjenem pobočju je zasip sestavljen iz 90 °/o grušča in proda svetlosivega zrnatega apnenca ter 10 °/o pebka kremenovega peščenjaka, kremena in ooidov limonita ter ilovice flišnega izvora. V vzorcu 333 smo ugotovili sledečo zrnavost (glej sl. 24): 70 10/o kršja, 20 10/o proda, 7 O/o peska in 3 O/o ilovice. Posamezni ko.si apnenca z obliko nepravilnih parn- lelopipedov so celo preko 30 cm veliki. Pod zasipom apnenčevega proda je pa- sovita ilovica, ki je lepo razgaljena ob desni strani pred sifonom (tab. 2 B). Njene plasti vibe proti vodi, a se izravnajo proti vbočeni steni in se naslanjajo nanjo. V ilovici se menjavajo debelejše in mehkejše proge svetlej.še ilovice s tanjšimi in mehkejšimi progami temnejše ilovice. To sedimentacijsko značilnost starejše pasovite ilovice pod apnenčevim prodom bomo opa.wvali še drugod po Planinski jami, kjer bomo spoznali tudi mlajšo pasovito ilovico nad apnenčevim prodom. Brzice Brzice so tam, kjer ima Pivški rokav obliko 160 m dolge ter 8-12 m visoke in široke cevi in Pivka teče v brzicah po nagnjenem skalnem dnu (tab. 3 A). V erozijbkih zajedah po skalnem dnu in na prehodu v stene je ohranjena naplavina vzorca 330 s 85 10;() proda in 15 0;0 peska, a tudi samim peskom, ki je sprijet v peščenjak (vzorec 331). Prodniki so sivi, rjavi in zeleni zelo zaobljeni roženci, pesek pa je iz kremenovega peščenjaka, kremena, limonita in celo hišic jamskih polžev. Petrografsko sestavo in zrnavost VZO!l'Cev te naplavine, ki jo imenujemo prod pisanega roženca, prikazujemo na sliki 21. Alohtoni pibani roženec se jasno razlikuje od sivega, poroznega avtohtonega roženca v tukajšnjem spodnjekred- nem apnencu (tab. 4). Konec Brzic je ob desni steni in na skalni podlagi 14 m visok zasip sedi- mentov. Spodaj sta prod in pesek pisanega roženca, nato sledi starejša pawvita ilovica, vse skupaj pa pokriva apnenčev prod. Apnenčev prod je naslonjen tudi na stalagmit prhke, rjavkaste sige, po čemer sklepamo, da se je odložil v poprej zasigan in suh rov. Nadalje je možno ugotoviti, da be nad zasipom dvi,guje strop v 8 m visok ovalen prostor z jasno izraženimi erozijskimi policami. Dva debela stalagmita stojiita napol na policah, napol pa štrlita v prazen prostor. To kaže, da sta zrabla na neki podlagi, ki je bila kasneje delno erodirana. To podlago so sestavljale naplavine. S pomočjo navedenih podatkov sklepamo na različne raz- vojne faze tega dela Pivškega rokava kot jih kaže profil 1 na sl. 9. Zadnji steber V 20 m visoki nasipini ob desni steni je spodaj plast pisanega roženca, nato plast starejše pasovite ilovice in še plast apnenčevega proda. Slednja se izklinja proti debni steni, tako da se starejša pasovita ilovica združi z mlajšo paoovito ilovico, ki sicer pol metra na debelo pokriva apnenčev prod. Pasovitost mlajše ilovice se kaže v menjavanju temnorja:vih in svetlorjavih, različil!O debelih il'\;~ ~ ~ ,60 >-· yt:' , prevleka JU ,,...-;: 361 ,so ---.. ---· ·- ~ ~:_J:: <60 C"'tl\-.nnrlnrir: 1973 ,so Sl. 9. Planinska jama, razvojne stopnje Pivškega rokava v profilih 1 in 5 Fig. 9. Planinska jama, development phases of the Pivka Branch at the sections from 1 till 5 Rado Gospodarič, Razvoj jam m ,eo .(79 ,18 ,16 ,1s ,13 ,12 ,11 '68 ,67 ,66 Sedimenti - Fills st.pasovita ilovica ,70 older laminated loom stena rova chonnel's wall prod pisanega roženca- coloured chert gravel ,6s----------- rova section 37 Gospodarič 1973 Sl. 10. Planinska jama, Pivški rokav v profilu 2 in stolpec tam ohranjenih sedimentov Fig. 10. Planinska jama, the Pivka Branch at 2nd section and column of there preserved sediments pasovito ilovico. Pri profilu 2 (sl. 10) je na skalnem dnu s karbonatnim vezivom sprijet prod pisanega roženca, nad njim pa se zaporedno menjavajo plru,ti proda, peska in ilovice (tab. 3 B), ki se vzdolž in počez razgaljenega profila izklinjajo in vnovič pojavljajo. Menjavajoče plasti so pokrite z apnenčevim prodom do višine 478 m. Sledi še mlajša pasovita ilovica s polarni drobnega peska, nad njo pa siga. Sedmi - šesti most Med sedmim in šestim moi:,tom ima Pivški rokav 7 m široko in 2 m globoko mlajšo vodno strugo, ki je vrezana v starejše skalno dno. To dno pokrivajo prod oziroma konglomerat pisanega roženca s prehodom v starejšo pasovito ilovico. 41 38 Profil 3 m i85 i75 470 i65 Acta carsologica VII, 1976 Profil 4 Gospodarič 1973 Sl. 11. Planinska jama, Pivški rokav v profilu 3 in 4 Fig. 11. Planinska jama, the Pivka Branch at the profile 3 and 4 Na njeni delno erodirani podlagi leži največ 10 m debela plast apnenčevega proda; nad prodom pa je 3 m debela plast mlajše pasovite ilovice, ki sestavlja 13 m široka ravna tla pod stropom in kaže, kako je bil rov zapolnjen preden &o bile naplavine, skalno dno in stene erodirane (profil 3, s:l. 11). Hruška Hruška je izrazita sigova tvorba na desni strani malo pred 5. mostom. Na njej zelo jasno :izstopa vodoravna zgornja meja manganove prevleke {tab. 5 A, profil 4 na sl. 11). Takšno prevleko zasledujemo že od pritočnega sifona na ska- lah in naplavinah ter sigo do višine 470 m. Iz vode se je izločila po erodiranju oodimentov in pred recentno erozijo. TukajŠlnja plast apnenčevega proda (vzorec 312) je odložena na gladko skalno dno brez kotlic in fa&et, ki so sicer pogostne v današnji vodni strugi (tab. 5 B). V zgornjem delu ima plast bolj, v spodnjem delu pa manj sprijete prodnike apnenca. Dvajset cm debela leča peska brez kosov apnenca sredi plasti kaže, na občasno prekinjeno odlaganje apnenčevega proda. Pesek ima sestavine flišnih kamnin (vzorec 313). V apnenčevem produ vzorca 312 je 37 '°/o kršja, 38 '°/o debelega in 25 °/o sred- njega P'roda. Ko&i imajo izglajeno površino, vendar nizko zaobljenost in splošče­ nost. Dalj.še osi korov ležijo vodoravno v smeri vodnega toka. Ponornica, ki je prenašala tak material po skalnem dnu, je morala teči zelo hitro. Tudi gladko dno brez faset govori za nekajkrat večjo hitrost vode kot pa jo lahko merimo danes. Seveda je taka ponornica lahko tudi zelo uspešno erodirala skalno dno in stene ter starejše naplavine, kot so pisani roženec in pasovita ilovica. Tako kot &e je sedimentacija apnenčevega proda nenadoma začela, se je tudi nenadoma končala. Iz umirjene vode se je začela odlagati mlajša pasovita ilovica. 42 Rado Gospodarič, Razvoj jam 39 Peti most Peti most povezuje levo skalno steno s sedimentnim ,gričem ob desni steni (profil 5, sl. 9). Ob vznožju griča je na sikalni podlagi 0,5 m proda pisanega ro- ženca povezanega v konglomerat (vzorec 314). V plasti je 72 °/o prodne in 28 % peščene frakcije. Po1eg prodnikov roženca nai;topajo tudi sploščeni kosi kremenovega peščenjaka in limonita (tab. 4). Nad konglomeratom je odložena plast sta:rej:še pasovite ilovice, ki se dviguje proti steni skupaj s skalnim dnom in plastjo pisanega roženca. Na njeni erodirani podlagi leži 0,5-2 m debela plast apnenčevega proda. Tanjša kot v doslej obravnavanih nahajališčih je zato, ker se je prod odložil v širok razpotegnjen prostor. Apnenčev prod ima tu znatno manjše kose kot v vzvodnih nahajališčih, poleg tega pa i,koraj 50 °/o primesi (vzorec 363) proda in peska kremenovega peščenjaka in avtohtonega roženca, ki ga je takratna voda mogla prinesti le iz območja Brzic. To zopet dokazuje, da je voda ob transportu apnenčevega proda tudi občutno erodirala skalni rov in starejše naplavine. Bolj ali manj vodoravno odložena plast verjetno ne doseže desne stene, pač pa se prej izklini med starejšo in mlajšo pasovito ilovico. V zasirpu je ohranjen le majhen del apnenčevega proda, večji del je erodiran skurpaj z ostalimi naplavinami. Današnja Pivtka že zarezuje svoje korito v živo skalo. Vrh zasipa je si,ga s stalagmiti in stalaktiti različne starosti. V najmlajši holocenski sigi vrh nasipa vidimo tudi dva metra viook, a prelomljen stalagmit, ki so na njem že zrasli. novi stalagmiti (tab. 6 A). Stalagmit i,e je očitno prelomil med rastjo te najmlajše sige. Med mlajšo in starej.šo sigo pa vidimo poplavno ilovico (tab. 6 B). Prav pod stropom rova je ohranjen erozijski ostanek starej.še rdečkaste sige, ki je zelo podobna taki sigi pod apnenčevim prodom pri profilu 1 in v Paradižu. Kot bomo videli pozneje pa je tudi bližnji, delno erodirani stalagmit iz starejše sige. Domnevamo, da leži na starejši pasoviti ilovici, ki se tod vzrpenja prav pod · strop. Mlajši sedimenti, apnenčev prod in mlajša pasovita ilovica ga niso prekrili. Erodirala. pa ga je ponornica, ki je obe mlajši naplavini transportirala in odložila po niže ležečih tleh rova. Iz opisanega stratigrafskega zaporedja sedimentov in speloogenetl>kih pro- cesov je bilo možno sestaviti razvojno sliko rova med današnjo obliko in eno starejših oblik, ko je bil rov še zalit z vodo in brez sedimentov (glej sl. 9). Cetrti most Pri četrtem mostu je rokav izjemno preko 30 m širok (profil 6, sl. 12), ker i,e na višini 475 m cepi v suhi Rov mrtvih netopirjev in v vodne Galerije. Zveza s prvim rovom je zasuta s sedimenti, drugi rov pa je voda poglobila in tako obšla starejšo zasuto zvezo. Na skalni podlagi, 4 m nad gladino nizke vode je videti starejšo pasovito ilovico, apnenčev prod in nato mlajšo pasovito ilovico. Plast apnenčevega proda se debeli proti sredini rova, a izklinja proti desni strani, tako da i,e tu stikata obe ilovici ob izraziti erozijski meji. Tudi v tem širšem prostoru je apnenčev prod v tam.j:ši, a bolj razsežni plasti tako kot v prostoru pri 5. mostu. Ustrezno so tudi prodniki manjši, bolj zaobljeni in sploščeni kot v vzvodnih nahajališčih (vzorec 310, glej sl. 24). 43 40 475 465 Acta carsologica VII, 1976 Profil 6 4. MOST Profil 7 Gospodarič 1973 Sl. 12. Planinska jama, Pivški rokav v profilu 6 in 7 Fig. 12. Planinska jama, the Pivka Branch at the profiles 6 and 7 Galerije V Galerijah ni videti nobenih sedimentov. Rov ima navpične &tene, skalno dno s podornim skalovjem potopljenim v največ 8 m globoki vodi in skalnim stropom, ki je 6 m niže kot pri 4. mostu. Domnevamo, da je v tem razmeroma nizkem delu rokava voda odnesla vse poprej odložene naplavine tako kot npr. pri Brzicah. Erozijski ostanki apnenčevega proda in druge naplavine se pojavijo šele tam, kjer se v Galerije steka Rov mrtvih netopirjev in kjer Galerije preidejo v podorno dvorano Golgoto. Konec Galerij je vodna struga zasekana v &tarejše skalno dno na višini 463 m, ki nosi pol metra debelo plast proda oziroma konglomerata ,pisanega ro- ženca (profil 7, sl. 12). Njegov vzorec 341 se po zrnavosti in petrografski sestavi ujema s podobnim prodom v podlagi starejše pasovite ilovice že obravnavanega dela rokaiva. Ob levi steni na višini okoli 470 m je več erozij&kih ostankov apnenčevega proda (tab. 7). Meter visok kup sprijetega proda je obvisel na steni potem, ko je bila spodjedena starejša pasovita ilovica. Golgota in Šmidlov prehod Podor Golgote je precej spremenil prvotni vodni Pivški rokav. Staro skalno dno na 464 m, erozijske police ob stenah in eventuelne naplavine je pokril 20 m visoki podorni stožec. Današnji strop dvorane je &ekundaren. Kapnica, ki priteka skozi pretrti strop ob prelomu 40/80, ga še stalno oblikuje, nekje odlaga sigo, drugje pa korodira. Pivka obide podor ob desni strani skozi sifonski rov in le še izjemno visoka voda teče po starem rovu. Ta ima pokončne, močno razjedene stene, kjer w kljub temu ohranjene erozijske polioe, na njih pa ostanki apnen- čevega proda in mlajše pasovite ilovice. Ovalni strop preide v više ležeči Kater- nov rov in v niže ležeči rov, ki se nadaljuje proti Sotočju. V teh dveh ločenih rovih je ohranjena dvoetažna zgradba Pivškega rokava, medtem ko je med Golgoto in Šmidlovim prehodom porušena (profila 8 in 9 na sl. 13). 44 Rado Gospodarič, Razvoj jam 41 KATERNOV ROV . SMIDLOV PREHOD Profil 8 Profil 9 1.80 ROKAV 1.50 R.Gospodarič 1973 Sl. 13. Planinska jama, Pivški rokav v profilu 8 in 9 Fig. 13. Planinska jama, the Pivka Branch at the profiles 8 and 9 Mrtvaški rov Med podornimi skalami vrh Golgote pridemo v 185 m dolgi Mrtvaški rov. V prvi polovici je cikcakasto usmerjen proti severu, v drugi polovici pa proti severozahodu. V začetku je sestavljen iz meter širokega in visokega rova, nato pa se strop zviša v po!>amezne kamine, stene se tu in tam tesno približujejo ena drugi, tako da je prehod zelo težaven. Kapnica nekje odlaga sigo, drngje pa izpira naplavine. Po nagnjenem skalnem rovu izgline blizu vhoda v rov (475 m) in teče verjetno v glavni rokav. Prava oblika rova je precej zakrita z naplavinami. Te sledimo po vsem DO'VU v večjih in manjših kupih. V začetku rova je mlajša pasovita ilovica ohra- njena v 3 m debeli plasti. Njen vzorec 361 ima oglata in zaobljena kremenova zrna, sljudb in rjaivkasto ilovico, kar je značilno za· to mlajšo naplavino v Piv- škem rokavu. V skalnih zajedah pod opisano ilovico smo našli oglat in zaobljen prod belega roženca ter limonitni in zaobljeni kremenov pesek. Po zrnavosti in petrograf&ki sestavi se ta alohtona naplavina razlikuje od vseh do sedaj obrav- navanih. Kaže, da imamo opraviti z ostanki novega zapisa. Katernov rov Katernov rov (sl. 14) dosežemo brez težav iz Rakovega rokava, če se pri Slapu povzpnemo po skalni steni do višine 485 m. Tu je z rdečkasto ilovico po- krito skalno dno rova, ki poteka proti jugovzhodu vzporedno s spodnjim Piv- škim rokavom. Korodirane in s si:igo prevlečene stene se koniča&to združujejo v strop. Curki kapnice so na več mestih izprali naplavino in v uravnanih tleh napravili luknje, ki skazi nje lahko pridemo po lestvicah do 30 m niže tekoče Pivke. V preluknjanih tleh vidimo, da ilovica pokriva starejšo sigo. V skalnih zajedah sten in pod sigo v višini 490 m pa je zopet ohranjen rahlo sprijet prod 45 42 Acta carsologica VII, 1976 belega roženca. Njegov vzorec 316 pri točki 2 je „estavljen iz 79 O/o· zaobljenega proda, 10 °/o peska in 11 °/o rdeče ilovice (glej sl. 23). Prodniki so prevlečeni z rjavkasto patino. V pesku je poleg roženca nekaj kremena ter ()l(}idov in cevk limonita, ki :se vedno pojavljajo v tej alohtoni naplavini. Katernov rov je izdelan tako visoko nad Pivškim rokavom, da ga tamkaj odložene naplavine, prod pisanega roženca in starejša pasovita ilovica, niso do- segle. Sedimentacijo proda belega roženca pa si je mogoče razložiti tako, da je PLANINSKA JAMA Katernov rov Merjeno. 31.8.1968 Surwyed by"22.8.1971 Pivški rokav M.Kranjc A.Vadnjal A.Perko R.Gospodarič Piv Š ki roka v o 0:i12,cg podorne skale-boutder rocks ~ , 1 • • · •· • younger and older "'•' m aJsa instareJsa siga - concretions :_,,;.:·:: poplavna ilovica - flood loam prod belega roženca - white chert gravel apnenčev prod - limestone gravel supposed rocky domnevno skalno dno - botlom vodni tok - water f/ow Q brezno - pothole • 26 poligonska točka (459,Sm )-meosure point altitude 50 100m Sl. 14. Planinska jama, tloris in vzdolžni profil Katernovega rova z vrisanimi sedi- menti in lego nad vodnim Pivškim rokavom Fig. 14. Planinska jama, the ground plan and longitudinal section of Katern Gallery with sediments and its situation above the Pivka Branch drawn in 46 Rado Gospodarič, Razvoj jam 43 ponornica tek.la nad sedimenti in pod str,opom &koraj zasutega Pivškega rokava ter zašla v Katernov rov, ki ga je erodirala in v njem občasno odlagala prod belega roženca. V mehke naplavine Pivškega rokava je ponornica hitro poglobila svojo strugo in Katernov rov zapustila, da je v njem lahko nastajala siga starejše generacije. V Katernov rov se je povrnila še enkrat, ko je odložila poplavno ilovico nad sigo. SEDIMENTI V RAKOVEM ROKAVU Prvi sedimenti so šele v desnem pobočju rokava pri Slapu. Mogočna k,opa sige pokriva prvi podorni grič in verjetno ilovico pod njim. Ilovica pa je raz- galjena tam, kjer rokav krene proti NE k Veliki dvorani. Po &kalnem dnu ob levi steni se preliva Rak, kadar jeseni in poleti ne presuši, vanj pa se steka voda Rudolfovega rova. Ob suhi strugi vidimo ob skalnem dnu v višini 462 m od- loženo starejšo pasovito ilovioo, na njej pa počrnele podorne bloke stropovja. Crna prevleka prekriva ves rov in njegovo vsebino 3 m nad strugo. Rudolfov rov Vhod v Rudolfov rov {&l. 15) najdemo v desni navpični steni Rakovega ro- kava v višini 470 m na vrhu podornih skal, ki pokrivajo ob steno naložen apnen- čev prod in ilovico pod njim. V :prvi polovici rova je skalno dno v višini 460 m, 6 m nad skalnim dnom Rakovega rokava. Pri t. 1 je skalni rov najmanj toliko širok kot visok, prehodni prostor pa je sicer ožji, ker je ob stenah pasovita ilo- vica. Pri t. 2 je rov do višine 475 m zasipan po vsej širini z ilovico, prodom, po- dorniini bloki in sigo. Onkraj tega zasipa pa je ponovno bolje prehoden, čeprav so &kalne stene na debelo obložene s pasovito ilovico. Ta je prvotno popolnoma zakrivala skalni rov, a jo je kasneje voda delno erodirala. Voda se še danes pre- taka po skalnem dnu in se zliva v Rakov rokav. Pri t. 4 je Rudolfov rov še danes zapolnjen z ilovico. Z odkopom ilovice pa se je uspelo preriniti pod stropom naprej v komaj ·pol metra širok in 2-3 m visok mlad vodni kanal. V skalnih zajedah v začetku tega kanala je ohranjen prod belega roženca z rdečo ilovico, kakršnega smo sicer našli na pa&oviti ilovici in ob njej po vsem Rudolfovem rovu, a smo ga tudi že omenili v Katernovem in Mrtvaškem rovu. V Rudolfovem wvu je plast starejše pasovite ilovice debela najmanj 5 m. Kolikor je moč videti, leži na skalnem dnu. Na njej so posamezne leče proda belega roženca, sprijetega s sigasto limonitno skorjo, v1.e skupaj pa pokriva okoli pol metra debela plast prhke rdečkaste ilovice, najmlajša siga in podorne skale. Pasovita ilovica je vzdolž rova odložena vodoravno, prečno nanj pa se njeni pasovi nagibajo k obema stenama. Delno strjena naplavina se v manjših blokih lomi v vodo, ki ilovico &icer spodjeda (tab. 8). V skoraj navpičnih ilovnatih ste~ nah smo razlikovali okoli 500 prog svetlejše in temnejše, različno trde ilovice. Naplavino belega roženca smo analizirali v štirih vz,orcih. Najbolj značilno petrografsko sestavo in zrnavost ima vzorec 305. Prod sestavljajo samo zaobljeni kosi belega roženca, ki prevladujejo tudi v peščeni frakciji med limonitom in kremenom (tab. 9). Limonit nastopa v obliki ooidov in cevk. Ko smo primerjali 47 44 Acta carsologica VII, 1976 analizirane vzorce z vzorci 1z Katernovega in Mrtvaškega rova smo ugotovili, da so petrograf&ko in po zrnavosti podobno sestavljeni (glej sl. 23), da pripadajo istodobnemu zasipu oziroma razvojni stopnji. V Rudolfovem rovu je zelo jasno videti, da leži prod belega roženca na sta- rejši pasoviti ilovici. Ta važen podatek pomaga osvetliti stratigrafski položaj tega sedimenta tudi v Katernovem rovu, Mrtvaškem rovu in Tihi jami, kjer ni več v neposrednem stiku s starejšo pawvito ilovico. starejši rov older channel ' mlajši rov younger channel Rakov rokav PLANINSKA JAMA Rudolfov rov Merjeno .17. 8.1971 Surveyed by · R. Gospodarič. .•.·. ·- .·.· P.HabiČ A.Vadnjal podorne skale -boulder rocks mlajša in starejša siga - younger ond olikr concretions poplavna ilovica-flood loom prod belega roženca - white. chert graffl apnenčev prod- /imestone graver P.asovita ilovica,starejšc - '/ominoted toom. older voda- wo~r prelom - foult O 100m ....___.____. ____ ..__._ __ __._ ____ ....__, oltitude ~ •. fl ~ ~C::,~1e 305 m.f ;;:.t ~ ... . .-. --:3' • ..,,I""'·--:~:-:--~-.-'!!i~"'· =z:šd- - 470 ~ · -~ m1aj§i rov 460 R k older chonnel younger chonnel a ov rokav Sl. 15. Planinska jama, tloris, vzdolžni in prečni profili Rudolfovega rova z vrisanimi sedimenti Fig. 15. Planinska jama, the ground plan, longitudinal and cross sections of Rudolf channel with sediments drawn in 48 Rado Gospodarič, Razvoj jam 45 Velika dvorana Velika dvorana (sl. 16) ima sedimente v levi polovici dvorane do visme 472 m, v desni polovici pa se med počrnelimi bloki preliva Rak proti jamskemu vhodu. Visoka voda spodjeda in odnaša naiplarvine, ki so nekoč prekrivale rov v vsej širini. Na mestu profila 10 a &e erodirane stene drži le 4 m visoka in 5 m dolga obloga apnenčevega proda, flišnega peska in ilovice. V spodnjem delu je obloga pol metra debela, naivzgor pa se vedno bolj tanjša in prehaja v posamezne krpe (tab. 10). V oblogi razlikujemo 7 različno debelih, sprijetih, vodoravno odloženih plasti. P 1 a s t 1 je meter debela in leži neposredno na starejši pasoviti ilovici. Ima 78 °/0 prodne, 15 °/o peščene in 7 O/o ilovnate frakcije. Med prodom je tretjina kooov s premerom nad 30 mm. Prod ima le slabo zaobljene in srednje &ploščene kose svetlosivega zrnatega apnenca. V pesku je apnenčevih drobcev 75 °/o, ostalo so okrogla in oglata zrna kremenovega peščenjaka, kremena, sljude in nekaj kosov limonitne skorje in bobovcev. V dveh vzorcih apnenčevega proda 355/1 in 355/3 je R. Pa v I o ve c ugotovil mikrofavno cenomanijske staro&ti. P 1 as t 2 je 70 cm debela z 90 'O/o proda, 6 '-'/o peska in 4 0/0 ilovice. Prod je apnen, v pesiku pa je 30-70 O/o kremena in limonita. Prodniki so še slabše zaobljeni in sploščeni kot v spodnji plasti 1, kar sodimo po indeksih zaobljenosti in sploščenosti. Indek&e smo izračunali iz podatkov o premeru najmanjšega včrtanega kroga (2r1), največji (L) in najmanjši (1) dolžini ter debelini (E) po- sameznih kosov apnenca po navodilih R. Pa v 1 ovca (1957). Na sl. 16 poda- jamo skupen diagram za 150 večjih kosov iz prodnih plasti. P 1 as t 3 ima 80 O/o proda, 10 °/o peska in 10 O/o ilovice. Petrografsko se ne razlikuje od spodnjih plasti. Zaobljenost k0&ov je slaba, sploščenost nekoliko bolj izrazita. P 1 as t 4 je zastopana z 20 cm debelo lečo peska, ki je petrografsko enak pesku med prodom v plasti 3. Pomeni občasno umirjen pretok vode brez trans- porta apnenčevega proda. Odstotek kremena, kremenovega peščenjaka in sljude narašča od 5 O/o pri fTakciji 2-1 mm na 90 O/o v frakciji 0,2-0,1 mm. P 1 as t 5 kaže zopet na prejšnje hidrološke razmere. V peščeni frakciji je 40-80 O/o se&tavin fliša in kosov limonita. Indeks zaobljenosti je zelo nizek, indeks 1S1ploščenosti pa nekoliko večji kot pri spodnjih plasteh. P 1 as t 6 je ohranjena le v krpah. Razlikujemo pa lahko 9 po 1 cm debelih leč bolj debelega peska med ilovico, tako da je skupna plast debela 60 cm. Skupno ima 40 °/o peska in 55 O/o rjave ilovice tel.' 5 °/o proda. Apneni prod se ni več odlagal. Karbonatna komponenta je zastopana s sigo. Ta pla&t ima podobno pasovitost kot ilovica vrh apnenčevega grušča v Pivškem rokavu. P 1 as t 7 kaže na povečano hitrost vode, \Saj je zopet odloženo 27 O/o proda, 35 'O/o peska in 38 O/o ilovice. Hitrost vodnega toka je zelo nihala, ke!.' so med pasovi proda po štiri cm debele proge ilovice. S to plastjo je bilo odlaganje ap- nenčevega proda v Veliki dvorani zaključeno. Vrh nje se je kasneje le še od- lagala ilovica obča&ne poplavne vode. 4 Acta carsologica 49 PLANINSKA JAMA - Rakov rokav Velika dvorana: profil 10a-scCT/ON KJa vzorec 355-sAwL1:35s apnenčev prod - limes/one grave/ 100% 2 A J,1"1 s Petrografska sestava Petrographic structure '•7 R.Gospodarič 1972 100% f0'.1% fliš - flysch limonit 475 470 465 460 PREČNI PROFIL CROSS SECTION older ffl,l\,ffl,\t 471 470 469 461 46 461 7 6 podora& skale- - . .,,.,~ _..Jboulder st. pasov,ta ,r· ~~ rocks ilovica- laminated loam o 0,5 današnji profil - today section 1 ~ 2 2,5m/• Zrnavost -Granulat/on Pesek- Sond Prod praSflat1 drobni srednji debeli drobni -· --·-,· ~~~- .. 100% ,,.;"' ,,.,...,. ;~' ,/,.,.--1? .,.6 / 5J i.,..,..,.f ,7/ i I LR'I 1 1 __ .,. ___ _ l~~;;ffi--= 0-1------+--+------+--+-----+---+--+---I qo2 ¾ 50 40 30 20 10 o UI U2 100 10 3() 6/J 100 150 kosov vzorcev 1,2,3 in 5 150 pi«es of the samptes_ 1, 2,3 and 5 ---,_ ______ ,_ __ r--~----, 200 300 400 500 1110 700 eoo /') PROFIL SEDIMENTOV FILLS SECT/ON HITROST VODE-WATER r7 zaobljenost( i:1) r---1 sploščenost ( ~) ,----... , , \ profil ob sedimentaciji proda- the section at the !ime of gravel sedimentation VELOCITY roundness flatness Sl. 16. Planinska jama, Rakov rokav v profilu 10 a (Velika dvorana) z ohranjenim stolpcem apnenčevega proda; diagrami pri- kazujejo petrografsko sestavo, zrnavost, zaobljenost in sploščenost proda Fig. 16. Planinska jama, the Rak Branch at section 10 a (The Great Hall) with preserved limestone gravel column, its petro- graphic structure, granulation, roundness and flatness are presented by the diagrams Rado Gospodarič, Razvoj jam 47 Analitični podatki kažejo, da se je apnenčev prod odložil na erodirano po- vršino starejše pasovite ilovice. Spremenjena sedimentacija se je uveljavila nenadoma. Tok kalne ponornice s flišnega ozemlja (kremenov peščenjak, kre- men, sljuda) je dosegal tako hitrost, da je lahko valil in prenašal po rokavu kose cenomanijskega apnenca. Za vsako plast apnenčevega proda smo s pomočjo ebperimentalnih krivulj (E. in W. White 1968) ugotovili kritično hitrost ponornice, pri ka,teri se je transportirani material že usedal. Naj-- Slepic · , 80 Pisani kanal ~ , u ij 1.75 1.70 1.65 Sl. 17. Planinska jama, Rakov rokav v profilu 10 in 11, legenda na sliki 15 Fig. 17. Planinska jama, the Rak Branch at the sections 10 and 11, the legende on the fig. 15 krije se sedimentni prag iz podornih skal, apnenčevega proda, sige in starejše pasovite ilovice (profil lf na sl. 17). Zahodno od prehoda je skalna zajeda, tako imenovani Slepič, na rpol zadelan s pasovito ilovico in rdečo ilovico ter sigo nad njo. Ilovica je razgaljena v 3 m visokem profilu. Njene mehkej.še in trdnejše proge padajo proti vodnemu koritu, a se izravnajo v prostoru samega Slepiča. Sestava pasovite ilovice je zelo podobna ilovici v Rudolfovem rovu in v Veliki dvorani. Tudi rdečo ilovico nad njo lahko dobro primerjamo z vrhnjo rdečo ilovico v Rudolfovem rovu. Manjka samo prod belega roženca. Pawvita ilovica je tako zadelala rov med Slepičem in 400 m oddaljenim Rudolfovim rovom, da se v njem ni mogel kasneje več akumulirati apnenčev prod tako kot v Vod- nem rovu. 52 Rado Gospodarič, Razvoj jam 49 Pisani kanal Pisani kanal poteka v več zavojih proti vzhodu 600 m daleč tja do Kapniške dvorane. Načrt (sl. 7) kaže Pisani kanal ob zelo nizki vodi na absolutni višini 468,5 m, kakor smo jo zabeležili v suhi jeseni l. 1971. Obrisi kanala so takrat bili drugačni kot med merjenjem jeseni l. 1969 ob 1,5 m višji vodi. Le ob nizki vodi je razvidna morfološka razlika med prvo in drugo polovico kanala. V prvi polovici so med obema &tenama in ob njih številni zasipi apnenčevega proda, med njimi pa posamezna 1-3 m globoka jezera v 20 m širokem in 7 m visokem kanalu. Ob najbolj ugodnih pogojih za opazovanje pa nismo nikjer z gotovostjo videli skalnega dna kanala {tab. 12 A). V drugi polovici kanala se stene približajo ena drugi na 10 m, strop nad vodo se poviša na 8 m, dno pa poglobi na 10 m {profil 13 na sl. 18, tab. 12 B). Tu nismo videli prodnatih kupov. Pisani kanal se konča s Šmidlovim zapiračem, to je z znižanim &tropom v 20 m širokem prostoru, ki ga visoka voda zalije. Med zasipi smo bolj ip,od:robno pregledali tistega pri profilu 12 (sl. 19). Ohra- njen je po dnu in ob stenah rova do višine 471 m. Leži na skalnem dnu ali na starejši pasoviti ilovici, naslonjen pa je na gladko levo steno in na 6 m visok ter 3 m širok sigov stalagmit ob desni steni (tab. 12 A). Stalagmit je v &podnji polo- vici delno erodiran, globoke škraplje na njem so nastale ob nihajoči vodni gladini pred odlaganjem proda. Do zgornje meje zasipa sega tudi meja Mn prevleke. ,as -'80 475 -'70 -'65 460 455 Profil 13 PISANI KANAL ~ ,15 t.70 '65 '60 ,ss ,so '-'S Profil 1, SKRIVNOSTNO JEZERO Sl. 18. Planinska jama, Rakov rokav v profilu 13 in 14 Fig. 18. Planinska jama, the Rak Branch at 13th and 14th profiles 53 50 PLANINSKA JAMA Rakov rokav - Pisani kanal profil - section - 12 -·- ---·-·-·- visoka voda high wators nizka voda. low waters Zrnavost -Gronulation Prod-Grot.l sred111 "11 Acta carsologica VII, 1976 Vzorec 349 75 kosov - pieces .,_sample •• ~ :~1-,_L~-----.._ ~ 7 O 50 1JO 150 200 250 lOO 350 400 450 500 550 &CIO 650 % vz:~ m kosov -pieces •• O O 50 1DD 190 200 250 300 J50 4C10 450 '500 550 IOD '50 VzorK 352 75kosov-pieces •1. sample .. .. starejsa. in mlajša siga olcar andyoungerconcrebon apneflCev prod limesl-gtawl pQSOYita ilovica kaminoled .toom moblje,nos1- roundni!ss Sl. 19. Planinska jama, Rakov rokav pri profilu 12; diagrami prikazujejo zrnavost, zaobljenost in sploščenost apnenčevega proda (349, 350, 352) in vmesnega ilovnatega peska (351) Fig. 19. Planinska jama, the Rak Branch at 12th profile, the granulation, roundness and flatness of limestone gravel (349, 350, 352) and intercalated loam's sand are presented by the diagrams V kupu apnenčevega proda smo na vsak višinski meter analizirali povprečni vzorec. Najbolj spodnja plast (vzorec 352), ki jo je bilo še mogoče videti, je se- stavljena iz 75 6/o proda, 10 O/o pe1:,ka in 15 O/o rdečkaste ilovice. Prodniki so delno sprijeti s sigo. Vsi so iz svetlosivega apnenca z zgornjekredno foraminiferno favno, ki jo je določil R. P a v 1 o ve c. Med preiskanimi kosi je le eden iz do- lomitiziranega apnenca, dva pa iz črnega apnenca, v kakršnem je izdelan Rakov rokav. Kosi imajo nizke indekse zaobljenosti do 150, indeks sploščeno1:,ti pa za- vzema vrednosti 150-300 brez izrazitega viška. V pesku se manjša odstotek apnenih delcev od 90 O/o pri frakciji 1-2 mm, na 10 ¾ v frakciji 0,2-0,1 mm, veča pa se odstotek v HCl netopnih snovi kot so kremen, kosi kremenovega pe- ščenjaka, sljude in limonitnih ooidov. Kremen je večinoma oglat, le poedini koe.i so zelo zaobljeni. Ilovica je rdeče barve, prav tako kot njena 20 cm debela plast (vzorec 351) nad obravnavano plastjo proda. Ta rdeča ilovica v spodnji plasti daje slutiti, da leži prod na pawviti ilovici, ki je v drugih rovih, npr. v Slepiču in v Rudolfovem rovu s tako ilovico pokrita. 54 1 aacto Gospodarič, Razvoj jam 51 Naslednja plast proda (vzorec 350) se od nižje ne razlikuje po zrnavosti, pač pa po slabši zaobljenosti in bolj sploščenih delcih. Ostri robovi ob za- obljenih so zelo pogosti. Poleg gladkih kosov svetlosivega apnenca je tudi 10 -O/o avtohtonega apnenca. Peščena frakcija je enaka zgoraj omenjeni. Vrhnja plast (vzorec 349) ima 85 °/o proda, najrveč srednje velikosti med 10-30 mm, tako kot obe spodnji plasti; peska in rjave ilovice pa je manj. Prod se je odlagal iz dokaj čiste rvode. Ko6i apnenca niso zaobljeni, so pa različno sploščeni. Posame21ni kosi so precej razjedeni, ker so kot vrhnji najbolj izpostarv- ljeni koroziji današnje vode. Siga, ki se je nabrala iz kapnice, je prod sprijela in obvarovala pred popolno erozijo. Po velikosti prodnikov sklepamo, da jih je po rovu kotalila hitro tekoča v-oda. OdlagaJa jih je največ ob kolenih in razširjenih odsekih kanala, kjer se je njena hitrost oziroma tran„portna moč zmanjšala. Rdeča ilovica med plastema proda kaže na kratek zastoj v zasipavanju. Kot se je zasipavanje nenadoma začelo, tako sie je tudi nenadoma končalo. Nad prodom ni peska in ilovice, tako kot v Veliki df1 gravel pasovita ilovica- bminof~d loam vodni tok- woff>f flow Tiha jama 50 --soom-- 2 53 Merili · 22 8 1971 Surveyed by · · · R. Gospodaric ,---.... __ .,.,. M.Kranjc A. Vadnjal Visoka dvorana podorne skale- JJouldt>r rocks mlaj&i in starejŠa siga- young_~r one/ ~r concr~fions starejsi strop in dno- old~r floor and bottom dvorana 490 480 470 460 450 Sl. 20. Planinska jama, tloris in vzdolžni profil Tihe jame ter njena lega ob podorni Visoki dvorani, kjer teče Unica proti jamskemu izhodu Fig. 20. Planinska jama, the ground plan and longitudinal section of Tiha jama and its situation near collapsed Visoka dvorana (The High Hall} where Unica flows towards cave entrance 57 54 Acta carsologica VII, 1976 Viooki dvorani odložene naplavine proda pi6anega roženca, starejša pasovita ilovica in nato apnenčev prod tako kot v Pivškem rokarvu. Mlajša paoovita ilovica pa je že zapolnila oba rokava skoraj do višine 490 m. Prej pa je v Tihi jami še računati s skromnim zasipom novega skalnega rova s prodom belega roženca. Kasneje je ponornica erodirala naplavine in skalno dno v Visoki dvorani, v Tihi jami pa je nastajala siga. Pri mlajši eroziji se je verjetno izoblikoval elipsa6ti prečni profil današnjega vhoda v Planinsko jamo (tab. 13 B). Starejši, više ležeči rov pa je še delno ohranjen v slepem rovu desno od vhoda, kjer ilovica lahko ustreza poplavni ali pasoviti iz notranjosti jame. Ta zasuti rov se verjetno nadaljuje v pobočju za- trepne doline proti severu. Lisična v Nartu (kat. št. 2992) z nadmorsko višino vhoda 480 m in dolžino 80 m v desnem pobočju doline je morda še se6tavni del tega starejšega rova in jamskega izhoda. Pred nastopom mlajše erozije je bila verjetno zatrepna dolina Planinske jame takšna, kot je današnja i'llOOednja za- trepna dolina Malenščice, kjer pa mlajša erozija ni uspela odstraniti podornega materiala, ker 6e je voda Raka usmerila proti prodonosni in niže tekoči Pivki. SKLEPI O SEDIMENTIH IN RAZVOJNIH STOPNJAH PLANINSKE JAME Iz pregleda in opisa nahajališč jamskih 6edimentov lahko izluščimo več sklepov o vrstah in relativni starosti, o načinu odlaganja in transporta ter o izvoru ood.imentov v Planinstki jami. Prav tako so možni sklepi o tem, kako se je v obdobju nanosa prvega sedimenta do danes spreminjala oblika Planin- ske jame. Po značilni sestavini in izvoru razlikujemo alohtoni - prod pisanega roženca kot najstarejšo naplavino, nato - starejšo pasovi.to ilovico, - prod belega roženca, - apnenčev prod kot delno paravtohtono naplavino, - mlajšo pasovito ilovico in - poplavno i1ovico kot najmlajšo naplavino. Med avtohtonimi sedimenti poznamo več generacij sige, črno Mn prevleko in podorne skale. ALOHTONl SEDIMENTI Prod pisanega roženca Prod najdemo v Pivškem rokavu na nekdanjem skalnem dnu v višini 467 m pri pritočnem sifonu in na 461 m pri Sotočju. Nastopa v največ meter debeli, s karbonatnim vezivom v rahel konglomerat sprijeti plasti. Plast ni sklenjena, ker se naplavina ni povsod odložila, na mnogih mestih pa je bila •kasneje tudi ero- dirana. Petrografska sestava obravnavane naplavine pokaže na povprečno 70 O/o roženca v prodni frakciji ter 30 f.1/o flišnih in limonitnih 6esta'Vin v peščeni frak- ciji (sl. 21). Slednje sestavine povedo, da je naplavino odložila Pivka iz flišne in s kvartarnimi sedimenti pokrite Pivške kotline. Le tako si je mogoče tudi raz- 58 Rado Gospodarič, Razvoj jam P•trografska sestava -~trogrophic structur~ 31, onalizironi vzorci analysed _,.. e321 •:m Zrnavost - Granulat ion Pesek-Sand Prod-Gr~I 100 " drobni sr«Jnji i j i "' f 50%,+--+-----+i --,--+-/-,,~_.F--,__'Hf----,---, ---- / ✓-✓- ..,. . .r· j m-·-· ;/ , 55 piN.n~~nec~----,.-d-,-.. -,,-------.J.100•1. 0%-1""'"""'!'----'::C....--+--+-----+---+---l 11 ii -nJICII 0,1 a2 2 ,:i 30 60mm Sl. 21. Planinska jama; diagrama petrografske sestave in zrnavosti pisanega roženca iz Pivškega rokava Fig. 21. Planinska jama; the diagrams of petrographic structure and granulation of coloured chert from the Pivka Branch ložiti prisotnost zelo zaobljenih prodnikov pisanega roženca, ki se niso zaoblili le pri podzemeljskem pretoku, ampak so že zaobljeni bili odnešeni najprej v podzemlje Postojnskih jam, nato pa v Pivški rokav Planin~ke jame. Zrnavost analiziranih vzorcev je pokazala najmanj 60 °/o srednjega in drob- nega proda in največ 40 O/o peska. Le en vzorec (331) iz zasipa pri profilu 2 in 5 ima samo pesek in ilovico. Tu smo ugotovili postopni prehod prodne v ilovnato plast. če uporabimo empirične podatke o minimalni hitrosti vode, pri kateri se začne usedati na skalo dno v podzemlju sTednji prod (E. in W. White 1968, 124), ugotovimo, da je v našem primeru morala teči Pivka najmanj 1 m/s hitro, tedaj ko je prod prenašala in odlagala. Ce nadalje upoštevamo dobro viden prehod v krOlVIlo pasovito il01Vico potem lahko rečemo, da pomeni naplavina pisanega roženca neko končno erozijsko razvojno stopnjo v podzemlju i:n njen prehod v izrazito akumulacijsko razvojno stopnjo, ki jo nakazuje krovna sta- rejša rpasovita ilovica. V poglavitnem eTozijskem obdobju je Pivka tekla hitreje in pri tem s pomočjo proda tudi erodirala skalni rov. Tedaj je morda tudi zahajala v Rakov rokav, vendar je bil njen poglavitni tok le usmerjen proti današnjemu izhodu, kajti v Rakovem rokavu pisanega roženca nismo našli. Starejša pasovita ilovica Starejša pawvita ilovica je v Planinski jami najbolj razs1rJena alohtona naplavina. Pri sifonu v Pivškem rokavu sega do višine 471 m, v zasipih po rokavu pa še meteT· ali dva više. V Rakovem rokavu, v Rudolfovem rovu, je razgaljena v debelini 5 m do višine 575 m, zadnje najdišče pa je v Pisanem kanalu prav tako visoko. Te ilovice nismo našli niti v Kapniški in Podorni dvorani ter v Skrivnostnem jezeru, niti okoli Sotočja in ob današnjem jamskem 59 56 Acta carsologica VII, 1976 vhodu, ker je od tod verjetno že erodirana. Spodnja meja odlaganja je vezana na višino odložene iplasti pisanega roženca, na nagnjeno skalno dno ter obliko I"1QIVOV. Po ohranjenih erozijskih ostankih lahko nedvomno sklepamo, da je starejša pa&ovita ilovica prekrila domala vse rove Planinske jame do polO'Vice, nekatere odseke pa celo do stropa. Pasovitost je najbolj značilna na zunaj vidna lastnost obravnavane na- plavine, ki je ni mogoče zgrešiti. Naplavino namreč sestavljajo 1 do 100 mm 30 715 Pl 36 b (vrhnja plast) 9 735 ± 285 Pl 40 a (konica) 32 875 ± 1810 Pl 41 a (jedro) > 49 900 Pl 41 a (konica 1) > 45 265 Pl 41 a (konica 2) > 45 780 Pl 318 a (jedro) > 45 610 79 700 ± 1600 Pl 318 b (vrhnja plast) 32 225 ± 1450 Pl 339 44 240 ± 2125 Pl 323 a 8 205 ± 355 Pl 323 b 3 630 ± 260 Pl 334 > 44 635 Pl 42 > 46 025 Pl 24 77 800 ± 8400 se je oblikoval. če pa upoštevamo že iz Postojnske jame ugotovljeno zelo počasno rast sige v tisti dobi (okoli 0,75 mm/100 let; R. Go spod ari č 1972), potem lahko sklepamo, da je oblikovanje stalagmita trajalo lahko 15 in več tisoč let. Ker obravnavana siga pokriva apnenčev grušč, datira njegova sedimentacija najmanj v prvo polovico zadnjih 100 000 let. Tudi s sigo vzorca Pl 41, ki pokriva grušč v začetku Pisanega kanala, smo želeli spoznati zgornjo časovno mejo gruščnatega zasi;pa. Žal, pa so analizirani primerki pokazali le starost nad 45 000 let, ker preko te dobe radioogljikova ana- liza ni več možna. Analiza vzorca Pl 339, ki spada k sigi pod gruščem v Pivškem rokavu, pa je presenetljivo pokazala na staro&t 44 240 ± 2125 let, kar ,pa se s prejšnjimi podatki ne ujema. Ker je to edini tak podatek, ga iz prev1dnosti ne upoštevamo. Erozijski ostanek rdeče sige na steni ob vhodu v Paradiž (vzorec Pl 334) je starej.ši od 44 630 let, pravtako rebro baldahina pod g,ruš,čem (vzorec Pl 42) v Pisanem kanalu Rakovega rokava. Za stratigrafsko opredelitev naplavin tudi ti dve analizi nista uporabni. Bolj koristna je analiza vzorca Pl 24 s staro&tjo 77 800 ± 84 000 let določena z U/Th metodo. To je rjavkasta siga delno erodiranega stalagmita iz starejše sige vrh starejše pasovite ilovice pri 5. mostu Pivškega rokava, ki ga grušč in mlajša pasovita ilovica ne pokrivata. Da imamo v Planinski jami zares opraviti s tako &taro sigo, pove tudi stalagmit iz Katernovega rova. Gre za vzorca Pl 318 b in 318 a. Prvi vzorec iz oboda stalagmita je po 14C analizi star 32 225 ± 1450 let, drugi vzorec iz jedra istega stalagmita pa nad 45 610 let. Starost istega vzorca 5* 67 64 Acta carso!ogica VII, 1976 pa je zopet bolj natančno opredelila U/Th metoda in sicer na 79 700 ± 1600 let. To pomeni, da je stalagmit v Katernovem rovu sestavljen iz mlajše in starejše sige. Starejša siga ustreza omenjeni &igi pri 5. mostu in sigam vzorcev Pl 334 in 42, ki jih s 14C metodo nismo mogli opredeliti, a ležijo pod apnenčevim gru- ščem. Kljub številnim tehničnim problemom in nezanesljivosti, ki ju poznamo pri absolutnem datiranju sige z obema upmabljenima metodama, lahko vendarle verjamemo, da imamo v Planinski jami opraviti s tremi generacijami sige in sicer: najmlajfo, holocensko sigo & starostjo do 10 000 let b. p., mlajšo srednjewurmsko sigo med 30 000-50 000 leti b. p. in starejšo-starowurmsko ali predwilrmsko sigo pred približno 80 000 leti. Lahko tudi rečemo, da so po stratigrafski, relativni starosti ugotovljene tri generacije sige potrjene tudi z absolutnimi številkami. To bo pomagalo razvrstiti speleog,enetske procese Planinske jame in Postojnskega jamskega sistema v celoti. Podorne skale Podorne skale nastopajo v današnji vodni strugi, v večji količini pa v podor- nih dvoranah. Nikjer jih nismo našli med alohtonimi naplavinami. Pivški mkav kaŽ€ nasploh le malo podorov, verjetno je ponornica uspela kar &proti odnašati in topiti posamezne odkrušene skale. V večjem kupu so ohranj,ene le v dvorani Golgoti in ob Šmidlovem prehodu. Tu ležijo na višjem skalnem dnu in v morfološkem okolju, kjer sta se slučajno združili dve etaži rokava ena v drugo. Strop se je najbolj ,krušil v mlajšem erozijskem obdobju, ko je dobivala Planinska jama današnjo obliko. Rakov rokav je nekoliko bolj razrušen, saj ima več podornih dvoran. Strop se kruši do današnjih dni, podiranje je bilo najbolj int,enzivno po eroziji alohto- nih naplavin. V tem pogledu sta se Pivški in Rakov rokav enako razvijala. Vi,deti pa je, da Rak ni uspeval tako sproti odnašati podornega materiala kot Pivka, ki je znatno manj zajezena in ima enakomeren strmec, pa tudi več alohtonih naplavin je uspela od&traniti. Mlajša erozija v Rakovem rokavu ni dosegla skal- nega dna iz dobe pred naplavitvijo starejše pasovite ilovice, medtem ko je to dno v Pivškem rokavu že poglobljeno. Podorni material v Planinski jami nima stratigrafske vrednosti pri ugotav- ljanju razvojnih stopenj ,podzemlja kot alohtone naplavine in siga. Crna prevleka V Pivškem in Rakovem rokavu smo zasledovali s črno prevleko pokriti spodnji del skalne vodne struge in njene &edimente. V Rakovem rokavu je z;gor- nja meja prevleke domala vodoravna na višini 473 m, padati začne pri Dvoj,čkih in doseže nad Slapom višino 461 m. Od tod enakomerno pada proti jamskemu izhodu na 455 m. V Pivškem rokavu je pri dotočnem sifonu na 472 m, nato pa polagoma pada do podorne Golgote. Onkraj te dvorane se naenkrat zniža na 461 m, nato pa polagoma pada k jamskemu izhodu. Prevleke ni pod vodno gla- dino današnjega vodotoka. Danes prevleka ne nastaja, ker jo Pivka in Rak ero- dirata. 68 Tabela l. Razvoj Planinske jame Sedimenti alohtoni 1 ~vt,:::1 ':!l / f',/ l<:: l 50 ol ::;:'.:.1=-·=--~ :(JS.] 1/mesiane i'uii)/~~ndgr~vel~ ~I op1 Q02 0,1 0,2 10 30 60 Sl. 27. Postojnske jame, Podzemeljska Pivka v profilu 1; vzdolžni in prečni prerez zasipa v rovu, diagrama petrografske sestave in zrnavosti analiziranih vzorcev zasipa (401-405),, Diagram zrnavosti prikazuje tudi petrografsko sestavo naplavin v posameznih frakcijah. Debel grušč je samo iz apnenca, drobni pesek pa le iz flišnih kamnin Fig. 27, The Caves of Postojna, the Underground Pivka at 1st profile; fongitudinal and cross sections of the deposit in the channel, the diagrams of petrographic structure and granulation of analysed deposit samples (401-405). The granulation diagram represents also the sediments petrographic structure in singular fractions. The thick gravel originates from the limestone only, while the thin sand from flysch rocks 72 Acta carsologica VII, 1976 V 5 m visoki nasipini pod sigo je možno razlikovati plast z več apnenca (vzorec 411) in pla&t z manj apnenca (vzorec 412). Vzorec 411 ima kose zgornje- krednega in paleogenskega apnenca, prodnike kremenovega peščenjaka iz fliša in prodnike ter odbitke pisanega roženca v utežnem razmerju 20 : 65 : 15. Vzorec 412 ima v rjavi (10 YR 4/4) ilovici prod in pesek, kjer so kosi apnenca, pešče­ njaka in roženca v razmerju 35 : 40 : 25. Na tab. 15 B lepo vidimo, kako je na- plavina bila odložena na fasetirano in izžlebljeno skalno steno. Posamezni kosi apnenca so na steno prilepljeni s črno Mn skorjo, ki se je odločila iz vode, ko je bila naplavina že &edimentirana. Podobne razmere ugotavljamo še v nadaljevanju Podzemeljske Pivke (pro- fil 4, sl. 28). V koničastem rovu ob strmih lezikah teče ponornica v brzici in raz- galja na više ležečem skalnem dnu 2 m visoko nasipino, kjer si od spodaj navzgor sledijo plasti grušča, peska, grušča in pasovite ilovice; to pokriva vodoravna skorja sige (tab. 16 A). Pred Martelovim podorom &e Podzemeljska Pivka skrije v 8,5 m globok sifon, da bi se onkraj podora zopet pojavila v Krajgerjevi dvorani. Višja voda najde pat v to dvorano tudi še med bloki podora. Pod 30 m visokim stolpom podornih skal oo ob strmih stenah ohranjene prodne naplavine, nismo pa videli pasovi te ilovice (profil 5 na sl. 28). V 5 m visokem stolpu naplavin ob levi steni so vidni med drugim tudi &plo- ščeni kosi apnenca in kremenovega peščenjaka izjemne velikosti do 150 mm. Takšne kose je mogla seveda odložiti voda z izjemno transportno močjo in hi- trostjo (preko 3 m/s). Pod temi velikimi kooi in tudi ob desni steni sta po dve pla&ti bolj drobnega materiala. Vzorec 413 je iz meter debele plasti, ki leži verjetno na skalni podlagi. Vse- buje 80 O/o oglatih kosov zgornjekrednega in paleogenskega apnenca. Prodniki peščenjaka in pisanega roženca so le v drobnem produ. V:wrec 414 iz 0,8 m debele plasti ima pretežno le zaobljene, do 10 mm velike prodnike peščenjaka, ki jih je mogla odložiti ponornica ob hitrosti največ 0,5 m/s. Pestra zrnavost naplavin kaže, da je ponornica pred podorom in ob njem delno zastajala; v glavnem je odtekala skozi nižja. skalni rov v nadaljnji širši prostor - Krajgerjevo dvorano. Vanjo je kotalila skale nasitajajočega podora. Te so &kupaj z alohtonim sedimentom ohranjene v zasipu po tukajšnjem dnu. Vzorec 416 kaže prodnike krednega in paleogenskega apnenca, peščenjaka in roženca ter zaobljeni pesek kremena in limonita. Najdemo tudi zaobljene kose sige, ki povedo, da je bil rov že zakapan pred odlaganjem teh naplavin. V Krajgerjevi dvorani je zasip napolnjeval več kot polovioo prostora (pro- fil 6, sl. 28, tab. 16 B). Nad njim ·se je odložila siga v stalagmite in stalaktite. Nad za&ipom so stene in delno strop ter konice daljših stalaktitov ,počrnele z Mn prevleko, delno pa so tudi pokrite s poplavno ilovico. Tisti del sten, ki jih zakriva 3 m visok zasip, pa ni počrnjen. Iz tega je moč sklepati, da je črna prevleka nastala, ko je bil zasip že odložen in zasigan. V neposredni bližini Martelovega podora 25 m nad Podzemeljsko Pivko je omeniti Jamo Koliševko, ostanek nekdanjega vodnega kanala (I. Mic h 1 er 1959, 168). Ob ponovnem pregledu jeseni l. 1972 smo v njej ugotovili rpodorne skale med dvema generacijama sige in poplavno flišno ilovico pod bogato starejšo sigo. To je vse drugačno gradivo kot v Podzemeljski Pivki. Dva različna horizonta podzemeljskih prostorov sta vsaj navidezno povezana z mlajšo udor- 76 Rado Gospodarič, Razvoj jam Profil 2 Profil 3 1 I · - 512m -- ;.. 507m f' -502m I ;--11 1-... 7---:f i.__/ ;__ --./ Profil 4 Profil S ~9i/ --=:=:---- POSTOJNSKE JAME Podzemeljska Pivka .apnenec - limesfane /00% 73 Petrografska sestava Petrographic structure Profil 6 Legenda no sliki 32 Legende on the Fig. 32 . • ·••! "' • Oli .,.,2 70()%f--------------~,:,o,,. flis - flyscfl roŽl!nC - limonit cWt - limonite Zrnavost-Granulat ion O-,-, -----1----+---~----;f-------+-----+---~+----+--+O (W2 Q1 Q2 10 30 60 D:I Sl. 28. Postojnske jame, Podzemeljska Pivka v profilu 2, 3, 4, 5 in 6; diagrama petro- grafske sestave in zrnavosti analiziranih vzorcev naplavin (409-414, 415, 416) Fig. 28. The Caves of Postojna, the Underground Pivka at 2nd, 3rd, 4th, 5th and 6th profiles; the diagrams of the petrographic structure and granulation of the analysed sediments samples (409-414, 415, 416) nico Koliševko in Martelovim podorom. Zanimivo je, da je to zvezo prav dobro skiciral že A. E. Marte 1 (1894, 448). Iz Krajgerjeve dvorane teče ponornica v Zvezni rov Magdalene jame, ob srednjem in visokem vodostaju pa tudi v Perkov rov ter naprej v Vilharjev rov in Krožni rov Crne jame. Ta podzemeljska pot je bila predvsem aktivna v dobi odlaganja apnenčevega in flišnega proda, peska in ilovice, saj so ti sedimenti tu povsod ohranjeni. Perkov rov ima na skalnem dnu, ki je višji za meter do dva od onega na koncu Krajgerjeve dvorane, 4 m visoke zasipe. Na skalnem dnu je največ proda in pe1,ka (vzorec 417) iz ploš,čnatih, zaobljenih kosov rjavos:ivega apnenca, ki je po numulilavno ilovico, nastanek sige, zasipavanje z avtohtonim apnenčevim gruščem in alohtonimi naplavti.nami, aktivni skalni rov z dnom v višini 502 m. Tu je omeniti kotanjo v Umetnem rovu med Po::,tojnsko in Cmo jamo, ki jo opisujeta R. Go spod ari č (1964, 7) in S. Brodar (1966, 66). Kotanja je v višini 520 min 80 m južno od Vilharjevega rova, tako da se nahaja nad nje- govim Prečnim rovom. Vsebuje pa 4 plasti flišnega peska in ilovice ter rdečo ilovico, kakršne v 10 m niže ležečih rovih nismo ugotovili. Glede na različno vi- šino odlaganja lin delno različno petrografsko sestavo ter zrnavost sklepamo, da so naplavine v kotanji starejše, vezane na nekdanjo ::,edimentacijo iz smeri Lepih jam ali Ruskega rova v Postojnski jami. V Krožnem rovu vidimo ostanke pasovite ilovice na skalnem dnu in ob stenah v debelini 4 m (profila 8, 9 na sl. 29). Pokrite w s sigo in poplavno ilovico. V profilu 9 so med ilovico leče ilovnatega pe::,ka, katerega vzorec 370 ima največ peščenjaka in kremena ter sljude, zelo malo pa limonitnih ooidov in kosov oglatega roženca. Tu ni avtohtonega apnenčevega grušča, verjetno ga po- nomica ni mogla transportirati iz osrednje podorne dvorane Crne jame, ker ni imela ustrezne transportne moči. Po sedimentih in morfoloških ter hidroloških razmerah smo poskusili raz- likovati v Crni jamli tri ;poglavitne razvojne stopnje in sicer: - mlado stopnjo, ki vključuje ra.st sige, podiranje stropovja ter sifonski pretok ponornice v višini okoli 495 m z občasnim dvigom za 2-3 m, tudi erozijo naplavin in poglabljanje skalnega dna, - starejšo stopnjo pred udrtim stropom, ko je nastajala siga in so nastopale občasne poplave do 520 miz spodnjega Vilharjevega rova, kjer je ponornica od- lagala tudi alohtone naplavine, - najstarejšo stopnjo aktivnega rova v &meri zahod-vzhod (Matevžev rov) s skalnim dnom na okoli 510 m. Zanimivo je, da so v Črni jami najstarejši rovi usmerjeni od zahoda proti vzhodu, mlaj.ši ,rovi pa od juga proti severu. Naplavine poznamo le v mlajših, ne pa tudi v starejših rovih, kar preprečuje razvojne stopnje še bolj podrobno raz- členiti. Po višini skalnega dna pa se tu različno stari rovi približujejo drug dru- gemu mnogo bolj kot rovi, ki so bliže ponornemu robu. Ta ugotovitev velja tudi za Magdaleno jamo, medtem ko je iz morfologije Pivke jame razvidno, da w v današnjem podzemeljskem kanjonu takšni rnvi že združeni. 79 76 Acta carsologica Vil, 1976 SEDIMENTI V OTOŠKI JAMI IN ZGORNJEM TARTARJU (slika 30) Zvero med suhimi in vodnimi rovi jam smo podrobneje pregledali v Otoški jami. O nekdaj povezani Otoški jami z Zgornjim Tartarjem Postojnske jame, ki sta danes prekinjeni z udornico Staro apnenico, je govoril že A. E. M a rte 1 (1894, 448). I. Gam s (1965, 177) je tod skozi domneval pretoik predhodnice N anoščice v višinah 539-545 m, 537 m in 519 m, R. Go spod ari č in P. H a - bič (1966, 25) pa sta domnevni pretok ponikalnice zamislila v višinah 535 do 515 m, nato pa zasipavanje rova z naplavinami do višine 528 m. Z Otoško jamo &e je pobLiže ukvarjal S. Brodar (1951). Iz dveh plitvih izkopov je analiziral sedimente. V udrtini, kmalu za današnjim, l. 1893 odkopanim vhodom, je domne- val 20 m debel nasi,p flišnih naplavin. Situacijo udrtine prikazuje profil 10 na sl. 30. V suhem rovu je razgaljen obokan strop. Preden preide v steno, se nanj naslanja skorja sige s stalagmiti. Pod to skorjo je meter debela plast prhke &ige z rdečkasto rumeno ilovico (7.5 YR 6/8), ki ima le l '°/11 foremena, sljude in ooidov limonita (vzorec 428). Brez posebnega izkopavanja smo iz te plasti potegnili molar in kos fibule jamskega medveda. Podobne ko&ti je našel S. B r o da r (1951, 211) v ilovici med sigo 0,74-1,71 m globoko pod jamskimi tlemi v sondi sredi največje dvorane v notranjosti Otoške jame. Naslednja nižja, meter debela plast v udoru (vrorec 427) je apnenčev grušč z ilovico in peskom. Ostrorobat grušč je avtohton iz stropa in sten. V pesku je največ frakcije 0,5-0,2 mm, kjer je poleg oglatih zrn kremena in &ljude še naj- več okroglih limonitnih ooidov. Pod to plastjo je rahlo pasovita olivnorjava ilovica (2.5 Y 4/4). Njen vzorec 426 je imel le l '0/o peščene frakcije, pa še to ¾ kalcijevega karbonata, ¼ pa ilovnatih skupkov z zrni kremena in sljude. Možno je vtdeti le 4 m te plasti, saj se udor z njo koničasto zaključi, ne da bi videli skalno dno. Verjetno je pod to plastjo ponovno apnenčev grušč. Deset metrov pod udorom je že špranjasti strop vodnega rova Podzemeljske Pivke. Sem &o bile odnešene naplavine obravnavanega udora. Lega obeh rovov kaže, da more biti v suhem rovu največ 10 m naplavin, njegovo skalno dno ,pa v višini okoli 517 m. Nadaljnji udrtini (profila 11 A in 11 B) sta blizu Razgledišča v osrednjem delu Otoške jame. Zanju S. Broda r (1951, 210) meni, da se poglabljata do Podzemeljske Pivke na 504 min da imata ohranjen okoli 25 m debel naplavinski zasip. Pri pregledu obeh udrtin in tudi rova Podzemeljske Pivke pod njima smo ugotovili, da so naplavine &estavljene iz več različnih plasti in da niso tako debele. V udoru A vidimo meter debelo skorjo sige s kapniki, ki sicer sestavlja tla cele jame. Pod sigo je nekaj grušča, nato pa 3 m debela plast peščene ilovice. Sledi 0,5 m debela plast peska (vwrec 433), kjer prevladuje frakcija 0,5-0,2 mm s kremenom in sljudo, manj ipa je kosov peščenjaka, laporja, pi&anega in belega roženca ter liminitnih ooi,dov in cevk. Pod peščeno plastjo je videti 3-4 m avtohtonega apnenčevega grušča (vzorec 434) v alohtoni temnorjavi (7.5 YR 4/4) ilovici in pesku. V pesku so kremen, pe- ščenjak, roženec in limonit približno enake sestave kot v krovni plasti. Vse kaže, da se je v blatno vodo ali tla krušil drobir stropovja. Grušč leži na produ in pesku vzorcev 424 in 424 a. Ta naplavina &e drži ovalnih skalnih zajed, ostankov nekdanjega skalnega dna, ki je še ohranjeno 80 "' ~ (') II> ~ o o '5. (') II> POSTOJNSKE JAME, Profil 10 535· 53~~~·-,~~~ '\'16"•• -~- 525 "'Q7. / \- ., i'A / "' )(""'C<..~- ~-:- < ~ 520 ~------ ',~B '..;;~~~ \" : <:~~~ 505 Otoška jama - Zgornji Tartar - Podzemeljska Pivka ), \rof~~11 y~/~'. A Profil 12 altitud• 5,0 535 530 525 520 515 510 505 500· .~\~<, Podzem,/jska P1v,a "~"<~ \ ---------------------~soo Zrnavost- Granulation ,2, ,3, /. ,n ,Jt./.Jg• o':]3/ • .'1'0 t.21.a o. o .. . • ,21a •,33 roo• 100•1, prod+ qruič pesek gravet + ru'bble sand Petrografska sestava- Petrographic structure ,33• Profil 13 W%' ,1.JO e ~la "Hf .... ., e , ...... ., ~ > Wo/t . f liŠ-flysch rozenec + l1mon1t chert + limonite o vzorci iz padzemeljs~ Pivke oznake na prilogi 32 in 33 samples trom underground Pivka • vzorci iz Otoške jame in Zg. Tartarja samptes from otolka jama and Up~r Tartar Profi114 legendo glej na sliki 31 Legende on the Fig. 31 Sl. 30. Postojnske jame, Otoška jama, Zgornji Tartar in Podzemeljska Pivka v profilih 10, 11, 12, 13 in 14; trikotni diagrami zrnavosti in petrografske sestave analiziranih vzorcev, podrobnejši opis v tekstu Fig. 30. The Caves of Postojna, Otoška jama, the Upper Tartarus and the Underground Pivka at 10th, 11th, 12th, 13th and 14th profiles; triangular diagrams of granulation and petrographic structure of the analysed samples, detailed description in the text 78 Acta carsologica VII, 1976 med obema udoroma. To dno je bilo kasneje preluknjano in zvezano z nižjim rovom okoli 515 m in še z rovom Podzemeljske Pivke. Vzorca 424 in 424 a sta sestavljena iz zelo zaobljenih oblic in prodnikov pisanega roženca, kiremenovega peščenjaka oziroma apnenca ter roženčevega in kremenovega peska, sljude in limonita je zelo malo. V pesku ni flišnega pešče­ njaka, kakor v više ležečih plasteh. Tudi na::.lednja plast z vzorcem 425 ima takšno petrografsko sestavo pa čeprav leži na okoli 515 m višine, kamor je bila sekundarno prestavljena iz zgornje plasti. V naplavini vzorca 424 so predvsem pomembne oblice pisanega roženca s premerom do 15 cm. Tako velikih kosov doslej še nismo ::.rečali v nobenem jam- skem sedimentu. Ker so neposredno vezani na starejše skalno dno Otoške jame, 20 m nad današnjimi vodnimi rovi in tamkajšnjimi sedimenti, gotovo sodijo k pl'1imamim naplavinam te jame. Ohranili so se v starem ::.ifonskem kolenu ali kotlici skalnega dna na višini okoli 520 m, kjer so jih kasneje zasule druge naplavine, pri spodjedanju zasipa od spodaj navzgor pa so bile vnovič razgaljene in delno preložene navzdol. Žal poznamo v Otoški jami le eno nahajališče oblic in proda pisanega ro- ženca. V spodmolu Risniku v bližini Otoške jame pa je S. Brodar (1970, priloga 1, 12-14) našel na skalnem dnu v višini 530 m tanko pla::.t prodnikov roženca, kremenov pesek, nato pa flišno ilovico, grušč in rdečo ilovioo. To za- poredje plasti se kar ujema s plastmi v notranjosti Otoške jame. R. Go s po - dar i č in P. Habič (1966) pa navajata najdbe roženčevega proda na terasah ponornega roba in bližnjega flišnega terena na višinah okoli 530 m. Ti podatki kažejo, da je povsem možno hkratno odlaganje roženčevega proda na površju in v bližnjih ponornih jamah, ki med nje sodi tudi nekdanji vodni rov Otoške jame. V spodnji Podzemeljski Pivki vidimo nekaj pasovite ilovice ob poševni ::.teni, ki se dviguje navzgor k udoru. Nad njo je poplavna ilovica, odložena komaj do višine 510 min torej ne dosega više ležečih starejših naplavin. Vertikalna zveza med obema različnima rovoma in sedimenti je bila vzpostavljena po korozijsko razširjenih lezikah. V udoru B so skalne police v višinah 520 m in 512 m. Na njih so avtohtoni grušč ter alohtoni pesek in ilovica. Posebej ::.mo pregledali gradivo na spodnji polici (vzorec 423) in ugotovili podobno zrnavost in petrografsko sestavo kot v gruščnati plasti vzorca 434 v udoru A. Največ je grušča avtohtonega apnenca, manj pa kremenovega peščenjaka, kremena in limonita. Udor je pri dnu zasigan, zato mlajša zveza s podzemeljsko Pivko ni prehodna tako kot pri udoru A. Profil 12 :preko Razgledišča Otoške jame in Podzemeljske Pivke prav tako odkriva različne sedimente v višinah, ki ustrezajo zgoraj obravnavanim. Pri se::.toipu z Razgledišča vidimo ob stenah pod sigo več plasti grušča, peska in ilovice med višinami 528-518 m. Pod sigo je plast z vzorci 421 in 421 a. Zgoraj je zlepljen avtohtoni grušč, pomešan z alohtonim peskom iz zaobljenega kre- mena in rdečega preperelega kremenovega peščenjaka ter limonitnimi sestavi- nami. Spodaj pa ima prav tak pesek tudi kose belega roženca, ki jih doslej še nismo srečali v taki množini. Ker so temu vzorcu podobni vzorci 433, 434 in 422 lahko vse smatramo za o&tanke iste naplavine, odložene po vsej Otoški jami v višinah okoli 525 m. 82 Rado Gospodarič, Razvoj jam 79 Genetsko se Otoška jama nadaljuje v Zgornjem Tarlarju, dosegljivem iz Postojnske jame. Profil 13 je zarisan preko udorine pri sklepu Zgornjega Tar- tarja, gledano iz vzhodne smeri. Pod sigo na višini okoli 530 m je vsaj 10 m se- dimentov, ki zapolnjujejo najmanj 2/ 3 skalnega rova. Njegovo skalno dno ni razgaljeno, lahko ga domnevamo nekje na 518 m, ker je v tej višini razgaljeno tam, kjer se od Zgornjega cepi Spodnji Tartar. Udor v sedimentih je nastal, ko so bile naplavine že pokrite s starejšo sigo, a pred odlaganjem mlajše sige, kajti v lijakastem udoru že stoje do 5 m visoki stalagmiti iz mlajše sige. Po- plavna ilovica med obema sigama govori za obdobje, ko je bil rov do stropa po- plavljen. V naplavinah smo razlikovali spodaj 5 m debelo plast apnenčevega grušča in olivnorjavo ilovico (vzorec 429). Plast se debeli proti bližnji udornici Stari apnenici, a se tanjša in končno izklini vzdolž Zgornjega Tartarja. Tu imamo opraviti s stožčastim vršajem grušča iz udornice, kakršnega je možno ugotoviti tudi v Otoški jami (glej diagrama na sl. 30). Žal ni mogoče videti, na čem grušč leži. Glede na stratigrafsko podobnost sedimentov na obeh straneh Stare apnenice lahko domnevamo, da bi pod gru- ščem našli ,alohtoni rprod in pesek kot kažeta vzorca 424 :iJn 424 a v Otoški jami. Grušč pokriva olivnorjava (2.5 Y 4/4) ilovica s 14 °/o :peska, :v katerem so zrna kremena in sljude ter ooidi limonita (vzorec 430). Pesek je v 5 mm širokih progah med delno strnjeno ilovico, ki se poligonalno lomi. Lahko govorimo o nekakšni pasovitosti teh naplavin tako kot pri vzorcu 426 v Otoški jami. Nad to ilovico je pol metra debela plast apnenčevega ,grušča v olivnorjavi ilovici (vzo- rec 431), ki se po sestavi ujema z gruščem vzorcev 422 in 427 v Otoški jami. Mislimo, da je ta grušč vsepovsod nastajal istodobno pri razpadanju jamskega stropa, posebej pri oblikovanju udornice. Pokril je ilovnata tla, lahko ga je za- livala tudi blatna ponornica. Analizirali smo ,še vzorec 432 iz peščene plasti pod sigasto kopo pred od- cepom Zgornjega in Spodnjega Tartarja (profil 14). Zrnav0&t in petrografska sestava sta podobni vzorcema 430 in 433 iz Otoške jame. Ker pa je plast pokrita s sigo, lahko sklepamo, da vršaj zgornjega grušča ni segal več tako daleč v no- tranjost jame, pa tudi pasovita ilovica tu ni bila odložena. Podoben pesek bomo zopet srečali ob Koncertni dvorani in drugod v suhih rovih Postojnske jame. Potek sedimentacije in oblikovanja Otoške jame in Podzemeljske Pivke V Podzemeljski Pivki so naplavine na višinah med 507-512 m, oziroma 505-512 m, če upoštevamo ohranjene ostanke v profilu 1 in 2, ki sta Otoški jami najbližja. V Otoški jami in Zgornjem Tartarju so alohtone naplavine med skalnim dnom na 518 min višino 530 m, kjer so današnja tla (profili 10, 11, 12 in 13). V profilu 11 je alohtoni pesek najden na 515 m, vendar v sekundarni legi. Procentualno razmerje proda, peska in ilovice pregledanih vzorcev naplavin iz spodnjega in zgornjega jamskega horizonta prikazuje trikotni .diagram zrna- vosti na sl. 30. Vsi gruščnati oziroma prodnati vzorci zasedejo v diagramu skupno področje, čeprav je material dvojnega izvora: alohton in paravtohton 6* 83 80 Acta carsologica VII, 1976 v Podzemeljski Pivki in avtohton v Otoški jami. Prvi grušč se je sedimentiral iz hitro tekoče ponornice (okoli 2 m/s), drugi grušč je rpadal & stropa in sten med pesek in ilovico umirjenega vodotoka. V Podzemeljsko Pivko so bili sedi- menti naplavljeni skozi ponor ob današnjem jamskem vhodu pri Postojnski jami. Ponornica je tekla proti severozahodu v obratni smeri kot prej ponornica v Otoški jami, ki je ponikala v slepi dolini Risnik, in tekla proti vzhodu oziroma jugovzhodu. V Podzemeljski Pivki so naplavine zelo mešane, po&ebno v gruščnatih pla- steh. Ponornica je iz Pivške kotline nanesla material eocenskega fliša, paleo- censkega apnenca in površinske kvartarne naplavine (ilovico, pisani roženec, beli roženec in limonit). V Otoški jami pa je odložila petrografsko dokaj enotno naplavino prodnikov pisanega roženca, peščenjakovega in kremenovega peska, ki jih v Podzemeljski Pivki ni. Manjši prodniki pisanega roženca tu sicer nasto- pajo, vendar vedno ~kupaj z enako velikimi, če ne še večjimi kosi peščenjaka in apnenca. K komponenti roženca v diagramu na sl. 30 so vštete tudi limonitne sestavine in kosi belega roženca. Tega materiala iz kvartarnih sedimentov v Pivški kotlini je v naplavinah Otoške jame znatno več kot v Podzemeljski Pivki. Zato sklepamo, ,da je ponikalnica erodirala več kvartarnih sedimentov, ko je ponikala na višini okoli 530 m kot pa kasneje, ko je ponikala na okoli 510 m. Sklepamo, da je bil relief Piv,ške kotline v prvem primeru mnogo bolj pokrit s kvartarnimi naiplavinami kot v drugem primeru, ko je bil vnovič po- globljen v primarne flišne kamnine. V Otoški jami in Zgornjem Tartarju so naplavine pokrite s sigo rdečkaste barve, porozne in nehomogene teb,ture. Siga je tesno povezana z rdečkasto prstjo in kostmi jamskega medveda v njej. To starejšo stgo pokriva mlajša siga, ki je odložena v že izoblikovanih udorih. Med obema sigama je v Zgornjem Tartarju rjava poplavna ilovica celo do višine preko 540 m. Na naplavinah v Podzemeljski Pivki pokrov sige ni tako sklenjen, siga sama pa je bele barve, homogena in s številnimi, velikimi kristali. O rdečkastoobarvani pr&ti in kosteh jamskega medveda ni sledu. Leži na neuravnani podlagi enkrat gruščnatih, drugič ilovnatih plasti, a tudi ob živi skali. Niti v Otoški jami, niti v Podze- meljski Pivki ni med naplavinami videti druge sige. Pač pa so kosi rdečkaste sige med apnenčevim gruščem v Podzemelj&ki Pivki (v~rec 416). Iz teh ugo- tovitev lahko sklepamo, da je rdečkasta siga na naplavinah v Otoški jami starejša od sige na naplavinah v Podzemeljski Pivki. Nadaljnjo rpomoč pri starostni opredelitvi obojnih naplavin in skalnih rovov nudijo udori v Otoški jami in precejšnje množine odnešenih naplavin na mestu, kjer Otoška jama križa Podzemeljsko Pivko. Udori so mogli nastati šele tedaj, ko je aktivna ponornica s &premenljivo gladino in erozijsko močjo spodjedala skalno dno više ležečega rO'Va in odnašala tamkajšnje naplavine, ki jih je ponornici posredovala tudi kapnica. Tam, kjer rov Podzemeljske Pivke ni križal starejših rovov ali potekal pod njimi, udori in medsebojne zveze niso mogle nastati, npr. v turističnem delu Postojnske jame. Tudi tam, kjer je razdalja med obema horizontoma večja, npr. med Jamo Koliševko. in Martelovim po- dorom, ali pa tam, kjer ponornica ni bila več sposobna erodirati in sproti odnašati grušč nastajajočih podorov in &tarejših naiplavin (npr. v Črni jami), je zveza le delno vzpostavljena. 84 Rado Gospodarič, Razvoj jam 81 Po obravnavanih podatkih o sedimentih in oblikah rovov okoli Otoške jame lahko sklepamo na več ra!ZlVojnih stopenj (sl. 31 v iprilogi), ki si od najmlajše k starejŠillm sledijo takole: l. V reoentni razvojni stopnji ugotavljamo rast sige v suhih rovih, ero- diranje naplavin, poglabljanje skalnega dna pa v vodnih rrovih. Baplavna ilovica kaže na nihanje gladine Pivke med 0-10 m, to nihanje je bilo večje bliže ponoru kot v notranjosti vodnega kanala. K tej &topnji je šteti poprejšnje nastajanje Mn prevleke na stenah, sigi in naplavinah. 2. Siga na gruščnatem in ilovnatem zasipu v rovih Podzemeljske Pivke in više ležečih rovih Otoške jame je nastajala tedaj, ko se je ponornica umaknila iz podzemlja. 3. Podzemeljska Pivka je enkrat erodirala in prenašala alohtoni in avtohtoni grušč in prod, drugič pa le alohtono ilovico. K reki so se stekali številni vodni curki, ki so korodirali jamski strop. Večino podornega grušča je ponornica &proti odnašala. Zaradi izpiranja naplavin so se v suhih rovih podala tla, podirali kapniki, nastajali udori in vertikalne zveze med rovi. V tej razvojni stopnji se je udornica Stara apnenica najbolj intenzivno razvijala. Podorni grušč je prekinil zvezo Otoške jame s površjem in Zgornjim Tartarjern. Ponornica je občasno segala tudi v suhe rove do višine 540 m, kjer je vrh sige odlagala poplavno ilovico. 4. Debela &korja, stalagmiti in kope iz rdečkaste sige oo prekrili starejše naplavine v suhih rovih. Spodnji vodni rovi rpa so tedaj šele nastajali. 5. Ponornica, ki je ponikala v slerpi dolini RisniJm, je odlagala pasovito ilO'Vioo in pesek, nanje se je nasul avtohtoni grušč. Rova Podzemeljske Pivke tedaj še ni bilo, pač pa so bili že zasnovani vodni kanali v hormontu okoli 515m. 6. Po zasiganem avtohtonem grušču in alohtonem pesku sklepamo na umik ponornice in na&tajanje sige. 7. Ponornica je odlagala kremenov pesek in pesek belega roženca ter limo- nita. Med naplavino se je odložila stožčasta plast avtohtonega grušča, predvsem pod stropom kasnejše udornice. 8. Avtohtone oblice, prod in pesek pisanega roženca kažejo na neko sta- rejšo razvojno stopnjo Otoške jame in Zgornjega Tartarja. Ponornica je ponikala na mestu ,današnje slepe doline Ri&nik in je s transportiranim materialom tudi izdatno dolbla skalni rov. SEDIMENTI ZA NOVIM HOTELOM PRI POSTOJNSKI JAMI (slika 32) Leta 1969 so pri izkopu zaseka za hotelsko poslopje naspmti Modrijanovega mlina zadeli v živi sikali na številne kraške luknje. Med. njimi sta bili dve popolnoma zapolnjeni z naplavinami, pa zato primerni za topografski posnetek in natančnejšo obdelavo (profila 15 A in 15 B na sl. 32). Danes ju ni več mogoče videti in do&eči, ker ju zakriva betonska hotelska stena. Oba profila sta raz- meroma visoko, na abs. višini 529-547 m, nad današnjim ponorom Pivke na 510 m. Pokazala sta intaktne naplavine v debelini 8 m. Iz vseh plasti smo vzeli 85 82 Acta carsologica VII, 1976 poprečne vzorce, jih označili, analizirali in opisali pod isto številko kot so označene posamezne plasti. Iz analiz smo sestavili trikotna diagrama petro- graff,ke sestave in zrnavosti. Opis profila 15 A Profil ima pet plasti različnih naplavin. P 1 a s t 5 pokriva skalno dno v debelini 1 m. Spodaj so ilovica, :pesek in prod pomešani v enakih odstotkih (vzorca 5 in 5 b), zgoraj pa je v dveh podol- govatih lečah (vzorec 5 a) zbrana peščena ilovica. Prodniki plasti 5 so iz pešče­ njaka in laporja ter belega roženca. V pesku je peščenjaka in laporja manj, števini pa so njih sestavni deli - oglata zrna raznobarvnega kremena in sljude. Prisotni 1:,0 še ooidi in cevke limonita. V lečah rumene ilovice s peskom (p 1 as t 5 a) prevladujejo peščena zrna velikosti 0,5-0,2 mm. Poleg kremena, sljude in peščenjaka so oo1di in cevke limonita. P 1 as t 4. V rumenorjavi pasoviti ilovici z infiltrirano rdečo ilovico se me- njavajo povsem ilovnati in manj ilovnati pasovi. Plast konča sredi profila. Redki peščeni delci so iz peščenjaka in la.porja, kremena in sljude; limonitnih ooidov pa je le 10 '-0/o. V plasti je 20 °/o avtohtonih konkrecij CaCO3, ki jih v krovnini in talnini ni. Izločile so se iz vode med sedimentacijo obrnvnavane plasti. P 1 as t 3 je 0,5 m debela ter sestavljena iz rdečkaste in rumenorjave ilo- vice s peskom in prodom. Maloštevilni prodniki peščenjaka imajo rdečkast zunanji obod z manganovo prevleko. Počrneli so tudi oglati delci belega roženca. V peščeni frakciji prevladujejo zrna peščenjaka in kremena, manj je ooid,ov limonita in mehkih grudic infiltrirane rdeče ilovice. P 1 as t 2 pokriva zopet le del profila. Sredi golice je pol metra debela, proti desni steni pa se stanjšuje. Leve stene ne doseže, ker se zaključi pravo- kotno nad plastjo 3. T'o je ilovica (57 rovnega materiala. Plast 9 ima 92 ,.,i<, ilovice in 8 °/" peska. Pesek je &estavljen iz kremenovega peščenjaka in njegovih sestavin. Največ je zrn med 0,2-0,1 mm. Material se je usedal iz domala mirujoče vode, v nasprotju od materiala v krovnini in talnini, kjer je morala teči ponikalnica najmanj 1 m/s hitro, da ga je lahko prenašala. P 1 a s t 8 je debela pol metra in se izklini na skalnem dnu, ki se rahlo dviguje proti levi steni. Sestavlja jo močno manganizirani pesek (54 °/o) & pro- dom (27 °/r;) in ilovioo (19 %). Prod ima dobro zaobljen peščenjak, nekaj ogla- tega roženca in kremena ter limonita v cevastih oblikah. Vsi kosi so prevlečeni z 87 84 Acta carsologica vn, 1976 manganom. Med peščenjakom najdemo kose z 0,5-1 cm debelim preperelim plaščem okrog nepreperelega sivega jedra. Tudi ta material je prepereval izven jamskega okolja. P 1 as t 7 pokriva profil v debelini 0,5 m. Plast sestavljajo menjavajoče se proge rdeče ilovice in rumenega pe&ka. Pesek je iz kremenovega peščenjaka in njegovih sestavin ter še limonita in grudic rdeče ilovice. Prevladujoča velikost zrn 0,5-0,1 mm kaže na odlaganje v mirni, komaj premikajoči se vodi. Plast kaže pasovito sedimentacijo. Primerjamo jo lahko z ilovnatim peskom (vzorec 5 a) v leči profila 15 A. P 1 as t 6 je v obravnavanem profilu najbolj debela, saj zapolnjuje raz- širjeni spodnji del rova in sega še v njegov kaminasti podaljšek. V njej razli- kujemo več različno zrnatih in obarvanih sedimentov, pogiootne &o tudi tanke proge rdeče in rjave ilovice. Takoj nad plastjo 7 je proda največ, sredi plasti pa se med peskom pojavljajo tanke proge rdeče ilovice; v kaminastem delu profila pa je plast sestavljena celo iz dveh petrografsko in po zrnavosti različnih materialov (6 a in 6 b), ki se križno zidružujeta. Nadalje je posebej zanimiv 0,3 m širok iklin svetlorumenega peska, ki deli plast 6 in 7 v dve polovici in se konča v zajedi plasti 8. V dveh poprečnih w.orcih plasti 6 smo spoznali največ peska (46 °/o) manj proda (35 %) in ilovice (19 °/o). V produ je zopet največ zaobljenega peščenjaka, največji kos meri celo 54 X 26 X 15 mm. Oglati kosi belega roženca so najbolj številni v največji frakciji, medtem iko jih je v drobnejši manj. Ugo- tovili smo še nekaj bobovca in že večkrat omenjene cevke limonita. Vso to gradivo je počrnelo z mangansko prevleko. Pesek te plasti je iz kremenovega peščenjaka; v zrnih pod 0,5 mm pa nastopajo samo še kremen in sljuda. Frakcije 0,5-0,1 mm je največ. Plast 6 prehaja v kaminastem delu prostora v nekoliko bolj prodnato p 1 as t 6 a in peščeno p 1 as t 6 b. Meja med obema različnima naplavinama je cikcakasta, se pravi, da se jeziiki obeh naplavin zajedajo ,drug v drugega, ne da bi se izgubila njuna jasna razmejitev. Ker je plast 6 a zelo podobna spodnji plasti 6, plasti 6 b ,pa krovni plastii 5, lahko tudi v tem ,primeru sikilepamo na izmenično odlaganje različno zrnatega materiala. Prod vzorca 6 a je sestavljen iz zaobljenega peščenj;aka in oglatega belega roženca ter kosov limonita. Vse je prevlečeno z manganovo snovjo. Peščenjakov prod je še posebej močno preperel. Na enem koou belega roženca je ohranjen odtis rebraste školjčne lupine. Pesek ima !kremenova zrna in zrna sljude ter kose peščenjaka in laporja. Tudi tu je frakcija 0,5-1 mm najmočnejša. Plast 6 b ima 40 O/o peska in 60 % ilovice. V pesku je najmočnej.ša frakcija med 0,2-0,06 mm, kjer SO· zrna kremena, sljude in rdečih gru,dic ilovice. V debelem pesku, ki ga je nekaj odstotkov, je največ peščenjaka. Dosti kremenovih zrn in zrn sljude je povezanih s karbonatnim vezivom v konkrecije, kakršne smo &rečali že v plasti 4 v profilu A. Ker se tudi krovne in talninske plasti v obeh profilih ujemajo po sestavi in odloženi višini, jih je možno imeti za ekvivalentne. P 1 as t 5 ima (78 °/o) peska in (22 %) ilovice. V pesku je zopet najmoč­ nejša frakcija 0,5-0,2 mm, kjer so v glavnem slabo zaobljena zrna kremena, zaobljeni roženec ter le nekaj limonita. Ves material je limonitizi:ran. Kemična analiza je pokazala 88,45 % Si02, 2,76 O/o Fe20a in 4,53 °/o AhOa ter 4,26 % ostalih 88 Rado Gospodarič, Razvoj jam 85 snovi {analiza po E. Grobe 1 še k). V tej plasti se zopet pojavljajo karbonatne konkrecije. Na tem mestu omenjamo še pesek z vzorcem 11 v klinu, ki deli plafit 6, 7 in delno 8 na dvoje. Ta pesek je po zrnavosti podoben pesku v drugih plasteh, le da nima kar,bonatnih sestavin. Bolj zanimiva pa je njegova plast v obliki skoraj navpičnega klina med starejšimi naplavinami. Pred sabo imamo nek krioturbacijski pojav ali nemara celo »ledni klin«, zelo značilen pojav za trajno zamrznjena tla v periglacialnem svetu kot meni P. W o 1 d ste d t (1961, 160). P 1 a fi t 4 se jasno razlikuje od spodnje in zgornje peščeno ilovnate plasti, ker ima 50 0;0 proda, 20 O/o rpeska in 30 O/o ilovice. Prod je sestavljen pretežno iz oglatega, le delno zaobljenega belega roženca. Kosi so na površini prepereli, s:icer pa prevlečeni z manganom. Največji kos meri 70 X 40 X 25 mm. V tri- kotnem diagramu (sl. 37) leži VZl()II'ec najbliže vogalu s samimi roženci in se po po tem razlikuje od drugih vzorcev. P 1 a s t 3 je debela 1 m in sestavljena iz rdečkastih in f.ivkastih pasov ilovnatega peska. Vsebuje 60 'll/o peska, 36 O/o ilovice in komaj 4 'O/o proda iz fliš- nega materiala, prav malo je roženca in limonita. Opaziti je močnejšo naknadno infiltracijo rdeče ilovice. Zrnavost je močno podobna zrnavosti vz.orca 5, petro- grafsik.o pa se razlikuje po odsotnosti kar,bonatnih konkrecij. P 1 as t 2 je 1debela komaj 30 cm in visi proti desni steni. Vsebuje največ ilovice, pesek in prod pa sta v ena1kih odstotkih. Na višini 536 m je bila z njo sklenjena sedimentacija alohtonih fluvialnih naplavin v obravnavani rov. P 1 as t 1 je iz rdeče ilovice, kjer je precej limonitnih ooidov. Izvor in starost naplavin v profilih 15 A in 15 B Opisane prodne in peščeno ilovnate plasti kažejo na enostavno ciklično dogajanje, kjer je hitro tekoči vodi (okoli 1 m/s) sledila umirjena, skoraj stoječa voda in obratno. Hidrološke razmere so se postopoma spremenile pri sedimen- taciji plasti 10 in 9 ter 6 in 5, drugod pa naenkrat. Pretežni del naplavin je flišnega izvora. To je razumljivo, saj je še velik del današnjega povirja ponikalnice Pivke na eocenskem flišu Pivške kotline. V prodnih plasteh najdeni kosi roženca so bili nanešeni .bolj iz obrobja Pivške kotline. Gre namreč za izključno enak roženec bele do sive barve. Tu ni prodnikov pisanega roženca, ki w pogostni v naplavinah Podzemeljske Pivke in v Otoški jami. Nekdanja ponikalnica je torej imela povirje tudi na orzemlju, kjer je bila razgaljena kamnina s takim rnžencem. V poštev pride paleocenski numulitni apnenec na zahodnem obrobju Pivške kotline, ki vsebuje gomolje in leče podobnega roženca. Nekaj prodnikov belega ooženca iz plasti 6 in 4 v profilu 15 B je pod mi- kroskopom analizira V. O s ter če v a. Ugotovila je roženec v enakomerno drobnozrnato oonovo kalcedona in sledovi kalcita, nadalje nekaj radiolarij, zapolnjenih s kalcedonom (tab. 19 B in C). Lepo so ohranjeni ostanki numulitov (tab. 19 A) in drugih foraminifer. Tudi številne paličaste oblike in vecJa zrna kalcedona so preostanki numulitov, le da sta prekristalizacija in silifikacija močno zabrisali prvotno obliko teh fosilov. Prodniki roženca so na površini mestoma obdani s tanko plastjo limonita. Ta nastopa v majhnih skupinah tudi v notranjosti prodnika. Skupine štejejo le 89 86 Acta carsologica VII, 1976 po nekaj kockastih zrn, ki predstavljajo psevdomorfoze limonita po piritu. Od limonita izvira tudi barva rumenih lis, ki jih tu in tam opazujemo v zbrm,kih. Tretja sestavina v naplavinah so kosi, ooidi in cevaste tvorbe limonita. Tak material je sicer zelo pogosten na sedanjem kraškem in flišnem površju. R. Gospodarič in E. Grobe 1 še k (1970) sta opisala limonitno geodo v zgomjekrednem apnencu in zanjo menila nastanek iz vode, nasičene z železom in kremenom. V primernih votlinah zakraselih apnencev pod flišnim pokrovom w se izločale limonitne substance v lupinaste geode, ki jih je pozneje površinska voda odnesla in skupaj z ostalim prodom nakopičila v depresije na površju in v ponorne luknje. Tudi ooidi limonita so nastali iz spojin bogatih z železom. Cevaste oblike limonita pa so mogle nastajati po mnenju A. še r c 1 j a (ustno sporočilo) ob rastlinju z globokimi tankimi koreninicami, kakršne imajo praproti in preslice, ob tipu torplodobne savarn,ke vegetacije. Na tab. 17 A prikazujemo nekaj cevk iz analiziranih vzorcev in jih primerjamo z limonitnimi cevkami, ki smo jih našli in situ v najstarejših naplavinah Cerkniškega rpolja {ta:b. 17 B). Ugotav- ljamo precej podobne oblike. Možno je torej sklepati, da so tudi v Pivški kotlini nastajale cevke limonita in situ v kvartarnih naplavinah. Pestro sestavljene in limonitizirane naplavine so bile nato s površja erodirane in odložene v po- norne jame, katerih ostanek je ohranjen v profilih 15 A in 15 B. Za kronološko opredelitev obravnavane sedimentacije je ,pomembno ponovno opozoriti na pojav lednega klina v :;,podnjem delu profila B. Ledni klin je namreč tipičen pojav v trajno zamrznjenih tleh periglacialnih območij (P. W o 1 d ste d t 1961, 160). Naš ledni klin je sestavljen iz dveh ,delov: spodnjega v plasti 9 in zgornjega v plasteh 7 in 6. Spodnji del je zapolnjen z materialom plasti 8, 2igornji pa z materialom plasti 5 in 6 b. To govori za dva različno stara klina, saj bi v pri- meru le enega klina moral biti tudi zapolnjujoč material enak, se pravi iz krov- nih plasti 6 b oziroma 5. Ker to ni slučaj, vse kaže, da se je led iz špranje v pla:;,ti 9 pri sledeči otoplitvi umaknil krovnemu produ in pesku (plast 8), v naslednjih plasteh 6 in 7 pa je ponovno nastala ledena špranja, ki jo je pri sledeči otoplitvi zapolnil material mlajših plasti 6 b oziroma 5. Plasti 4 do 2 ne kažejo več znakov trajno zamrznjenih tal; glede na petrografsko podobnost in normalno stratigrafsko zaporedje pa nedvomno spadajo k istemu sedimentacij- skemu obdobju. Ledni klini dokazujejo, da so :;,e alohtoni sedimenti v profilu 15 odlagali v neki hladni pleistocenski klimi z več kratkotrajnimi otoplitvami. Zaporedne prodne in ilovnato peščene plasti ustrezajo hladnejšim in toplejšim sunkom v okviru ene poledenitve. SEDIMENTI V POSTOJNSKI JAMI Naplavine v predoru za Biospeleološko postajo (profil 16, slika 33) V umetnem rovu za začetno ,postajo jam:;,ke železnice je bilo v živi skali nekaj kotanj zapolnjenih z naplavinami in avtohtonim gruščem, ki jih je delno že opisal S. Brodar (1966, 93-112). Pred iztekom predora v glavni rov Stare jame so zadeli na zasuto kotanjo, ki verjetno spada k prostoru bližnje Bio- 90 Rado Gospodarič, Razvoj jam 87 speleološke postaje. Ta kotanja je nekaj nad 500 m oddaljena od ponornega roba, 400 m pa od profila 15. Skalno dno ima na koti 529, strop na 532 m. Pri izdelavi predora so naplavine večinoma odstranili, ohranjene so le še na vzhodni steni. Vzhodna stena ima v višinskem razponu enega metra dve lepo izoblikovani erozij&ki polici. Na spodnji polici ležijo bolj prodnate in peščene naplavine (vzorca 208 in 210), na zgornji pa je več rdeče in sive ilovice ter le malo peska (vzorec 209). Gradivo je različno sprijeto s sigo. Vzorec 208 vsebuje skoraj polovico sige in oglatih kosov avtohtonega apnenca. V alohtonem materialu smo izprali 55 °/o ilovice in razlikovali nato 35 °/o peščene in 10 'O/o prodnate frakcije; v vzorcu 210 iz iste plasti pa je 35 O/o ilovice, 20 O/o proda in 45 °/o peska. V produ so poglavitne sestavine flišni delci, manj pa je roženca in limonita. Delci fliša &o zaobljeni, a tudi odkruškov za- obljenih delcev ne manjka. Na površini so prodniki pokriti s črno prevleko. Mnogi kosi so po površini vdečkasti in prepereli. Kosi belega poroznega roženca Kristalni r / -------" ,,/ --111 - i--- ,,,, ..... ✓- ····· .. / ,.,.,. .-- /--------- -- __ ,ag -- _... ,,-{----- _.....V ..,,,.. ;-- _.,.,,,, so+--___ --+_..-___ .. ~----:-~:~-~-... .-·--~_./--:,:tfC"ar"=t--_,,-,-,;,...-,.._ "---+----jf------t----t------1 = -···-·Zll-·-· 01+---+----+--+------t--+----+----+---< Q01 qo2 O) q; 10 30 60 Sl. 33. Postojnska jama; Stara jama v profilih 16, 17 in 18, diagrama petrografske sestave in zrnavosti analiziranih vzorcev naplavin (208-210, 211, 212-214) Sl. 33. Postojnska jama; Stara jama at 16th, 17th and 18th profiles, the diagrams of petrographic structure and granulation of the analysed sediments samples (208-210, 211, 212-214) 91 88 Acta carsologica VII, 1976 so oglati in zaobljeni, prevlečeni mestoma z limonitno snovjo. Limonit nastopa v obliki ooidov, cevk in delcev skorje. V pesku so podobne se&tavine kot v produ. Vendar je dosti več peščenjakovih zrn, ki prevladujejo celo v frakciji 0,2-0,1 mm, kjer smo videli sicer še kremen in sljudo. Vwrec 209 je vzet iz zgornje erozijske police. Pokaže dosti sivorjave ilovice (90 O/o) in pa naknadno primešane l'deče ilovice. Peščena frakcija (10 O/o) ima več limonitnih se&tavin kot ostala ,dva vzorca. Opisane naplavine so po petrografski sestavi podobne tistim v pl'Ofilu 15. V obe lokaciji je ponornica naplavila alohtono gradivo istočasno in neposredno na skalne police. Hitro tekoča voda je ob takratnem transportu odtr,gala tudi nekaj avtohtonega apnenca in ga pomešala med alohtono naplavino. V profilu 16 je kapnica kasneje delno povewvala sipko gradivo s &~go. Na naplavine naletimo ponovno pri kraju umetnega predora tam, kjer dosežemo Staro jamo pri Slonovi glavi (pl'Ofil 17, sl. 33). Pokrite so s plastovito sigo, ki prehaja navzgor v stalagmite, segajoče do stropa. Siga pokriva naplavine po vsej širini rova (33 m), njena plast pada od desne pl'Oti levi &teni. Tla so pa kljub temu izravnana, ker je bil nižji del rova ponovno pokrit z naplavinami. Te je izkopaval S. Brodar (1966, 63) do globine treh metrov. Od zgoraj navzdol je ugotovil sledeče plasti: - srednjedebel in ostrorobat grušč sprijet s sigo; - rdečo ilovioo z apnenčevim gruščem in odkruški sige. V ilovici je polovica zrn CaCOs, 8 O/o peščenih delcev in 42 6/o ilovice, v peščeni frakciji prevladujejo »totalno zaobljena« zrna kremena, tu so tudi kosti medveda; - sipko plast od jamskega stropa odpadlih kosov sige; - grušč s flišno ilovioo in peskom ter kremenovimi prodniki velikosti do 9 mm, kjer je le 10 O/o CaCOs, prisotne so tudi kosti jam&kega medveda; - sigovo skorjo. Spodnja sigova skorja se dviguje proti desni steni. Pod njo razgaljena rjava ilovica je torej starejša kot pa naplavine, ki jih je izkopaval S. B rod a r. Starej.ša naplavina (vzorec 211) ima 70 O/o ilovice in 28 O/o peska ter 2 O/o proda. V pesku prevladujejo zrna med 0,1-0,2 mm. Kar zadeva prod, je omeniti visok odstotek roženca, ki &e približuje odstotkom v vrhnji plasti profila za hotelom (plast 4). Srečamo pa prvič kose rjavega in sivega roženca, kar bi govorilo za nek drugačen izvor naplavine kot v profilih 16 in 15. Na naplavino se je odložila sigova skorja, ne da bi vedeli, kolikšen je vmesni časovni presledek. Profil 17 ima torej spodnje starejše in zgornje mlajše napla ; r, e; "' ~ '!9. f.; "' ,,. .,, Profil 13 Zg.Tartar Q -F-<.r- 42' 001 T ·.Jf!- -lf- + ..a.. Profil 21 ~ B 0 A ' <'."Z~S··· ... < 7'"-"""'4J.p)";' ~/»/ ---7/ / y / -YY> ,< / Zrnavost -Granulation PHek..,Sand Prod-Gra~•I debill i/ ... 1 1 . 1 1 1 1 o, o, " ,,, 60 B 5>9 m 526 515 52' 523 sigo - concretion ... diskordanca ... .. , sigo ... 665 .. , POSTOJNSKA JAMA ob Koncertni dvorani Profil 21 plasti Vs „ 869 so opisan• v tekstu layers Vs - 869 aro described in the text Petrografska sesta.va Petrographic structure \imonil /00% •Vt.a 0 v,fs •v,,, • prod-gra,,.., • p.sek-sar+d ~&..------------->VO% roi:enec-chrrl Sl. 35. Postojnska jama, rovi ob Koncertni dvorani ob profilih 133 (glej tudi sliko 30), 21 A in 21 B s stolpcema sedimentov ter diagrama petrografske sestave in zrnavosti analiziranih vzorcev (864-869, v1-vs} Fig. 35. Postojnska jama, the galleries near the Concert Hall at 13th (see the fig. 30), 218tA and 21stB profiles with sediments columns and the diagrams of petrographic structure and granulation of analysed samples (864-869, v1-vs) 94 Acta carsologica VII, 1976 frakciji vzorca 866 je največ zrn kremena in peščenjaka. Ilovice je le 3,5 °/o, v njej pa je B. Neb lova spoznala 0,50/o karbonata in 0,4°/o Pills. Najbolj iz- razita frakcija peska (0,5-0,1 mm) pove, da se je odlagala pla&t ob največji hitrosti 5 cm/s, prodniki pa, da se je navzgor hitrost povečala. Po odložitvi proda se je tekoča voda nenadoma umaknila, saj se je iz kapnice izločila 10 cm debela plast sige in konkrecij (vzorec 867). Ponovna sedimentacija iz ponorne vode začne s peščeno ilovico in nato z navzkrižno odl&eno ilovico (p 1 as t 868). Obstoječa debelina te pla&ti (0,9 m) pa je lahko bila večja, saj je njena 2igornja meja erodirana. Na erodirani podlagi leži p 1 as t 869, kjer je 3 O/o drobnega in 67 O/o prašnatega rpeska ter 30 '1/o čiste gline. Tu je B. Neb 1 o v a ugotovila 2 °/r, karbonata, 0,1 O/o humusa, medtem ko P2Os ni našla. Pri vzorcu iz vrhnje plasti 869 je omeniti prevladu- jooo frakcijo 0,05-0,01 mm, ki je značilna za puhlico. Ni pa karbonatne primesi, ki je za tovrsten sediment značilna (P. W o 1 d ste d t 1961, 171). Omeniti je treba, ,da je odloženi sediment oddaljen od jamskega vhoda najmanj 2 km. Pri transportu w lahko bile karbonatne primesi raztopljene v agresivni ponornici, pri transportu in odlaganju pa je prišlo do take hitrosti vode, pri kateri so se odlagala zrna puhlične velikosti. Odsotnost limonita in belega roženca govori za spremenjeno vsebino jam- ske vode, verjetno je material presedimentiran iz starejših naplavin, ki so bile odložene po jami. Poplavna voda je drobne frakcije &tarejšega zasipa odnašala in prelagala tja, kamor se je dvignila in umirila. V bližini profila 21 so ostanki rjave flišne ilovice med dvema generacijama sige na koti 531. Poplavna voda je zalivala včasih rov prav do stropa. Natančnejšo mejo te poplave ugotovimo po ostankih ilovice še na stenah ob Veliki gori in sosednjih rovih na višini 536m. Ob Koncertni dvorani se združujeta oziroma križata postojnski in otoški krak Postojnske jame. Ker pa so naplavine v prečnem profilu otoškega kraka ob Koncertni dvorani pod plastmi sige in jih ne moremo videti, smo za pri- merjavo izbrali profil 13 iz Zgornjega Tartarja. V obeh krakih ležijo najmlajša, poplavna ilovica in mlajša siga različno visoko na različno oblikovanih tleh rovov. Prva naplavina pod mlajšo sigo oo proge peska in ilovice v obeh krakih. V otoškem kraku je vmes nekaj avtohtonega grušča (vzorec 431). Ker ga na mestu profila 21 ni, verjetno tod &trop ni tako razpadel, eventualni grušč Kon- certne dvorane pa ga ni dosegel. Zato je možno, da je bimodalna naplavina pesek + ilovica (vzorec 430 in vzorci 868-869) še povsod istodobna, saj je tudi ohranjena v enako debeli plasti na skoraj isti absolutni višini okoli 525 m. Delna razlika v sedimentaciji .gre na račun mnogo bolj nemirnega toka v ožjem in mrežastem postojnskem kraku, v nasprotju z relativno umirjenim tokom in ravno odloženimi pawvitimi plastmi v širokem rovu otoškega kraka. V pesku obeh lokacij prevladuje frakcija 0,5-0,2 mm. Vsepovsod je večinoma flišno gradivo z nekaj odstotki limonitnih in roženčevih sestavin. Niže ležeče naplavine v profilih obeh krakov imajo že močno različno zrna- vost in petrografsko sestavo. V otoškem kraku je namreč delno zasigana plast avtohtonega grušča v ilovnatem produ, nato pa roženčeve oblice na skalnem dnu. V postojnskem kraku so nad ::.tarejšo sigo in skalnim dnom naplavine z belim rožencem, preperelimi flišnimi prodniki in limonitom, ki odražajo spre- menljivo hitrost ponornice med 0-2 m/s {Vs-V1 in 864-866). 98 Rado Gospodarič, Razvoj jam NAPLAVINA S PRODOM PISANEGA ROZENCA Sediment with coloured chert gravel •o oo • o limonit 100°1. 1CXrl.'--"-o-"-o ___________ _. W•t. pisani rol'tnec „ fliš - flysch coloured chert • vzorci iz Ofoske jame-samples trom Otoška jama o vzorci iz Planinske jame - samples lrom Planinska jama 95 NAPLAVI NA S PRODOM BELEGA ROŽENCA Sediment with white chert gravel limonit 1(/(/'1, 100%~0------'=-----..L.--'......_.L..,<-..:.IU beli rOZenec white chert • vzorec iz profila 15 v Postojnski jami samples. from section .15 by Postojnska jama 0 vzorec iz Postojnske JQme so.mples from Postojnska jama o vzorci iz Planinske jame samples tram Planinska jama Sl. 36. Postojnski jamski sistem; skupna diagrama petrografske sestave vseh anali- ziranih vzorcev proda pisanega roženca in proda belega roženca Fig. 36. The Postojna Cave System; the common diagrams of petro.graphic structure of all coloured chert gravel and white chert gravel analysed samples Malo je verjetno, da bi se tako različne hidrološke in sedimentološke raz- mere uveljavile istodobno v mrežastih, sosednjih rovih, ki so se križali na isti nadmor~ki višini. Ob istočasni sedimentaciji bi bilo pričakovati tudi petrografsko mnogo manj mešane naplavine vsaj kar zadeva roženec, kot pa smo jih lahko ugotovili. Kaže torej stratigrafsko razlikovati obojni naplavini in sicer tako, da je naplavina z oblicami pisanega roženca starejša od naplavine s prodom belega roženca (sl. 36). Ostali podatki o sedimentih v suhem delu Postojnske jame Alll.l.vialne naplavine najdemo tudi v ostalih delih Postojn~ke jame, ki leže vzhodno od obravnavanih in bolj daleč od ponorskega roba. Skromni ostanek je ohranjen v skalni zajedi sredi Pisanega rova na višini 530 m. Srednji prod do drobni pesek sta sprijeta z rjavo sigo v peščenjak. T'u so zaobljeni kosi kremenovega peš'čenjaka, oglati kosi belega roženca, kosi limonita in ooidi ter kremen. Ta &estava je podobna naplavinam v Malih jamah in pred Koncertno dvorano, a tudi tistemu pesku in produ, ki sta najdena v Zgornjem Tartarju in v Otoški jami nad apnenčevim gruščem. Vsekakor gre za starejšo naplavino, ki jo je odlooila ponornica, ko je sko!Zi Pisani rov še tekla v višini 530 m. Takrat ta rov še ni mogel biti prekinjen z udornico Jeršanovo dolino, potekal je proti vzhodu Planinski jami naproti. Pisani rov ima sicer največ poplavne ilovice med dvema generacijama sige, od katerih je ena mlajša (radioogljiikova analiza je pokazala na okoli 40 000 let - H. Fran k e in M. G e y h 1971), druga pa 7* 99 Tabela 2. Razvoj Postojnskih jam Podzemeljska Pivka Otoška in Postojnska jama 1 Sedimenti Sedimenti 1 1 Proces 1 1 Proces Cas alohtoni avtohtoni alohtoni avtohtoni poplavna podorne skale siga 8000 b. p. akumulacija holocen erozija ilovica črna Mn podiranje prevleka ? kapnikov, posedanje tal akumulacija ? siga siga 12 000 b. p. postglacial ••••••••OhO••••••••• • ilovica, podorne skale, poplavna podorne skale, akumulacija zgornji wiirm grušč in prod grušč ilovica in pesek grušč ........... --. ... skalni rovi na 511 m rdeča ilovica siga 40 000 b. p. srednji wilrm . .......... , ........................ erozija skalni rovi na 515 m flišni prod in grušč, podori akumulacija spodnji wilrm pesek, pasovita ilovica erozija ··································- rdeča ilovica siga riss-wilrm -.-------------- ....... prod in pesek grušč akumulacija riss belega roženca ' .............. --------·······-- ·················· prod pisanega --·················· srednji roženca ? erozija kvartar skalni rovi na 530 m ili> Rado Gospodarič, Razvoj jam 97 najmlajša, postglacialna. Razvojne stopnje Pisanega rova se je dalo razčleniti (R. Go & podari č 1969), prav tako kot v čarobnem vrtu za podorno Veliko goro, od koder poznamo tudi dve generaciji sige z vmesno poplavno ilovico (R. Go spod ari č 1972). Sicer pa je v rovih okoli Velike gore videti največ poplavne ilovice med sigama, npr. ob vznožju Velike gore, od koder je S. B r o - dar (1966, 29) opisal en profil, nadalje v rovu Briljanta in šotora, v Ruskem rovu in v Lepih jamah. Najbolj oddaljeno nahajališče starejše naplavine je v kotanji Umetnega rova med Postojnsko in Črno jamo, ki smo jo omenili že na strani 78. Po petrografski sestavi in pasoviti sedimentaciji ustreza m~rda zgor- njemu delu naplavin v profilih 21 in 20 pred Koncertno dvorano oziroma v Malih jamah ter naplavini pri profilu 14 in 13 v Zgornjem Tartarju. SKLEPI O SEDIMENTIH IN RAZVOJNIH STOPNJAH POSTOJNSKIH JAM V profilih v suhih rovih Postojnske jame smo spoznali tri vrste naplavin. l. Naplavine s prodom belega roženca v družbi preperelega flišnega proda, peska in ilovice ter limonita na skalnem dnu pri vhodu na 529 m visoko, 1-1,5 km v notranjo&ti jame pa na 520 m visoko. Med naplavino ni. sige, niti grušča; ledni klin v profilu 15 za hotelom govori za odlaganje v neki hladni klimi. 2. Mlajše pasovite naplavine iz peska in ilovice ter le malo proda. Odložene s,o po vseh suhih rovih v večjih in manjših kupih med današnjim jamskim vho- dom in Ruskim rovom. Blizu ponornega roba so bolj zrnave kot v notranjosti rovov. Petrografsko s,o sestavljene iz samega flišnega materiala z nekaj odstotki roženca in limonita kot je razvidno iz diagramov petrografake sestave vzorcev na sl. 27, 28, 29. K tej naplavini je šteti že znane pas-ovite sedimente v Umetnem rovu med Postojnsko in črno jamo. Nad naplavino nastopa nekje rdeča ilovica, povsod pa mlajša siga. 3. Poplavno flišno ilovioo med mlajšo in najmlajšo sigo, ki je mnogo bolj pogostna v sklenjenih suhih rovih Po&tojnske jame do višine 540 m kot v vhodnih delih jame, kjer je med njo več peska. To je v glavnem naplavina, ki jo je izkopaval S. Brodar (1966) in kjer w bile naj::L2n2 k:Jsti jamskega medveda. Med njo so podorni grušč in kapniki mlajše sige. Skupaj s podatki o naplavinah v Otoški jami in vodnih rovih Podzemeljske Pivke, ki so opisani na straneh 80-85, lahko sestavimo stratigrafsko zapo- redje jamskih sedimentov ter spoznamo ustrezne razvojne &topnje in preobli- kovalne procese Postojnskih jam kot je razvidno na tabeli 2 na strani 100. Iz tabele je razvidno, da je razvoj rovov, vezanih na pretok ponornice v ho- rizontu pod 511 m višine v Podzemeljski Pivki drugačen od razvoja rovov, ki jih je oblikovala ponornica pri poniranju na okoli 530 m višine. Le siga v post- glacialnem obdobju označuje skupno avtohtono akumulacijo, ko se je ponornica za kratko dobo umaknila iz podzemlja. Ko je ponornica transportirala apnenčev prod, flišni in roženčev prod v Podzemeljski Pivki, &e je občasno dvigovala tudi v suhe rove Postojnske jame in tam odlagala poplavno ilovico in p2sek vrh sige. Ker te ilovice ni v Otoški jami je možno sklepati, da je visoka voda odtekala tedaj skozi Ruski rov in Lepe jame v črno jamo. Možno je tudi komuniciranje 101 98 Acta carsologica VII, 1976 iz Pisanega rova proti vzhodu k Planinski jami po rovih, ki so bili kasneje zasuti in podrti. Pred mlajšo (inten,tadialno) sigo imamo opraviti le z zasnovami Podz,e- meljske Pivke. V više ležečih rovih so se tedaj sedimentirali flišni sedimenti pasovite strukture iz ponornice s spremenljivo gladino in pretokom. Skalno dno se je poglabljalo iz zgornjega horizonta k spodnjemu. Ponornica je bila že Uhlllerjena proti severu k Crni in Pivki jami. Na sedimentacijo v hla,dni dobi kaže naplavina s flišnim prodom in prodom belega roženca. Poglavitna ponornica je ponikala skozi ponorne luknje na višini 530 m blizu današnjega jamskega vhoda. Hladna klima je v Otoški jami pospe- ševala razpadanje stropa, saj se je med naplavljeno ilovico in pesek obravnavane naplavine nasipal avtohtoni grušč. V Otoški jami so oblice in prodniki pisanega roženca na skalnem dnu kot najstarejša naplavina, ki smo jo lahko ugotovili v Prn,tojnskih jamah. Po- nornica jo je 1I1anesla skozi otoški kr:aik., ko je tekla proti vzhodu k Planinski jami. Istočasno je bil lahko aktiven manj razsežen postojnski krak. V njem pa najstarejših naplavin nismo našli oziroma mogli dokazati. IZVOR ALOHTONIH JAMSKIH SEDIMENTOV Kot smo videli v predhodnih poglavjih je pretežna večina sedimentov v Postojm,kem jamskem sistemu alohtona. Ponikalnice so jih odložile v podzemlju potem, ko so jih erodirale na površju Pivške kotline in njene okolice. Prod laporja in kremenovega peščenjaka, pesek kremena in sljude ter ilovica so iz primarnih fli•šnih kamnin Pivške kotline in njenega zahodnega obrobja. V jamskih sedimentih so tudi prod in pesek pisanega in belega roženca ter limonitne sestavine, ki jih primarne flišne kamnine ne vsebujejo; &o pa sestavni del kvartarnih sedimentov, ki pokrivajo flišni relief Pivške kotline in njeno obrobje. Jamske naplavine so torej sestavljene iz primarnih in sekundarnih površin- skih sedimentov. O njih je iz Pivške kotline doslej le malo objavljenih profilov, dosti več je domnevanega na podlagi razširjenrn,ti jamskih sedimentov v obrob- nem krasu (S. Brodar 1951; 1952; 1966; 1970; F. Osole 1968). Med gradbenimi deli za avtocesto v bližini Postojne in za vodovod Postojna- Pivka v l. 1971-1972 so bili poprek in vzdolž severnega dela Pivške kotline raz- kriti številni profili naplavin. Med njimi smo uspeli podrobneje pregledati naj- bolj zanimivega pri. Prestranku. OPIS PROFILA PRI PRESTRANKU (slika 37) Gledano s ceste Prestranek - Orehek v bližini prestranškega gradu proti jugu h Kočam, poteka 2-3,5 m globok vodovodni jarek sprva v višini 526,5 m v na- plavini potoka Polička, nato pa v skalni tera&i zgornjekrednega apnenca v višini 527-533 m. V 400 m dolgem profilu so razgaljeni petrografsko in stratigrafsko različni kvartarni sedimenti. 102 N cesta - road Prestranei •Orehek 5 altitude S mn.m.1.: 53< Merili -Survey by: Avgust 1972 M. Brodar R.Gospodarič P. Habif A.Kranjc !.Kenda 533 532 531 530 :29 526 527 526 525 si, 523 522 =======:::~:::=--:: _________ =-------------~-;---------------;:;-------------7a521 ,som ,oo 300 200 100 7 ~ 6 !-':c'-:c·.:-:.·-1 - - - -- 5 1 o. ···1 . ..;~~/:/b;'i humus rumenkastorjava in siva ilovica s peskom - yellow brown and gray loam with sand ilovica s· peskom in pr9~om - pretežno kremenov poštenjak - loam with sond and gravel mostly quartz sandstone , l 'S:j~. '.r 1 ~ 3 d 2 1•.;;.•~·:..:C ... 1 -~ ~-~_ .... _ temno rjava peščena ilovico s kremenom in limonitom ter redkimi prodniki rofenca- dark brown sanded loam with quartz and limonit• and some chert's gravels apnenčev grušč- limestone rubble rumenordeča ilovica z limonitom, lečami peska in prodniki belega roženca- yellowred loam with limonite, sand's lens• and white chert gravel rumena jn ~·ava ilovica s 1 r M ~ peskom 1n rodniki ro:tenca~ - ye!low and rown loam with sond chert gravel ~ apnenec - zgornja kreda l=::::::::I limestone -Upper Cretaceous s tare jŠe dolinsko dno ---- older valley's bottom Sl. 37. Pivška kotlina, profil kvartarnih sedimentov pri Prestranku. Sedimenti ležijo na zakraselem zgo,rnjekrednem apnencu. V plasti apnenčevega grušča (3) in plasti peščene ilovice (4) vidimo »žepaste« strukture - znake trajno zmrznjenih tal Fig. 37. The Pivka Basin, the quaternary sediments near Prestranek. The sediments are lying on the karstified Upper- cretaceous limestone. In the limestone rubble layer (3) and in sand loam layer (4) the »pocket« structures - characteristic for permafrost - are seen 100 Acta carsologica VII, 1976 1. sediment na čokasti skalni podlagi je rumena (2.5 Y 7/8) in rjava (10 YR 6/6) ilovica z lečami peščene ilovice. Tu so ohranjeni le skromni ostanki tega sedimenta v primerjavi s tistimi, ki w jih razgalili v vodovodnem jarku okrog naselja Grobišče in Zalog v višini okoli 540 m. V tem sedimentu so bili dokaj pogostni prodniki pisanega roženca. 2. sediment - rumenordeča ilovica (5 YR 5/8) z limonitom in prodniki belega roženca - pokriva nekje starejšo ilovico, drugje pa skalo. V skalnih vdolbinah je plast debelejša, nad čoki pa je tudi kar zmanjka. Videti je rahlo plastovitost, kjer se menjavajo različno limonitizirane proge ilo:vice in peska. Zgornja meja te plasti je obdana z limonitno skorjo, sama meja pa je na več mestih povita navzdol in navzgor v asimetrične gube, kakršne poznamo sicer v sedimentih, ki so jih zajeli procesi krioturbacije. 3. sediment - apnen grušč - leži domnevno na skalni :podlagi v nižjem delu profila med 527-529 m. Grušč izhaja iz skalne podlage nekdanjega pobočja ali nagnjene skalne terase. Tudi njegova zgornja meja je povita žepasto. Ker s,e grušč direktno ne stika s sedimentom št. 2, je možno njuno stratigrafsko raz- merje le posredno ugotoviti s pomočjo - 4. sedimenta - peščeno ilovico s prodom, ki obojni material pokriva v neenakomerno debelih lečah. Te leče so sestavljene pretežno iz kremenovega peska z 0,2-1 mm velikimi zrni, ooidi, cevkami in geodami limonita ter zaob- ljenimi kosi preperelega belega roženca. Ta sestava je zelo podobna naplavini v profilu 15 pri vhodu v Postojnsko jamo. Zgornja meja drugega in tretjega sedimenta je žepasto povita. Žepe zapol- njuje 4. sediment, tako ,da se s spodnjima sedimentoma ne meša. P. W o 1 d - ste d t (1961, 158, 306) označuje take krioturbacijske oblike kot »Taschenboden«, značilne za trajno Zllilrznjena tla v periglacialnih območjih. Kaže, da bi lahko tudi v našem primeru govorili o trajno zamrznjenih tleh, torej o hladni dobi, ki je nastopila kmalu po odložitvi 2. sedimenta. Tudi ledni klin, kakršnega smo ugotovili v naplavinah v profil'.l 15 v Postojnski jami, je tipičen znak za trajno zmrznjena tla. Ker so še sedimenti v profilu 15 petrografsko in po zrna- vosti zelo podobni, je povsem verjetna njihova istočasna sedimentacija in zmrz- nitev v nekem glacialu. Prvi glacial, ki pride v poštev je riški, kajti v wiirmu po mnenju A. š e r c 1 j a (1970) v Pivški kotlini ni bilo trajno zmrznjenih tal. 5. r,ediment močno rjave (7.5 XR 6/6) in rjave (7.5 YR 4/4) barve dokaj enakomerno pokriva gruščnato plast (3), nad plastjo 4 in 2 pa se izklini. Petro- grafsko imamo opraviti s prodniki in peskom kremenovega peščenjaka, kjer je le malo prodnikov pisanega in belega roženca in skoraj nič limonita. Zrnavost analiziranega vzorca brez ilovice se giblje med srednjim prodom in drobnim peskom brez bogate frakcije zrn med 0,2-1 mm. Ker so spodnje plasti r,edi- mentov 1-4 predvsem peščene, kaže material 5. sedimenta na spremenjene pogoje sedimentacije. 6. sediment - rumenorjava (10 YR 5/6) ilovica s programi sive ilovice, 5 m na debelo pokriva poglobljeni del profila, ki smo ga z ročnima vrtinama ugoto- vili na 521 m. Z vrtanjem tudi nismo zadeli na sedimente, ki bi bili enaki ali podobni tistim na r,kalni podlagi nad 527 m. To kaže, da je poglobljena dolina s sedimenti vred mlajša, skalna terasa na 527 m s sedimenti vred pa starejša. 104 v PIVSKA KOTLINA severni d e l - northern part HRUŠICA NANOS SLAVENSKI KRAS 0 777 -+ 860 + 605 "-, /P2 )Mačkovica ' ,,, Ra~ov Tk'.'leo ~Skocjan pma ~ Z~lške jam~ l riss-wtirm ilovica 1-: Legenda -3 grušč, ledeni ---- ? prod belega riss 1111 II klini ---- roženca erozija prod belega ---- novi rovi v skali -roženca - ~ .. - alohtona ponori na 530 m - .... .... - '- ~-- . - akumulacija 2 ? starejša pasovita - starejša pasovita --- srednji - 2 ilovica ilovica kvartar avtohtona prod pisanega - -akumulacija 1 oblice in prod - ...... pisanega roženca, roženca, ~ .... ponori na 530 m izviri 460 m .. ~ ? Rado Gospodarič, Razvoj jam 109 nice Planinske koliševke, ki je tedaj nastajala. Udornice kot Jeršanove doline, Vodni dol in nekatere druge so tedaj nastajale tudi nad jamami na postojnski strani. Ker pa ponornica ni uspela sproti odnašati nastajajočega grušča, je ta delno rove zadelal in vplival na preusmeritev vodotoka iz severovzhodne v se- verno smer proti Crni in Pivki jami. Proti koncu te &topnje je ponornica zasipala rove z mlajšimi pasovitimi naplavinami. 6. razvojna stopnja se odlikuje z avtohtono sedimentacijo (mlajšo sigo in podornimi skalami) v suhih rovih in z oblikovanjem niže ležečih ponornih rovov, kamor se je stekala k ponornici tudi kapnica. 7. razvojna stopnja se odraža v pestri sedimentaciji v Podzemeljski Pivki, kjer je ponornica ob &premenljivem pretoku med 0-3 m/s prenašala in odlagala alohtoni prod, pesek in ilovico ter apnenčev grušč iz razpadajočega pobočja nad ponornim robom in podornih dvoran nad vodnim kanalom ter iz že sedimentira- nega grušča v Otoški jami. Vršaj teh naplavin se je končal pred Pivko jamo, od koder je nato ponornica sifonsko odtekala v Pivški rokav Planinske jame in tam odstranjevala ne samo starejši zasip, ampak tudi živo skalo. Iz vodnih rovov se je večkrat dvignila v suhe rove in tam odložila poplavno ilovioo nad sigo. Starejše naplavine je erodiral tudi Rak. 8. razvojna stopnja &e kaže v umiku ponornice iz podzemlja in rasti sige v vseh rovih. Siga je v suhih rovih nastajala tudi v na&lednji 9. razvojni stopnji, ko se je ponornica vrnila v Podzemeljsko Pivko in Pla- ninsko jamo. Povsod je ponovno začela oblikovati prostore in erodirati sedi- mente, občasno je zalila kanale preko polovice, da je nastala značilna Mn pre- vleka in tudi poplavna ilovica. Skalno dno je ponornica poglabljala najbolj pred iztekom na Planinsko polje. 10. razvojna &topnja se kaže v današnjih razmerah v eroziji vodnih rovov, v rasti sige in podorih v suhih rovih. Starost ugotovljenih razvojnih stopenj Postojnskega jamskega sistema smo tvegali postaviti v časovni okvir srednjega in mlajšega kvartarja na podlagi podatkov o absolutno datiranih &igah in podatkov o relativni starosti ugotov- ljenih sedimentov. Iz Planinske jame imamo 13 analiz (14C) različne sige. Trije primerki so holocenski, trije srednjewiirmski, medtem ko je 7 vzorcev pokazalo na večjo starost od 45 000 let. Ker je to že zgornja meja določljivosti radioogljikove me- tode, smo srednjewilrmsko in riškowilrmsko &tarost dveh primerkov sige lahko spoznali z uranij-torijevo metodo absolutne datacije, ki ima zgornjo mejo do- ločljivosti okoli 300 000 let. Podatke o absolutni starosti sig iz Postojnske jame so objavili H. Fran k e in M. G e y h (1971) ,ter R. Go spod ari č (1972), nekaj novejših analiz pa še ni objavljenih. Med &kupno 20 analiziranimi vzorci iz Carobnega vrta, Pisanega rova in Stare jame je 11 vrorcev pokazalo starost med 2000-10 000 let b. p., 5 vzorcev na starost okoli 13 000 let, štirje vzorci pa na starost okoli 40 000 let b. p. Slednja siga, pri našem stratigrafskem zaporedju imenovana kot mlajša siga, je nastala v interglacialu (srednjem wilrmu), ki je na H. Gros s o vi (1964) paleotemperaturni krivulji označen kot gotweigški. Od najmlajše sige se razlikuje po rdečkasti barvi in po motni, korodirani in erodirani površini. Ana- liza 14C je tudi pokazala, da je ta siga rasla zelo počasi (0,75 mm/100 let) v pri- merjavi z najmlajšimi sigami, ki kažejo na 10-krat hitrejšo rast. Po opisu in 8 Acta carsologica 113 110 Acta carsologica VII, 1976 profilih iz Postojnske jame sodeč, je na tako sigo zadeval S. B roda r (1966) pod poplavno ilovico in peskom. Tudi njemu se je zdela njena interstadialna 1,tarost najbolj verjefna. Interstadialna siga, ugotovljena s paleolitskimi podatki S. Brodar j a (1966) in analizami 14C je zelo pomemben kronološki reper, saj razmejuje mlajšo in starejšo alohtono sedimentacijo. Mlajša sedimentacija se kaže v zgornjewilrmski poplavni ilovici ter v zasipu Pod.zemeljske Pivke, starejša pa v zasipih Postojn1,ke in Planinske jame, kjer so mlajše pasovite naplavine, vršaj apnenčevega proda ter naplavine s prodom belega roženca, starejšo pasovito ilovico in prodom belega roženca. Njihovo stra- tigrafsko zaporedje smo večkrat preverili, pri kronološki opredelitvi pa uporabili podatke o tem, če so bili odloženi v hladni ali topli klimi. Mlajše pasovite naplavine pod interstadialno 1,igo sodijo verjetno v stadialno obdobje. V Planinski jami je njih material med vršajem apnenčevega proda, ki smo zanj ugotovili nastajanje ob sočasnem mehanskem razpadanju površja. Ker vršaj leži na starejši sigi, je močno verjetno, da je nastal v hladni klimi spodnjega wiirma, ko je kamnina na golem površju intenzivno mehansko raz- padala v grušč. Ta pa je skozi nastajajočo Planin1,ko koliševko padal k preta- kajoči se ponornici. Sigo pod vršajem je imeti za interglacialno. Rdeča po barvi, porozna po teksturi in ohranjena v erozijskih ostankih na stenah in skalnem dnu, se močno razlikuje od zgoraj omenjene interstadialne sige. V Rudolfovem rovu Planinske jame zleplja tudi starejši prod belega roženca. Naplavina s prodom belega roženca je bila odložena v podzemlju v hladnem, najbolj verjetno riškem glacialu. V njej smo namreč ugotovili znake trajno zmrznjenih tal: ledna klina v plasteh profila 15 ob ponornem robu pri Po1,tojnski jami in žepasta tla, tako imenovani »Taschenboden« (P. W o 1 d ste d t 1961) v petrografsko enakih sedimentih na površju. Kateremu riškemu stadialu ta na- plavina ustreza, ni bilo mogoče ugotoviti. Možno je, da pripada celotnemu gla- cialu, saj je sestavljena iz 8 m debelega zasipa, ledna klina nastopata v njegovem spodnjem in zgornjem delu. V profilu 11 v Otoški jami (sl. 30) je v naplavini belega roženca ohranjen avtohtoni grušč, ki kaže na razpadanje 1,tropa tedaj vodnega rova v hladni klimi. Obe nahajališči obravnavane naplavine kažeta, da je v riškem glacialu ra- čunati z različnimi sedimenti, sedimentacijo in speleogenetskimi procesi v jamah na ponorni postojnski strani, pa čeprav so v podobnih nadmorskih višinah. To potrjujejo tudi do sedaj znani podatki o riških jamskih sedimentih ob Pivški kotlini. V jami Risovec, v neposredni bližini Otoške jame je S. Brodar (1970, 282) ugotovil na 1,kalni podlagi zelo droben plastovit fluvialni kremenov pesek; v Betalovem spodmolu pa (S. B r o da r 1948, 101) avtohtoni grušč s svetlasivo rdečkasto ilovico. V nekoliko bolj oddaljeni jami Parski golobini pri Pivki opi- suje sedimente riške starosti F. O s o le (1961, 468). V plasteh, ki so preobliko- vane s procesi kriotut'bacije, na1,topajo rdeča ilovica in grušč, dosti žele:ro- manganskih konkrecij ter flišni prodniki in pesek. Vsepovsod torej mešanica alohtonih in avtohtonih sedimentov, ki spadajo že v S.Brodarjev o 4. (alrn- mulacijsko) razvojno fazo. Žal, ni nikjer v teh sedimentih posebej omenjen prod belega roženca, tako značilen za naplavino v Postojnskem jamskem si1,temu, ki jo imamo za riško. 114 Rado Gospodarič, Razvoj jam 111 Najstarej.ši ugotovljeni in najdeni naplavini sta starejša pasovita ilovica in prod pisanega roženca na skalnem dnu nekaterih rovov in pod vsemi drugimi naplavinami. Po staro&ti ju uvrščamo v srednji pleistocen, ne da bi natančno vedeli, ali pomeni pasovita ilovica interglacialno akumulacijo, prod pa prejšnji starejši glacial (mindel) ali pa sodita oba v skupno interglacialno (mindel-riško) obdobje. Ti naplavini bi kronološko in po razširjenosti v Pivški kotlini in v pod- zemlju ustrezali flišnemu zasipu S. B r o d a r j e ve 2. (akumulacijske) razvojne faze. Verjetno ima akumulacijski značaj le pasovita ilovica, medtem ko oblice in prod pisanega roženca odražajo erozijsko obdobje. Ali so tako se~tavni del S. Brodar j e ve l. (erozijske) razvojne faze, je težko reči. To fazo, ko bi naj bili razviti rovi v domala današnjem obsegu, postavlja S. Brodar najkasneje v spodnji pleistocen, naši podatki pa kažejo, da obravnavani bazalni prod ne bi mogel biti tako star. Tudi glede obsega izvotljenih rovov menimo, da so naj- starejši lahko le ponorni rovi nad višino 530 m in izvirni rovi nad višino 460 m, niže ležeči kanali pa mlajši. Naše razvojne stopnje je koril,tno primerjati tudi z razvojnimi fazami, ki jih domneva I. Gam s (1965). Ceprav jih ni kronološko utemeljil, niti povezal s sedimenti, je vendar zanimivo, da se njegova l. faza iZV10tlitve ujema po višini z našo domnevo, da so ponorni rovi . vsi nad višino 530 m starejši, niže ležeči, tja pod 520 m pa mlajši. Razlika se pojavlja v pogledu razvoja dvoetažnosti Pla- ninske jame. Naši podatki namreč govore, da izvirni rovi na 460 m ustrezajo ponornim na 530 m, zgornja etaža Planinske jame na okoli 480 m pa je delno mlajša, nastala pri pretoku ponornice vrh zapolnjenih rovov, delno pa najsta- rejša, ki jri na postojnski strani ustrezajo razčlenjeni ozki kanali !V višinah nad 540 m, ki danes niso v sestavi poglavitnega podzemeljskega sistema. Sem bi šteli Hauptmanov kevder (2171), Cigansko luknjo (2172), Jamo 2 nad Lekinko (1616), zgornji del Betalovega spodmola (473), Kotovo jamo (1608), zgornji rov Magda- lene jame (820) in Ledene jame pod Magdaleno goro (781) in druge. O VZROKIH ZASIPAVANJA PODZEMLJA IN POVRŠJA Podatki o izvoru sedimentov kažejo, da so nekatere pleistocenske naplavine v jamah Postojnskega kra&a in v Pivški kotlini vsaj zelo podobne, če že ne enake (prod pisanega roženca, pasovita ilovica, prod belega roženca itd.). Ker se ujema tudi stratigrafsko razmerje lahko trdimo, da so bile povsod istočasno odložene. Njihove sedimentacije torej niso odreiali lokalne morfol,oške ovire v podzemlju ali morda z gruščem zadelani ponorni rovi kot je menil A. M e 1 i k (1955), pač pa regionalni dejavniki. Proti lokalnim vplivom na sedimentacijo govori primer dveh udornic Stare Apnence in Planinske koliševke. Razvijali &ta se obenem ob stalnem toku ponornice, ki je odnašala podorni material in omogočala sprotno oblikovanje udornice. Podobno so nastajale druge udornice Postojnskega krasa, med njimi Jeršanovi dolini nad nekoč vodnima Pisanim rovom in Carobnim vrtom. Ponornica se je iz teh rovov umaknila, ker je sama zasipala svojo strugo. Ker se je pre&tavila tudi v nižje kanale, ni mogla kasneje več na istem mestu izoblikovati novih rovov. Ko se je rov osušil, je podorni grušč z navpičnih sten udornice zasul vertikalno zvezo med podzemljem in površjem. Ta je bila v pri- 8* 115 \ 112 Acta carsologica VII, 1976 meru Črne jame in Pivke jame pozneje ob mlajši eroziji ponovno vzpostavljena, drugod pa so se udornice na površju in rovi v podzemlju oblikovali po svoje. Tudi na raznovrstno sedimentacijo v Planinski jami niso vplivali z gruščem zasuti jamski izhodi, kajti različno zrnate naplavine oo razširjene po vsem pod- zemlju tja do ponornih rovov in še pred njimi v Pivški kotlini, a tudi na Cerkni- škem polju jih poznamo (R. Go spod ari č 1970). Na Planinskem polju je na- sprotno naplavin zelo malo. Z ročnimi vrtinami so dosegli povprečno 3,5 m glo- boko skalno dno in na njem gline in peščene gline (M. Brezni k 1961, 130). V dveh globljih ročnih vrtinah (R 15 -10,2 m, R 6- 20,7 m) N. čad e ž (1954) omenja droben prod, peščeno ilovico in ilovico, ki bi lahko bila ekvivalentna jamskim naplavinam. Seveda bi ostanke take naplavine morali dokazati in najti na skalnih terasah in v jamah na obrobju Planinskega polja do višine okoli 470 m, da bi lahko sklepali na zasuto in nato erodirano Planinsko polje. Regionalni vzroki, ki so lahko vplivali na zasipavanje in erozijo jam so lahko tektonski, prav gotovo pa klimatski. Pri tektonskih vzrokih je misliti na premikanje strukturnih enot v mlajšem pleistocenu v območju porečja Ljubljanice na podlagi podatkov, ki jih posreduje A. še r c e 1 j (1965; 1966) o grezanju skalnega dna na Ljubljanskem barju v wilrmu. S paleobotaničnimi analizami je posredno ugotovil, da &e je skalno dno v wilrmu relativno pogreznilo najmanj za 80 m, v r:issu in srednjem pleistocenu pa je bilo pogrezanje znatno manjše. Ker so se na Ljubljansko barje kot lokalno erozijsko bazo stekale podzemeljske vode Planinskega polja, Postojnskega krasa in Pivške kotline je možno domnevati, da je grezanje vplivalo na večjo reliefno energijo v zaledju, ki &e kaže v: - eroziji sedimentov v Planinski jami, - eroziji skalnega dna in sifonskih pretokih Pivke in Raka, - eroziji dolin v flišnem in akumulacijskem reliefu Pivške kotline in - na splošno v manj izdatnem zasipavanju z alohtonimi sedimenti v wilrmu kot prej v ostalem kvartarju. če so se zaradi različnega tektonskega premikanja Postojnskega kra&a bolj po,globili ponorni kot izvirni rovi podzemlja v wilrmu, kot je razvidno iz ugotov- ljenih razvojnih stopenj, je težko dokazati. Bolj verjetna in oprijemljiva je raz- laga, da so se ponorni rovi poglobili, ker je bil transportirani klastični flišni ma- terial spočetka bolj grobozrnat in je tu bolj pomagal dolbsti rove, kot pa po toku navzdol, kjer se je zaradi trenja drobil in manjšal. Planinsko jamo in polje so do&egli le še trdnejši in manjši prodniki, pesek in ilovica. Podobno razpadanje se je uveljavljalo tudi pri akumulacijah, saj so v ponornih jamah po zrnavosti mnogo bolj pestre naplavine kot v izvirnih rovih. Na oblikovanje podzemlja so brez dvoma najbolj vplivale klimatske raz- mere. D. Radinj a (1972) meni, da je na periglacialnem območju hladna ple- istocenska klima na splošno bolj pospeševala mehansko razpadanje silikatnih (Hišnih) in karbonatnih kamnin kot pa topla pliocenska klima. V manjšem ob- segu je različno razpadanje domnevati tudi v &amem pleistocenu, saj so se često menjavala hladnejša in toplejša obdobja, ki se odražajo v različnih jamskih sedimentih. Pleistocenske klimatske razmere so bile seveda dokaj enake za vse porečje Ljubljanice. Zato bi npr. na Cerkniškem polju in tamkajšnjih obrobnih jamah 116 Rado Gospodarič, Razvoj jam 113 lahko pričakovali podobno stratigrafsko zaporedje jam&kih in površinskih sedimentov kot v Po&tojnskem krasu in Pivški kotlini. Drugačna geološka zgradba bi se odražala v drugačnih alohtonih naplavinah, medtem ko bi se avtohtoni sedimenti (limonit, siga, grušč) kot klimatski pokazatelji moo:ali uje- mati. Dejansko poznamo na Cerkniškem polju raznovrstne naplavine z močno limonitizirano rjavo pasovito ilovico na skalnem dnu, sivo ilovico s peskom in ostanki starowiirm&ke vegetacije (tu najdeni smrekov storž je pokazal na abso- lutno starost okoli 50 000 let b. p., pismeno poročilo G. M o o k a iz Groningena z dne 21. 10. 1971, analiza št. Gro 6317). V ponornem Cerkniškem jamskem si- stemu poznamo vsaj 2 generaciji sige med alohtonimi ilovnatimi naplavinami in več razvojnih stopenj (R. Go srp oda r i č 1970), ki se jih da ,primerjati s stopnjami Po&tojnskega jamskega sistema. V to primerjavo pa bo v bodoče možno vključiti tudi razčLenjene jamske sedimente iz Križne jame (R. Go s po - dar i č 1974), ki so v osnovnih potezah razporejeni podobno kot v Postojnskem krasu. še bolj zanimiva pa bo korelacija z jamami onkraj jadransko-črnomorske razvodnice v Pivški kotlini, kjer je v različno visoko ležečih rovih Predjamskega si&tema (F. Habe 1970) in v Županovem spodmolu (F. O s o 1 e 1969) zaslediti številne, toda bolj enolične alohtone in avtohtone sedimente. Primerjavo avtoh- tonih sedimentov v jamah Pivške kotline po njih relativni in SJbsolutni starosti ter paleolitskih kulturah je tod že opravil F .. O s o 1 e (1968). POGLAVITNI REZULTATI IN SKLEPI Pri raziSik:ovanju in preučevanju jam in jamskih sedimentov med Pivško kotlino in Planinskim poljem smo ugotovili dosti podatkov, ki na novo osvet- ljujejo, dopolnjujejo in &preminjajo dosedanje znanje o razvoju kraškega pod- zemlja v kvartarju. Med raziskavo in obdelavo podatkov so se pojavili tudi novi problemi, ki smo jih mogli le delno rešiti. l. Med pomembnejše ugotovitve štejemo najdbo raznovrstnih sedimentov v Planinski jami. Ko smo preučili njihovo petrografsko sestavo, zrnavost, stra- tigrafsko zaporedje in druge lastno&ti, smo spoznali način zasipavanja, izdatnost fosilnega in recentnega preoblikovanja ter razvojne stopnje jame. Dragocena je najdba podzemeljskega vršaja apnenčevega grušča in proda v Pivškem in Rakovem rokavu. Vršaj ima koren v .Planinski koliševki in kaže, da je v spodnjem wurmu tekla ponornica pod to nastajajočo udornico, nato pa skozi danes suhi in zapolnjeni Paradiž k izviroma na Planinsko polje pri Planini in Malnih. V dosedanji domači in tuji literaturi ni opisanih primerov, ki bi tako ja&no kazali na genetsko zvezo med nastajanjem udornice in sedimentacijo njenega grušča v podzemeljski prostor po toku ponornice navzdol. To spoznanje lahko koristi pri odkrivanju še neznanih rovov v Postojnskem krasu in v krasu porečja Ljubljanice, kjer je obilo udornic. Več možnosti za odkritje dostopnih rovov je na ti&ti strani udornic, od koder je rpritekala nekdanja ponornica. V zaledju udornice Planinske koliševke bi verjetno našli dostopne rove, če seveda niso tudi zasuti s podzemeljskim vršajem več kot 2 km oddaljenih udornic Vodnega dola in Jeršanovih dolin. 117 114 Acta carsologica VII, 1976 Podzemeljski vršaj dokazuje, da je predhodnica Pivke tekla na Planinsko polje tudi skozi Rakov rokav. Pod vršajem so ohranjene še starejše naplavine, prod belega roženca in starejša pasovita ilovica, ki imata poreklo v Pivški kotlini. Zato je možno sklepati, da w vode iz Pivške kotline sodelovale pri preobliko- vanju Rakovega rokava ne samo v zgornjem, ampak tudi že v srednjem kvar- tarju. V rokavu nismo našli klastičnih sedimentov iz kraškega in bolj oddalje- nega nekraškega zbirnega zaledja ponornice Raka, ker so se odložili že v Cerk- niško polje in njegove obrobne jame. Vode iz cerkniške strani v Rakovem rokavu niso več nosile proda. Zato so rokav tudi manj oblikovale kot vode iz Pivške kotline, ki so skozi Planinsko jamo &koraj vedno transportirale različne klastične naplavine. Rakov rokav je imel tako že v zgornjem kvartarju dvojno hidrološko funkcijo, enkrat je v njem tekla predhodnica Pivke, drugi,č pa Raka. Ta funkcija je delno ohranjena še v današnjih hidroloških razmerah, saj se vode Raka in Javorniškega toka v njem združujejo in pretakajo tako kot prej proti Planini in Malnom na Planinsko polje. 2. V preiskanem ,podzemlju Postojnskega jamskega sistema smo ugotovili več petrografsko, ~tratigrafsko in po poreklu različnih naplavin: - poplavne ilovice, - plasti grušča, proda, peska in ilovice v Podzemeljski Pivki. - mlajše pasovite naplavine s flišnim prodom in peskom, - apnenčev prod v Planinski jami, - prod belega roženca s flišnim prodom, - starejšo pasovi to ilovico in - prod pisanega roženca. Naplavine so sestavljene iz paleogen&kih kamnin ter iz istodobnih in pre- loženih kvartarnih sedimentov Pivške kotline, a tudi iz apnenca, ki v njem poteka jamski sistem. O petrografsko in stratigrafsko enotnem flišnem zasipu v Pivški kotlini in Postojnskem jamskem si&temu, kot si ga zamišlja S. B r o - dar (1952; 1966), ne moremo več govoriti. Alohtone naplavine v Postojnskem krasu in okolici lahko imenujemo po njih značilnih sestavinah in strukturi. Med naplavinami je po poreklu, razširjenosti in starosti zanimiv prod pisa- nega roženca. Prodniki so večinoma iz roženca in metamorfnih kamnin, ki jih v širšem območju Pivške kotline in jugozahodne Slovenije ni. Domnevamo, da &o lahko sestavni del bazalnega transgresivnega konglomerata ali konglomerata v flišu. Zaobljeni in sploščeni so bili že med sedimentacijo eocenskega fliša in imajo z njim skupno poreklo v Alpah. Pri ka<,nejšem preperevanju fliša so bili razgaljeni in fluvialno prestavljeni v Pivško kotlino ter Postojnski jamski sistem. Ker v flišnih kamninah Pivške kotline ne poznamo podobnih prodnih plasti, je primarna ležišča iskati izven nje. Na kraških in flišnih terenih Primor&ke je D. Radinj a (1967; 1972 a) našel ,dosti podobnega roženčevega proda, ne da bi ugotovil njegovo poreklo. Glede starosti pa misli, da je ta naplavina pleisto- censka, morda tudi še pliocenska (1967, 82). Raziskave v Postojnskem krasu so pokazale, da leži prod pisanega roženca na flišnem in apnenčevem reliefu Pivške kotline in na skalnem dnu rovov Po&tojnskega jamskega sistema kot najstarejša ugotovljena fluvialna odkladnina. Prod pisanega roženca je zanimiv tudi iz paleolitskega gledišča. Zelo raz- širjen in pester material je bil primeren za izdelavo artefaktov. Zato se ni čuditi, 118 Rado Gospodarič, Razvoj jam 115 da je ob Pivški kotlini število paleolitskih postaj najgostejše v Sloveniji. Med kartiranjem smo našli na površju ,poleg prodnikov dosti odlomov in artefaktom podobno oblikovane rožence, ki dajejo slutiti, da je večina pro:izwodov kamene kulture raztresenih po površju, manj pa ohranjenih v jamah, kjer jih danes izkopavamo. Med zanimive naplavine štejemo tudi pasovito ilovico v Planinski jami. Njeni različno debeli pm,ovi svetlejše in temnejše ilovice spominjajo na varve, čeprav je seveda jasno, da z ledeniki nimajo nič skupnega. Debelino in število pasov smo v nekaterih nahajališčih izmerili in prešteli ter podatke vstavili v ustrezne diagrame po de Geerovi metodi (F. Z e u ne r 1952). Upanje, da bomo tako ugotovili skupne horizonte, cikle ali ritme sedimentacije ter nadalje lahko sklepali na hidrološke ali klimatske razmere ter hitrost takratne sedimentacije, pa se ni izpolnilo, ker se&tavljenih diagramov ni bilo mogoče med seboj uspešno primerjati. Vprašanja o genezi jamske pasovite ilovice s,o ostala odprta. Pasovita ilovica je zelo razširjena naplavina v jamah in v Pivški kotlini. Predstavlja dejansko tisti del flišnega zasipa, ki o njem S. B r o da r (1952) in A. Me 1 i k (1955) mislita, da je zapolnjeval Pivško kotlino do višine 540 m in čez. To misel podpira tudi relativna starost pa&ovite ilovice. Po nahajališčih v Pivški kotlini in posebej v Planinski jami smo spoznali, da leži neposredno na bazalnem produ pisanega roženca in je skupaj z njim verjetno še srednjekvar- tarna. V to obdobje pa uvršča S. Brod a r tudi flišni zasip. V podzemlju in na površju je razširjena riška naplavina z vodilno sestavino prodom belega roženca. Petrografaka in paleontološka analiza je pokazala, da ima prod roženca poreklo v paleocenskem apnencu Pivške kotline. Za uvrstitev naplavine v riški glacial govori stratigrafska lega nad pas.ovito ilovico in ugo- tovitev, da je bila fluvialno odložena v podzemlje in na površje v hladni dobi. To dokazujejo singenetska ledna klina v jamskih sedimentih ob nek,danjem po- nornem robu blizu današnjega vhoda v Postojnsko jamo in žepasta tla (Taschen- boden) v površinskem nahajališču pri Prestranku. Takih znakov trajno zmrznje- nih tal, značilnih za periglacialni &vet, v Pivški kotlini doslej še ni:smo poznali. V jamskih sedimentih Betalovega spodmola in Parske golobine pa S. Brodar (1960) in F. O s o 1 e (1961) opisujeta druge znake mrzle klime wilrmskih sta- dialov in riškega glaciala npr. mešana tla (Brodelboden), ki s sedimenti niso singenetski. Nadaljnje preučevanje vseh teh krioturbacijskih pojavov v kvartar- nih &edimentih Pivške kotline lahko dopolni in uskladi dosedanje in naše kro- nološke sklepe o starosti jamskih in površinskih kvartarnih sedimentov. 3. Najdene in preučene naplavine so ohranjene v morfološko in hipsografsko različnih delih podzemlja. Ob razli<čni zrnavosti in debelini so ohranile petro- gr.afsko podobnost po vsem podzemlju med ponorom in izvirom jamskih rek. S korelacijo &00ednjih in bolj oddaljenih stratigrafskih zaporedij jamskih sedi- mentov smo uspeli razvrstiti razvojne stopnje Postojnskega jamskega sistema na 10 poglavitnih razvojnih stopenj v obdobju od srednjega kvartarja do danes. Najvažnejša ugotovitev v podani razvojni stopnji pravi, da so se v Po&tojn- skem jamskem sistemu uveljavljali in večkrat ponavljali erozijski in akumula- cijski procesi v domala istih višinah še konec srednjega in v začetku zgornjega kvartarja. V zgornjem kvartarju pa se je odvijala avtohtona sedimentacija v suhih rovih ter alohtona &edimentacija in erozija v vodnih rovih. Govorimo 119 116 Acta carsologica VII, 1976 lahko o sočasnih razvojnih in razpadnih speleogenetskih procesih, ki so med seboj povezani in eden drugega ne izključujejo. Ta različen, a istočasen razvoj je delno upoštevan v S. B roda r j e vi 2. in 3. razvojni fazi za čas konec sred- njega kvartarja, medtem ko je v času zgornjega kvartarja mišljena v S. B r o - d ar j e vi 4. razvojni fazi le avtohtona in paravtohtona sedimentacija. Metoda razvrščanja, primerjanja in korelacije stratigraf&kih zaporedij aloh- tonih jamskih naplavin pri dosedanjem raziskovanju slovenskih jam še ni bila uporabljena. Tudi drugod po svetu je bilo tovrstno preučevanje podzemlja iz- vedeno le v redkih primerih, kajti ta način preučevanja speleogeneze je možno opravljati v primerno razsežnem in dostopnem ter z naplavinami bogatem pod- zemlju, ki ga na krasu ni vsepovsod na voljo. Postojm,ki kras in njegovo pod- zemlje imata vse te ugodnosti, zato bosta še dolgo ostala predmet neizčrpnega preučevanja speleogeneze. Z našim preučevanjem smo mogli pojasniti le skro- men del jamske vsebine in kvartarne geologije. Z nadaljnjim raziskovanjem in zbiranjem podatkov bomo gotovo &poznali nove rezultate, ki bodo podano raz- vojno shemo izpopolnili in popravili. 4. V podani razvojni shemi so namreč poleg močno verjetnih tudi proble- matične rešitve. Med nje sodi npr. sklep, da se toplodobne razvojne stopnje iz- ražene le v rasti sige, to je v avtohtoni akumulaciji, ker je splošno znano, da so sige bolj zanesljiv indikator tople humidne klime kot alohtoni in drugi avtoh- toni sedimenti (H. Trim me 1 1968). V humidni klimi pa je pričakovati tudi ponikanje površinskih rek in V!:.aj njihovo minimalno transportno ali erozivno sposobnost. Morda so nekateri, predvsem ilovnati sedimenti v podzemlju Po- stojnskega krasa vendarle toplodobni. V periglacialnih področjih Slovenije tudi zunaj kraškega območja je sicer na splošno malo znanih toplodobnih fluvialnih sedimentov. Po mnenju M. Si f r er j a (1972, 39) je v toplih dobah kvartarja globinsko vrezovanje dolin in skalnih rovov v kra&u prevladovalo nad akumu- lacijo sedimentov. Prav malo smo mogli povedati o oblikah in razporeditvi začetnih podzemelj- skih rovov v danes najbolj izvotljenem in nagnjenem (med 510-540 m ob Pivški kotlini in 455-490 m ob Planinskem polju) horizontu Postojnskega kra:sa, ker so jih pestri speleogenetski procesi v !:.rednjem in zgornjem kvartarju močno preoblikovali in zabrisali. Spoznali smo nekatere nove rove in stare rove s p,o- globljenim skalnim dnom iz zgornjega in delno srednjega kvartarja. Preuranjeno se je 2Jdelo tolmačiti razvoj jam nad tem najbolj izvotljenim horizontom, ker zaradi skromne vsebine in raz!:.ežnosti nudijo premalo primerljivih podatkov. Menimo, da bo bodoče preučevanje z metodo korelacije jamskih sedimentov in razvojnih stopenj pripeljalo do boljših podatkov in spoznanj o tem, kako se speleogenetsko dopolnjujejo ali razlikujejo jame Postojnskega krasa, Orehov- škega krasa, Slaveruskega krasa, Predjam!:.kega sistema in drugih jam v krasu ob Pivški kotlini. 5. Kronološko uvrstitev razvojnih stopenj jam med Pivško kotlino, ki smo jo tvegali postaviti, je razumeti kot eno izmed možnih rešitev. Absolutno datirane sige so pomagale uvrstiti v časovno skalo do 80 000 let nekatere razvojne stopnje, ki w doslej veljale za starejše. V podani razvojni shemi ugotovljeni procesi tudi kažejo, da so se jame preoblikovale v zgornjem kvartarju mnogo bolj intenzivno in pestro kot smo mislili doslej. 120 Rado Gospodarič, Razvoj jam 117 Ker absolutne datacije sige še vedno niso dovolj zanesljive, organskih ostan- kov pa skoraj ni ohranjenih, bo podrobno preučevanje jamskih &edimentov, nji- hove stratigrafije in primerjanje s površinskimi sedimenti še vedno dalo naj- boljše podatke o kvartarni geologiji naših jam. Pri tem preučevanju pa bo treba še bolj kot doslej upoštevati in porvezovati izsledke speleološkega, paleolitskega, paleontološkega, paleobotaničnega in geomorfološkega raziskovanja na krasu. Summary THE QUATERNARY CAVES DEVELOPMENT BETWEEN THE PIVKA BASIN AND POLJE OF PLANINA INTRODUCTION In the karst region of the underground Ljubljanica River (fig. 1) the Postojna Karst represents speleologically the most interesting region. The Postojna Cave System with its 23 km. accessible channels and galleries belongs to it. They are divided to ponor (sinking) channels near Postojna and spring channels near Planina which are only hydrologically connected. In the rich literature about the Postojna Cave System from its discovering in 1818 till today the following works are to be cited: A. S c ha ff en r a t h 1829; F. v. Hohenwart 1830-32; A. Schmidl 1854; E. A. Martel 1894; F. Kraus 1894; A. Muhlhofer 1907; 1933; A. Perko 1910; L. Bertarelli and E. Boe- ga n 1926; A. Ane 11 i 1936; R. Bat ta g 1 i a 1933; A. Perc o and E. Boe ga n 1928; A. Perc o and S. Graden igo 1942; I. Mic h 1 er 1952/3; 1952/53 a; 1955; 1955/56; 1959; 1959/60; 1963/64; G. Wagner 1954; M. P 1 eni čar 1961; I. Gam s 1965; R. Gospodarič 1963; 1964; 1965; 1968; 1969; 1969a; 1972; R. Gospodarič and P. Habič 1966; these works more or less completely present the history of discove- ries, galleries descriptions and different investigation works. The geological (F. K o s s - mat 1905; 1916), paleontological (I. Rakovec 1954; 1973), hydrographic (F. Habe 1966} and geomorphological (A. Me 1 i k 1928; 1951; 1955; N. Krebs 1924; P. Habič 1968) and special paleolithical (S. Brodar 1951; 1952; 1966; F. Osole 1966; 1968) studies which are directly or indirectly connected by the karst and underground development between the Pivka Basin and Polje of Planina have to be mentioned too. The special part is presented by the classical work of S. B r o d a r (1952) about the caves development, arranged in four chronological phases, schematically shown on the figure 2. The hypothesis treats 1 erosional phase in Upper Pliocene and Lower Pleistocene, 2 accumulation phase in Lower and Middle Pleistocene, 3 erosional phase in Middle Pleistocene and 4 accumulation phase in Upper Pleistocene. Channels investigated in detail and newly discovered cave sediments in Postojna Cave System, specially in Planinska jama, rendered possible to develop the mentioned hypothesis, analyse it and chronologically define it. In this study the development of the Postojna Cave System is studied by - cave sediments investigations, 121 118 Acta carsologica VII, 1976 - speleogenetical processes statement, - study of the underground developement dependency and karst surface develop- ment, - relative and absolute succession of developement phase disposition in Qua- ternary. The study methods are based on the field work in vaste underground with difficult access and on laboratory sediments investigations. The investigation methods, known by the literature (H. R i e d 1 1960; 1961; 1963; H. Trim me 1 1968; E. S c hm i d 1958; A. B 6 g 1 i 1961; W. Davi e s and E. C ha o 1959; Th. E. W o 1 f e 1973; B N e b I 1968) correspond only partly to our problematics. Basing on the experiences of similar study of Cerknica Cave System and Križna jama (R. Go spod ari č 1970; 1974) the new method of speleogenetical correlation between allothonous cave sedi- ments and macroforms of the underground spaces has been developed. GEOLOGY OF THE POSTOJNA KARST (Fig. 3 and 4) The Postojna Karst is built by the Cretaceous carbonate rocks. On the northern and northeastern part it is covered by Triassic dolomite and Jurassic dolomite and limestone of Hrušica Mts, while on the western and southwestern part the karst is buried by Eocene flysch of Pivka Basin. Postojnska jama lies in the Upper Cre- taceous, Planinska jama in the Lower Cretaceous rocks. Lower Cretaceous is composed by bedded and thickbedded limestones and dolomites and limestone breccias nests. The cretaceous age is shown by characte- ristic makro- and microfauna (M. P 1 eni čar 1960). The transition to the Upper Cretaceous strata is seen in the Planinska jama underground (Plate 3, fig. A}, where limestone with chert passes to a massive Cenomanian limestone, where Caprinidae, Chondrodontae and corresponding microfauna have been found (M. P 1 e n i č a r 1962; 1963; R. Go spod ari č and R. Pa v 1 o ve c 1974). On the geological map (1967) 500 m. thick Turonian and 500 m. thick Senonian series are not yet classified in further details. By finding Cheramospherinae, Hyppurites Giordanni Pirona and Sabiniae (S. Buser 1965; M. P 1 eni čar 1962) this classification has been already stated. Turonian is composed by bedded limestone with chert and non-bedded limestone. Senonian rocks have similar lithological structure. On the Cretaceous rocks only few erosional remnants of Paleocene rocks have remained (R. G o s p o d a r i č and others 1967) following by marl, sandstone and flysch conglomerate of Eocene age. On the geological map (1967) the Quaternary sediments are not drawn upon although they have been found by drilling in Pivka Basin by F. Habe and F. H r i - b a r (1965) and A. še r c e I j (1970), and have been prooved in the caves of neighbour karst by S. B r o d a r (1952; 1960; 1970). The investigations for this study have shown that northern part of Pivka Basin is thickly covered by different Quaternary sediments (see the fig. 37, 38 and 39). The tectonic structure of the Postojna Karst is expressed in NW-SE directed Postojna anticline, Studeno synkline and Bukovje folds. The first two folds have been found in the galleries of Postojnska jama. In Planinska jama the Lower Cretaceous beds are gently inclined towards west, southwest and northwest. The faults in the 122 Rado Gospodarič, Razvoj jam 119 systems NW-SE, NE-SW and N-S are considerably more frequent on the crest than on the limb of mentioned folds (R. Go spod ari č 1969). Numerous fault and wrench-faults have the same direction. All these structures are characteristic for tectonic structure of High Karst, to which the Postojna Karst belongs. The Predjama over-thrust can be considered too (J. Rus 1925); there the dolomitic Hrušica Mts. from the north towards Postojna Karst is overthrusted. Hydrographic and geomorphologic characteristics of the Postojna Karst and its underground have been treated severa! times in the above mentioned literature in detail. The hypothesis of A. Me 1 i k (1955), I. Rak o ve c (1951) and S. Brodar (1952) about the Pivka Basin Lake in Middle Pleistocene and F. Habe (1970) and F. O s o 1 e (1968) hypothesis against the widely extensing permanent lake have to be specially mentioned. SPELEOLOGICAL CHARACTERISTICS OF THE POSTOJNA KARST (Fig. 5 and 6) In the Postojna Karst region 60 caves of different types and extension are known till now. The majority is situated under the surface of the Postojna morphological plateau (600-630 m.}, including 4 km. wide belt of Postojna Karst near the Pivka Basin. In higher Planina plateau (above 630 m.) the underground is less cavernous, only Planinska jama* is known. The speleological objects have defined space pro- portion towards both differently old surfaces, their altitudes and depressions, which is well seen on fig. 6. Numerous cave sections in Postojnska jama represent the remnants of old sinking channels, which are collapsed or filled up by sediments today. They are accessible across smaller corrosive potholes or collapsed ceilings. Therefore the altitude of todays cave entrance has not been competent for ranging into schematic description on fig. 6, but the altitudes of horizontal cave parts or their rocky bottoms. The caves are composed by one, two or more levels in many places connected by inclined, fissured galleries of younger corrosive origin. Some vertical potholes, ending at the altitude of the horizontal galleries, have been noted apart. The transitive and con- necting galleries in the Postojnska and Planinska jama are illustrated by single columns. Todays collapsed dolines depth and ceiling heights of some collapsed halls have been drawn upon. On the ponor side the horizontal caves are developed in the same altitude span (550-510 m.) as the high galleries in Planinska jama (450-490 m. above the sea level). On the ponor side there are severa! shorter caves with more expressive central galleries among 540-525 m., while they are connected on the spring side in the uniform high channel. On the ponor side the caves are situated in 8 km. long slope between Postojna and Studeno on the limit between flysch and limestone, on the spring side they are united in one gallery reaching the surface of Planina Polje near the limit between limestone and dolomite. Therefore we can expect in Planinska Comments: jama-cave rov - gallery kanal - channel dvorana - hall koliševka - collapsed doline 123 - 120 Acta carsologica VII, l!l'ro jama more and better facts about the geological history of the whole underground system than in dislocated caves on the Postojna part, where the shapes and sediments of former water channels because of breakdowns and concretions are not so easy to state. SEDIMENTS AND DEVELOPMENT PHASES OF THE PLANINSKA JAMA (Fig. 7 and 8) The descriptions and the history of discoveries are included in the works of J. Valvasor (1689), F. A. Steinberg (1761), T. Gruber (1781), A. Urbas (1849), A. S c hm i d 1 (1854), W. P utic k (1889), E. A. M ar te 1 (1894), G. S p 6 c ker (1931), A. M tih 1 ho f er (1933), I. Mic h 1 er (1955), R. Savni k (1968), R. Go s po - d ari č (1968) and P. Habič (1970). In the cave the water channels as entrance part till Sotočje (480 m. long), the Rak Branch (2500 m.) and the Pivka Branch (1565 m.) are known. Together with some dry galleries 6000 m of channels have been surveyed. I n P i v k a B r a n c h the dry gallery Paradiž is important. On the Plate 1 we see the entrance to the gallery, 20 m. thick filled up by limestone rubble and gravel. The rubble is covered by coloured and differently old sinter (see fig. B on the Plate 1 and fig. A on the Plate 2). The rubble is lying on the laminated loam as we conclude after the nearest finding-place of limestone gravel in the Pivka Branch, from where the fig. 2 on the Plate 2 originates. The both sediments are found at the walls in the bottom and under the ceiling of the gallery in different quantities and thickness. These two, the most common sediments, have filled up the Pivka Branch on the same manner as today the Paradiž is filled up. In this Branch the coloured chert gravel (fig. B. on the Plate 3, both figures on the Plate 4), somewhere comented into conglomerate, upwards passing into older laminated loam, is found. From the reciprocal relations among sediments, flowstone and branch shape the development series of cross-sections from 1 till 5 (fig. 9) and other profiles (fig. 10, 11, 12) have been composed. The concretions are among allotho- nous sediments and above them; the older sinter lies under the limestone rubble, the younger above it, and the youngest holocene sinter above all known sediments (Plate 6). In the water course direction the sediments are more and more eroded (fig. 12, Plates 5 and 7), while they are still preserved under the ceiling, in the lateral channels and above the cave river. Such sediments have filled up the following galleries: Rov mrtvih netopirjev (fig. 12), Mrtvaški rov and Katernov rov. Somewhere the break- downs have connected the dry galleries with water channels into uniform high space (fig. 13), on the other parts the galleries are separated (9th profile on fig. 13, fig. 14). The peculiar white chert gravel and sand sediments, which stratigraphically occur between the older laminated loam and limestone gravel have been found in the lateral channels. All three sinter generations, flood loam and younger laminated loam are preserved too. In the Rak Branch the older laminated loam and limestone gravel are the most common sediments. They are hiding the channel's shape in the rock, across sediments barriers the river Rak is flowing from one lake to another. Older laminated loam lies between the rocky bottom and Rudolf channel's ceiling (Plate 8). The recent cave stream and rain water are excavating this filled up gallery again (fig. 15). Above this loam are lying white chert gravel and sand (Plate 9), 124 Rado Gospodarič, Razvoj jam 121 flowstone, flood loam and flowstone again, only limestone gravel is missmg because it could not be deposed in filled up gallery. But we find it in great quantities in more spacious Rak Branch. At the profile 10 a it is preserved on the bottom, at the walls above the older loam. The details about the petrographic structure, roundness, granulation and pebbles flatness (see fig. 16) show, that the sediment has been deposed in several layers at different hydrologic conditions (Plate 10). The lower layers contain greater pieces, the upper smaller and more fine flysch sand. This is the proof that the sediment has been brought from the Pivka Basin direction .. In 10th and 11th profiles (fig. 17) the younger sinter of absolute age about 40 000 years is lying above the sediments. In many places the sediments are washed off and the younger sinter remained hanging on the ceiling and on the walls without base (fig. A, Plate 11), and so the older sinter is denuded again (fig. A, Plate 12). As in Pivka so in the Rak Branch the Mn cover occurs, covering the postglacial shape of both branches. The first part of Pisani kanal (The Coloured Channel) gives us the facts about the limestone gravel composition (fig. 19), while in the second channel's part the gravel is already eroded (Plate 12 B), because the karst waters of Javorniki stream appear here (fig. 18), changing and renowing the shape of the Rak Branch, originating from the glacial period. In 12th and other profiles the following stratigraphic succession of sediments and development phases have been stated; - actual situation, - black cover, - sediments erosion, - sinter on the breakdown, - limestone gravel, - sinter, - laminated loam, - rocky channel without breakdowns and sediments. At Sotočje (Plate 13 A) there is the union between the Pivka and Rak Branches, the both cave rivers Rak and Pivka unites into the river Unica, which is flowing off to Planina Polje (Plate 13 B). In spite of modest remnants the previous shape of the water channel on the example of Visoka dvorana (The High Hall) (fig. 20) could be recapitulated. As Rudolf, Katern and Mrtvaški rov (Galleries), Tiha jama {The Silent Cave) also represents the filled up, older channel of Planinska jama, renewed by the local waters. White chert gravel, laminated loam and two sinter generations are denuded in it. CONCLUSION ABOUT THE SEDIMENTS OF PLANINSKA JAMA In Planinska jama the following allothonous sediments have been found: - as the oldest, coloured chert gravel, - older laminated loam, - white chert gravel, - limestone gravel, partly parautothonous, - younger laminated loam and finally, - flood loam as the youngest sediment. 125 Table l. The Planinska jama Development Sediments 1 1 Hydrological development Morphological development Process allothonous autothonous ----- flood loam black Mn lakes, cascades, syphons deepened rocky bottom, 1 cover, sinter Pivka: water level ± 1 m, fall 10 %o sediments washing off, till 10 000 Rak: water level ± 4 f, fall 3 %o secundary ceiling increase years b. p. erosion -·--~---- --- ---- flood loam black Mn Javorniki course syphon, rocky levels at Slap and šmidl cover, Rak: water level ± 4 m, fall 8 %0 passage, beds in sediments, breakdowns Pivka: water level ± 8 m, fall 8 %o pocket valleys near Planina and syphon discharge under Paradise Malni ·- ·-- ---- younger sin ter rain water flows, cave filled up by sediments till laminated loam 30 000-50 000 sinking rivers retreat? 480 m and higher accumulation b. p. cave filled up by fan, ......... oscillation of the sinking river water table, slow flow in both branches -- --------- Planinska koliševka formation, limestone gravel ? Pivka: speed till 3 m/s, fall 15 %o river bed in older sediments flow in Pivka and Rak Branches ---·-- ·-· ----··--···---·------------------ red loam sin ter rain water flows accumulation above 80 000 sinking rivers retreat? years b. p. ··•····---------· white chert sinking rivers flow in upper cave new galleries in rock and older erosion gravel leve! above 470 m. sediment ? -···········-··················· older laminated oscillation of the sinking river cave filled up till 470 m. high accumulation loam Pivka water table in the whole cave ------··---------- -·--· - ·························--···-· coloured chert free Pivka and Rak levels, speed gravel deposits on the bottom erosion gravel till 2 m/s, flow towards Planina, and walls in Pivka Branch, ? rocky bottom at 460 m :rocky channel's formation of sinking rivern excavate the cave Rak Branch, formation of Pivka 1 Branch lower leve! Rado Gospodarič, Razvoj jam 123 Among autothonous sediments there are three sinter generations, black Mn cover and breakdown rocks. Coloured chert gravel is preserved on the rocky bottom of the Pivka Branch in at most 1 m. thick layer. Analysed samples show uniform petrographic and granu- lometric composition (fig. 21). The Pivka prec=or has transported already rounded pebbles from the Pivka Basin and has deposed them in the Branch. The Pivka Basin origin is prooved by presence of flysch sand. After the empirical data of E. and W. White (1968) we can consider the sinking river's speed to 1 m/s. The gravel shows some final erosive development phase and the trangression to expressively accumulative development phase, proved also by progressive transition to older laminated loam. Older laminated loam is the most common allothonous sediment in Planinska jama. In accumulative development phase it has covered all the channel till half, and some parts till ceiling. By the loam characteristics, laminated as »varve« we tried to state its chrono- stratigraphic value after de Geer method (fig. 22). The experiment did not yet succeeded, because the measurements have not been precise enough. So it can be stated that they represent the accumulative period in the cave development, when the rocky galleries did not nor widen nor deepen but did preserve. As they are found in spring cave, 6 km. far from the ponors, their sedimentation could not be connected by temporary storms or floods, as it is thought foc similar loams by R. W. R e a ms (1968) and Th. W o 1 f e (1973). But we can think about the possibility that filled up or syphoned cave entrance as well as innundated Planina Polje influenced such sedi- mentation, while Planinska jama has been and still is hydrologically connected to the Polje. The white chert gravel has been deposited in thin layer above the laminated loam, but mostly it has been transported from the Pivka Basin by the sinking river across the underground towra-ds Planina Polje. Its origin in Pivka Basin is prooved by petrographic structure (fig. 23) which is identical to primary chert in Paleocene lime- stone of mentioned basin (see Plates 18 and 20). The sediment expresses the beginning of the erosion period when the sinking river began to deepen its bed in older fills. The limestone gravel belongs to parautothonous sediments, while the paleontho- logical, petirographical and texture proofs speak for its origin in hinterland of the Pivka Branch, where the collapse doline Planinska koliševka is situated (R. Go s po - d ari č and R. Pa v 1 o ve c 1974). It is the underground fan of collapsed doline breakdown material, which have been transported and deposed by the underground sinking river in the Pivka Branch and, also in the Rak Branch (fig. 24). It means, that Pivka has flown on the surface also in pocket valley of Malenščica; it is flowing today only towards pocket valley near Planina. Rak also flows in this direction. Younger laminated loam and flood loam indicate the later accumulative phase, while the cave excavation and the black Mn cover belong to the later erosive phase. Erosive and accumulative periods have been interrupted by the growth of older and younger sinter, while the youngest sinter and the breakdowns ended the recent processes. By the stratigraphic disposition the relative age of sinters have been stated, but we have some facts about their absolute age. They have been made by 14C and U/Th analyses. The older sinter is dated to Riss-Wilrm, the younger to Middle Wilrm, 127 124 Acta carsologica VII, 1976 while the youngest to Postglacial. The above mentioned analytic facts have been interconnected and united on the Table 1 on the page 126., where the hydrological and morphological galleries development and speleogenetical processes in Planinska jama are presented. THE SEDIMENTS AND THE DEVELOPMENT PHASES OF THE POSTOJNA CAVES The discoveries in the Postojna Caves after 1818 have been severa! times described in detail. In the recent chronological review more important geological, morphological, hydrographical and speleogenetical studies have been cited by R. Go - spod ari č (1968). During the discoveries and investigations more and more complete plans of the caves were made. One of them is the plan on the fig. 25 where the surface collapsed dolines in the area of the known underground are drawn in. The Postojna Caves are composed by: - the Underground Pivka with water channels, - Lekinka with water channel, - Pivka jama with water channel, - črna jama with water channels and dry galleries, - Magdalena jama with water channels and dry galleries, - Otoška jama with dry galleries and - Postojnska jama with dry galleries. By the natural way Postojnska jama, Otoška jama, Magdalena jama and Under- ground Pivka are connected on one side and Pivka and črna jama on the other side. Three parts: Magdalena jama - Pivka jama in straight distance 370 m., Perkov rov in the Underground Pivka - Vilharjev rov in črna jama in straight distance 195 m. and Pivka jama - Pivka Branch of Planinska jama in the distance of 2000 m. are not accessible, beginning and ending by Pivka syphons, which have been only partly dived (P. Kri vi c and A. Praprotni k 1973). On the plan (fig. 25) the nest of hydrologically and morphologically different galleries, differing also after the origin and development, are seen. That is evident after the longitudinal profiles on the fig. 26, where the galleries have the different shapes, altitudes and contents. The characteristic phenomena regarding the speleo- genetical view will be cited apart by the help of figures and photos. The most characteristic alluvions deposit in the Underground Pivka is preserved at the 1st profile (fig. 27, Plate 14), similar sediments are found along the water channels at profiles 2, 3, 4, 5 and 6 (fig. 28, Plates 15 and 16). In the water channels in črna jama, where Pivka reappears, severa! different sediments were found (fig. 29). The dry galleries of črna jama are filled up to the ceiling by the sinter and breakdown rubble, on that account the sediments are not seen. By the stated sediments in single profiles the following development can be supposed: - recent erosion, - flood loam, - flooded channel with Mn cover, - sinter origin, - filling up with autothonous limestone rubble and allothonous flysch and lime- stone sand and gravel, - the rocky channel origin. 128 Rado Gospodarič, Razvoj jam 125 The connection between dry and water galleries and their different sediments are shown in detail by the example of Otoška jama (fig. 30). The special attention is given to the profile 11 A, connecting the channel of the Underground Pivka with older dry galleries in Otoška jama. In both channels the characteristic sediments were found. On the rocky bottom of the dry gallery thick coloured chert gravel (sample 424, 424 a), followed by flysch sand and white chert gravel (434) and above them limestone rubble have been found. These sediments are covered by red loam with fossil bones and two sinter generations, separated by flood loam. Such sediments are evident in other parts of the gallery (profile 10 and 12) and on the other part of the collapsed doline Stara Apnenca (profiles 13 and 14) in Zgornji Tartar which represent the genetic continuation of Otoška jama. The development phases of Otoška jama and Underground Pivka can be classified as follow (fig. 31): l. In recent development phase the flowstone growth in dry galleries and erosion of fills and rocky bottom deepening in water channels, as well as Mn cover on the walls and on the flowstone and on the alluvions occur. 2. The sinter on rubble and loam deposit in the Underground Pivka channel and higher lying galleries of Otoška jama have originated, when the sinking river left the underground. 3. The underground Pivka eroded and transported allothonous and autothonous rubble and gravel or only allothonous loam. To the river several water streams flow, corroding the cave ceiling. The majority of breakdown rubble have been transported by the sinking river. Because of the fills washing off the bottom in dry galleries was eroded, the concretions have fallen down, the breakdowns and vertical connections among the galleries have developed. In this development phase the collapsed doline Stara Apnenca had the most intensive transformation. Breakdowns blocked the connection of Otoška jama with surface and Zgornji Tartar. Temporary the sinking river reached the dry galleries till 540 m above the sea level and deposited the flood loam above the flowstone. 4. Thick cover, stalagmites and reddish flowstone cones have covered the older fills in dry galleries. The lower water channels have originated in this tirne. 5. The sinking river which disappeared in blind valley Risnik, has deposited the laminated loam and sand which have been covered by autothonous rubble. There were no underground Pivka channel but water channels in horizon about 515 m. have been projected. 6. After the concretioned authothonous rubble and allothonous sand the sinking river retreat and the flowstone development can be stated. 7. The sinking river deposited the quartz sand and white chert sand and limo- nite. Among the fills the cone-like layer of autothonous rubble, mostly under the ceiling of the later collapsed doline, have been deposited. 8. Allothonous coloured chert gravel and sand proove the older development phase of Otoška jama and Zgornji Tartar. The sinking river sank on the spot of today's blind valley Risnik and largely excavated the rocky channel by the transported material. THE SEDIMENTS IN POSTOJNSKA JAMA The sediments finding-spots in the touristic part of the Postojnska jama are presented on the lower longitudinal profile of fig. 26. The holes, filled up by sedi- ments have been discovered at hotel »Jama« construction. In the hole of 15 A and 9 Acta carsologica 129 r 126 Acta carsologica VII, 197& 15 B profiles (fig. 32) 11 gravel, sand and loam layers in total thickness of 8 m. have been distinguished. The simple, cyclic sedimentation from both fast flowing (about 1 m/s) and almost stagnant sinking river have been stated on the base of analysing the granulation of sediments. The majority of material has flysch origin, while the sinking river's hinterland has been on the Eocene flysch of Pivka Basin. Other pieces are presented by white chert particles (see the triangular diagram on the fig. 32) and limonite. In cherts pieces the fossile nummulites (Plate 19) are preserved, prooving that the river bed has been extended on the Paleocene limestone in southwestern part of Pivka Basin, where such limestone contains chert with nummulites (Plate 18). The particles, ooides and tube-like limonite forms have been deposited into the cave from the karst surface and from quaternary sediments of Pivka Basin by the sinking river. Tube-like limonite forans could originate on the surface in warm climate of savanna vegetation. Such tube-like forms are known in situ in the sediments of Polje of Cerknica from the middle Wilrm tirne. The ressemblance is so great that their origin can be put in the same tirne (Plate 17). The both glacial wedges in layers from 6 till 9, typical for permanent frozen soil of periglacial regions have to be mentioned (P. W o 1 ste d t 1961). That is why the sediments in profiles 15 A and 15 B have been deposited in cool Pleistocene climate with several short-termed warmer periods. The Riss Glacial can be supposed. In the interior of Postojnska jama at the profilles 16, 17, 18 (fig. 33), profiles 19 and 20 (fig. 34), profiles 21 A and 21 B (fig. 35) the sediments, very much similar to those at profiles 15 A and 15 B occur, while the appearance of the flysch sand and loam without other characteristic ingredients, is new. Frequently the sand and loam layers are changing, passing upwards to the flowstone cover. These sediments have been put into group of younger laminated fills. In partly filled up channels they have been deposited by the sinking river across actual touristic entrance of Postojnska jama. The following allothonous sediment is flood loam between younger and the youn- gest flowstone. It is very frequent in connected dry galleries in Postojnska jama to the altitude of 540 m. This is the sediment which has been mostly excavated by S. B r o - dar (1966) and where the cave bear bones have been found. We can resume that in dry galleries of Postojnska jama three sorts of allothonous deposits have been found as follow: - white chert gravel accompanied by decomposed flysch gravel, sand, loam and limonite, - younger laminited deposits from sand, loam and less gravel and - flood flysch loam. The flowstone with absolute age about 40 000 years occurs above younger lami- nated deposits, postglacial flowstone, old about 12 000 and 8000 years above flood loam (H. F r a n k e and M. G e y h 1970; R. G o s p od ar i č 1972). Concretions, fossil bones and sediments under the flowstone, petrographically and after the altitude correspond in Postojnska and Otoška jama. Therefore the succession of sedimentation and development of all Caves of Postojna, including the Under- ground Pivka, have been composed as it is evident after the Table 2. The Underground Pivka channels development have been different as the development of dry galleries of the Caves of Postojna. The Underground Pivka channels have not originated before Riss-Wilrm, the upper galleries being filled by alluvions, rubble and flowstone. In the Middle Wilrm only the high waters reached the 130 r Rado Gospodarič, Razvoj jam 127 upper channels while the lower presented the permanent throughflow. Only the postglacial flowstone is common to both levels; Holocene processes are different again. Pivka has formed the water channels while the upper dry galleries have been trans- formed by the percolated water. As the majority of sediments in the Postojna Caves have their origin in Pivka Basin, let us see, which sediments are preserved there. During the construction works for the highway and water supply in the years 1971-1972 different deposits have been uncovered. They are interesting near Pre- stranek (fig. 37) where the karst relief is covered by loam with coloured chert pebbles (layer 1), loam with white chert pebbles and limonite (layer 2), limestone rubble (layer 3), loam with quartz sand (layer 4) and flysch rocks alluvions (layers from 5 till 7). This sediments succession on the surface reminds very much of the cave sediments succession, described above. The temporary resemblance in accentuated by cryoturbation phenomena between the layers 3 and 4, prooving permanently frozen soil, probably from Riss. It is seen from the profile that the younger valley with sediments 5 and 6 is cut in older karst relief with sediments from 1 till 4. Such double morphologicah development have been stated on the example of upper and lower levels of the Postojna Caves. The following quaternary sediments finding places (coloured chert gravel and laminated loam) have been found on the slopes, hills and terraces of Pivka Basin on the altitudes between 530 and 600 m. (fig. 38). Some pebbles are very rounded, some others are broken off as artefacts. The pebbles are from chert, tuf, quarzite, quartz and opale. This is the material of primary metamorphic and paleozoic rocks of Alpine region. It is not yet known if the pebbles have originated from Eocene flysch rocks or they belong either to Upper Tertiary or to Lower Pleistocene sediments. (fig. 39). Fluvial sediments, where the white chert gravel presents the leading compo- sition, are preserved in central and southern part of the Pivka Basin to the 540 m. of altitude. Beside gravel occur the red loam, limonite and quartz sand, which are resedimented from higher lying karst relief to the valley. CONCLUSIONS Analitic facts have prooved that in Pivka Basin and in Postojna Cave System four sediments groups exist as follow: - coloured chert gravel and older laminated loam, - white chert gravel and limonite, - younger laminated loam and - flood loam. These sediments have been found under Holocene flowstone, above and under Middle Wilrm flowstone and above Riss-Wilrm flowstone. The position and situation of the sediments in the underground, their petrographic and granulometric structure, stratigraphic succession and hydrologic and morpho- logic conditions at the accumulation and erosion of above mentioned sediments rendered possible the speleogenetic correlation and finding out the development phases, as it is seen on the Table 3 and Annex l. For the Middle and Upper Pleisto- cene and Postglacial 10 successive development phase of the Postojna Cave System have been stated. 9* 131 Table 2. Development of the Postojna Caves The Underground Pivka Otoška and Postojnska jama process 1 sediments a!lothonous autothonous sediments allothonous tirne ----------- erosion 1 flood loam bieakdown ? sinter 80CO accumulation, 1 Holocene rocks b. p. stalagmites black Mn cover collapse, soil ------ -- --·------ subsidence accumulation 1 ? sin ter loam, rubble breakdown flood loam breakdown accumulation Upper Wlirm and gravel rocks, rubble and sand rocks rubble -~- rocky galleries at 511 m. red loam sinter 40 000 Middle Wlirm b. p. rocky galleries at 515 m. 1 flysch gravel rubble, accumulation 1 Lower and sand, breakdowns Wlirm laminated loam erosion ·--·-·~--~---- -·---~--- red loam sinter accumulation Riss-Wlirm White chert rubble Riss gravel and sand --~~-i--------- -------------· coloured chert ? e1·osion Middle gravel Quaternary rocky galleries at 530 m. Rado Go~podarič, Razvoj jam 129 1st development phase: river sinks near Postojna and Veliki Otok on 530 m. of altitude and reappears on the Planina Polje at about 460 m. above the sea level; coloured chert gravel transport; erosion in the underground; Middle Quaternary. 2nct development phase: laminated loam accumulation, specially in both branches of Planinska jama; Middle Quaternary. 3rd development phase: rivers sink near Postojna between 528-536 m., springs reappear near Planina at 470 m.; filling up the ponor channels and erosion in springs channels; Riss. 4th development phase with flowstone growth and minimal cave river discharge; Riss-Wilrm. 5th development phase: older sediments erosion, ponor channels deepening, the formation of collapsed doline Planinska koliševka and deposit of breakdown rubble in Planinska jama, the beginning of the formation of the collapsed dolines near the Caves of Postojna; Lower Wiirm. 6th development phase: autothonous flowstone sedimentation in the under- ground, breakdown rubble at the caves entrances; Middle Wurm. 7th development phase with varied sedimentation in the underground Pivka and erosion in Planinska jama, temporal inundations with flood loam deposition; Upper Wiirm. 8th development phase: Postglacial flowstone. 9th development phase: with channels inundations, Mn cover formation, washing off and alluvions erosion, flood loam deposition, breakdown phenomena; Holocene. 10th development phase: erosion in water channels, flowstone growth in dry galleries; Holocene. The sedimentation in the underground has not been based on the local morpho- logical conditions but on the pleistocene tectonics and climatic conditions of Ljub- ljanica River Basin wider region. As it has been stated by A. še r c e 1 j (1965) the Ljubljana Moor rocky bottom has been submerged in Wilrm for about 100 m. As the Maor presents the local erosion base for the waters from the Pivka Basin, its immersion has caused greater relief's energy in hinterland, evident in - sediments and rocky bottom in Planinska jama erosion, - less expressive filling up with allothonous sediments of Wilrm as it has been before in the rest of Quaternary. In periglacial region the rocks have been mechanically weathered much more than in warmer pleistocene periods. Flysch rocks of Pivka Basin have given enough material for ponor caves filling up. In before Wilrm period the filling up effect has influenced til! Planinska jama, in the Wilrm period only till the Caves of Postojna. At the same climate such material could not be deposited in Planinska jama by Rak River because in its immediate hinterland there were no flysch or similar klastic rocks. The reconstruction of speleogenetical processes, connected with Rak waters, is therefore more difficult as it was for Pivka waters. The sediments of Pivka Basin and Cerkniško polje are very similar, also the sinter generations in margin caves cor- respond. After the development phases of cave systems and karst poljes correlation the evolution of the entire Ljubljanica Karst River Basin in Quaternary could be explained in future. The statements of the Postojna Cave System present only a part of this more complex investigation work. 133 Table 3. Development Phases of the Postojna Cave System ; "' II: 10 9 8 7 6 5 111111 2 The Caves of Postojntl The UndergroW1d Pivka the bottom ~~ deepening into the rock and sediment flood loam, black Mn cover sinter. allothonous sediments discharge till 3mJs ponors at 510 m ponors at 515 m ? Legend erosion allothonous acc\lmulation autothonous accumulation 4 3 2 dfY gauerles sinter, 8 000 b. p. concretions collapse, soil subsidence, sediments washing off sinter, 12 000 b. p. breakdown rocks, flood loam and sand sinter, 40 000 b. p. breakdown rocks, younger laminated loam flysch sand, gravel ponors at 525 m. sinter, red loam rubble, ice wedges, white chert gravel, ponors at 530 m. ? coloured chert particles and gravel ponors at 530 m. ? Planinska jama water channels dry galleries deepening of the bottom into the rock til! 450 m. at spring, rocky levels, black Mn cover sinter syphons origin, discharge among sediments sinter older laminated loam coloured chert gravel, springs at 460 m. ~ ~ sinter, concretions collapse, soil subsidence, sediments washing off sinter flood loam sinter younger lamina ted loarn sinter, 80 000 b. p. white chert gravel, recent galleries in the rock older laminated loarn ] Time Holocene Postglacial Upper Wiirm Midle Wiirrn Lower Wiirm Riss- Wiirm Riss Middle Quaternar Rado Gospodarič, Razvoj jam 131 The new results, important for the theory of caves and karst relief development, stated for the study of the Postojna Cave System, could be the following: - the knowledge about the collapsed dolines genesis above the underground channels (the examples Planinska koliševka - Planinska jama, Stara Apnenca - Otoška jama - Underground Pivka) and their chronological disposition into Lower Wurm; - the knowledge about the varied quaternary sediments in the underground; by their study the development phases have been stated and the method for the speleogenetical correlation for morphology and cave systems sediments has been developed; - the knowledge about varve loam sedimentation which is connected by specific morphologic and climatic conditions; - the knowledge about the sedimentation chronology and caves development in Middle and Upper Quaternary; the chronology is based on the stratigraphic sediments succession, on the deformed shapes of sediment layers from Riss glacial and on absolutely dated flowstones. Literatura Ane 11 i, F. 1936: Rabdomanzia, gravimetria e meteorologia alla ricerca di nuove vie sotterrane a Postumia. Le vie d'Italia 40, 9. Milano. Arhi v Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, Postojna. Arhi v Jamarske zveze Slovenije, Ljubljana. Bat ta g l i a, R., 1933: L'eta dei piu. antichi depositi di riempimento delle caverne. Atti del I. Congresso speleologico nazionale, 119-219. Trieste. Berta r e 11 i, L. & E. Boe ga n 1926: Duemilla grotte. 1---494. Milano. B o g 1 i, A. 1961: Der Hohlenlehm. Memoria Rass. Spel. Ital. 5, 1-21. Como. Bog l i, A. 1970: Das Hčilloch und sein Karst. A la Baconniere, 1-106. Neuchatel. Brezni k, M. 1961: Akumulacija na Cerkniškem in Planinskem polju. Geologija 7, 119-149. Ljubljana. Brodar, S. 1948: Betalov spodmol - ponovno zatočišče ledenodobnega človeka. Pro- teus 4/5, 97-106, Ljubljana. Brodar, S. 1951: Otoška jama, paleolitska postaja. Razprave 4. raz. SAZU 1, 203-233. Ljubljana. Brodar, S. 1952: Prispevek k stratigrafiji kraških jam Pivške kotline, posebej Parske golobine. Geografski vestnik 24, 43-76. Ljubljana. Brodar, S. 1960: Periglacialni pojavi v sedimentih slovenskih jam. Geografski vestnik 32, 33-58. Ljubljana. Brodar, S. 1966: Pleistocenski sedimenti in paleolitska najdišča v Postojnski jami. Acta carsologica 4, 55-138. Ljubljana. Brodar, S. 1970: Paleolitske najdbe v jami Risovec pri Postojni. Acta carsologica 5, 271-295, Ljubljana. Buser, S. 1965: Starost plasti s Keramospherina (Brad y a) tergestina (Sta c h e) v slovenskih Dinaridih. Geologija 8, 130-134. Ljubljana. čad e ž, N. 1954: Geološki pregled porečja Ljubljanice. Vodnogospodarska osnova porečja Ljubljanice, 2 (geologija), tipkopis. Uprava za vodno gospodarstvo, Ljubljana. Davi e s, W. E. and E. C. T. C ha o 1959: Report on Sediments in Mammoth Cave, Kentucky, Geol. Survey, Washington D. C. Fran k e, H. W. 1965: Mischungskorrosion in Haarrissen. Die Hčihle 16/3, 61-64. Wien. F r a n k e, H. W. & M. A. G e y h 1971: 14C Datierungen von Kalksinter aus slowe- nischer Hohlen. Der Aufschluss 22, 7-8, 235-237. Gottingen. 135 132 Acta carsologica VII, 1976 Gam s, I. 1963: Logarček. Acta carsologica 3, 7-83. Ljubljana. Gam s, I. 1965: H kvartarni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem. Geografski vestnik 37, 61-101. Ljubljana. Gam s, I. 1966: K hidrologiji ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem. Acta carsologica 4, 5-54. Ljubljana. G e o 1 o š ki zavod SRS, 1967 in 1970: Geološka karta l. Postojna 1 : 100 000 s tolma- čem. Beograd. Go spod ari č, R. 1963: K poznavanju Postojnske jame - Pisani rov. Naše jame 4 (1962), 9-16. Ljubljana. Go spod ari č, R. 1964: Sledovi tektonskih premikov iz ledene dobe v Postojnski jami. Naše jame 5 (1963), 5-11. Ljubljana. Go spod ari č, R. 1965: Geologija ozemlja med Postojno, Planino in Cerknico. Arhiv Inštituta za raziskovanje krasa SAZU, 1-40. Postojna. Go spod ari č, R. & P. Habič 1966: črni potok in Lekinka v sistemu podzemelj- skega odtoka iz Pivške kotline. Naše jame 81/2, 12-32. Ljubljana. Go spod ari č, R. & sodelavci 1967: Ober Entstehung und Alter der Paliio- genschichten im Pivka Becken bei Postojna. Anz. math-naturw. Kl. č>sterr. Akad. Wiss. 2/1967, 1-25. Wien. Go spod ari č, R. 1968: Podrti kapniki v Postojnski jami. Naše jame 9 (1967), 15-31. Ljubljana. G o spod ari č, R. 1968 a: Raziskovanje Postojnske jame po letu 1818. 150 let Postojnske jame 1818-1968; založil Zavod Postojnske jame, 41-58. Ljubljana. Go spod ari č, R. 1968 b: Nekaj novih speleoloških raziskav v porečju Ljubljanice l. 1966. Naše jame 9 (1967), 37-44. Ljubljana. Go spod ari č, R. 1969: Probleme der Bruchtektonik der NW Dinariden. Geolo- gische Rundsch. 59/1, 308-322. Ferd. Erke Verl., Stuttgart. Go spod ari č, R. 1969 a: Speleološki procesi v Postojnski jami iz mlajšega pleisto- cena. Naše jame 10 (1968), 37-46. Ljubljana. Go spod ari č, R. 1969 b: Prirodne akumulacije voda v jamah porečja Ljubljanice. Krš Jugoslavije 6, 157-174. Zagreb. Go spod ari č, R. 1970: Speleološke raziskave Cerkniškega jamskega sistema. Acta carsologica 5, 111-169. Ljubljana. Go spod ari č, R. 1970 a: Hidrogeologija Cerkniškega jezera in okolice. Magistrsko delo, 1-110, Arhiv Univerze v Zagrebu. Go spod ari č, R. & E. Grobe 1 še k 1!170 b: O limonitnih prodnikih na Postojn- skem krasu. Naše jame 11 (1969), 83-88. Ljubljana. Go spod ari č, R. & F. Habe & P. Habič 1970 c: Orehovški kras in izvir Korentana. Acta carsologica 5, 95-108. Ljubljana. Go spod ari č, R. 1972: Prvi podatki o absolutni starosti sige v Postojnski jami na podlagi 14 C. Naše jame 13 (1971), 91-98. Ljubljana. Go spod ari č, R. 1974: Fluvialni sedimenti v Križni jami. Acta carsologica 6, 327-366. Ljubljana. Go spod ari č, R. & R. Pa v 1 o ve c 1974: Izvor apnenčevega proda v Planinski jami. Acta carsologica 6, 169-182. Ljubljana. Gros s, H. 1964: Mittelwiirm in Mitteleuropa und angrenzenden Gebieten. Eiszeit- alter und Gegenwart 15, 187-198. Ochingen/Wiirtt. Gruber, T. 1781: Briefe hydrographischen u. physikalischen Inhalts aus Krain. Izdal J. P. Kraus, 1-159. Wien. Habe, F. & F. Hribar 1965: Sajevško polje, Geografski vestnik 36 (1964), 13-44. Ljubljana. Habe, F. 1970: Predjamski podzemeljski svet. Acta carsologica 6, 5-94. Ljubljana. Habič, P. 1968: Kraški svet med Idrijco in Vipavo. Prispevek k poznavanju razvoja kraškega reliefa. Dela Inštituta za geografi j o SAZU 11, 1-239. Ljub- Habič, P. 1969: Javorniški podzemeljski tok in oskrba Postojne z vodo. Naše jame 13 (1968), 47-54. Ljubljana. Habič, P. 1970: Geodetske meritve Rakovega rokava Planinske jame. Arhiv In- štituta za raziskovanje krasa SAZU, 1-14, tipkopis. Postojna. Hohenwart, v. F. 1830-32: Wegweiser fiir die Wanderer in das berilhmten Adels- berger und Kronprinz Ferdinand Grotte bey Adelsberg in Krain. Hf. 1- 3, 1-14. Wien-Laibach. 136 Rado Gospodarič, Razvoj jam 133 Jen k o, F. 1959: Hidrogeologija in vodno gospodarstvo krasa. DZS, 1-237. Ljub- ljana. Jen k o, F. 1959 a: Poročilo o novejših raziskavah podzemeljskih voda na Slovenskem krasu. Acta carsologica 2, 209-227. Ljubljana. K o s s mat, F. 1897: Uber die geologischen Verhiiltnisse der Umgebung von Adelsberg und Planina. Verh. Geol. R. A., 78-84. Wien. K o s s mat, F. 1905: Erliiuterungen zur geologischen Karte Haidenschaft und Adels- berg (z geol. karto). 1-56. Wien. K o s s mat, F. 1916: Die morphologische Entwicklung der Gebirge in Isonzo und oberen Savegebiet. Zeitsch. d. Gesellsch. f. Erdk. zu Berlin 9, 576-675. Berlin. K r a u s, F. 1894: Hčhlenkunde. Verlag C. Gerold's Sohn, 1-308. Wien. Krebs, N. 1924: Fragmente einer Landeskunde des innerkrainer Karstes. Cvijic - Festschrift. Belgrade. Kri vic, P., & T. Praprotni k 1973: Jamsko potapljanje v Sloveniji. Naše jame 14 (1972), 3-13. Ljubljana. K y r 1 e, G. 1923: Grundriss der theoretischen Speliiologie. Speliiologische Mono- graphien 1, 1-339. Wien. Marte 1, E. A. 1894: Les Abimes. Libr. Ch. Delgrave, 1-578. Paris. Me 1 i k, A. 1928: Pliocensko porečje Ljubljanice. Geografski vestnik 4, 69-88. Ljubljana. Me 1 i k, A. 1951: Pliocenska Pivka. Geografski vestnik 23, 17-39. Ljubljana. Me 1 i k, A. 1955: Kraška polja Slovenije v pleistocenu. Dela Inštituta za geografijo SAZU 3, 1-163. Ljubljana. Mic h 1 er, I. 1952/53: Nova odkritja v sistemu Postojnskih jam. Proteus 15, 214-233. Ljubljana. Mic h 1 er, I. 1952/53 a: Magdalena jama. Proteus 15, 248-265. Ljubljana. Mic h 1 er, I. 1955: Rakov rokav Planinske jame. Acta carsologica 1, 75-90. Ljub- ljana. Mic h 1 er, I., 1955/56: Hidrografija črne jame. Proteus 18, 15-33. Ljubljana. Mic h 1 er, I. 1959: Prispevek k poznavanju podzemeljske Pivke. Acta carsologica 2, 159-195. Ljubljana. Mic h 1 er, I. 1959/60: Sistem Postojnskih jam. Proteus 22, 193-200. Ljubljana. Mic h 1 er, I. 1963/64: Matevžev rov v Črni jami. Proteus 26, 48-52. Ljubljana. Moore G. N. & G. Ni c ho 1 as 1964: Speleology: The Study of Caves. D. C. Heath and Co., 1-120. Boston. Mu n se 11 Soil Color Charts. Baltimore 1954. Mil h 1 ho f er, I. 1907: Die Erforschung des Magdalenaschachtes. Globus 41/19, 297-302. Braunschweig. Mil h 1 ho f er, F. 1933: Ein Beitrag zur Erforschung des Rakbacharmes der Hčhle von Planina in unterirdischen Flussgebiete der Poik. Mitt. il. Hčhlen-e. Karst- forschung 3, 12-18. Wien. Neb e 1, B. 1968: Tonmineralogische Untersuchungen an Hčhlensedimenten. Ne- objavljeno, knjižnica Inštituta za raziskovanje krasa SAZU v Postojni. O s o 1 e, F. 1961: Parska golobina, paleolitska postaja v Pivški kotlini. Razprave 4. raz. SAZU 6, 435-506. Ljubljana. O s o 1 e, F. 1966: Sondiranje v kraških jamah iz okolice Prestranka. Acta carsologica 4, 139-150. Ljubljana. O s o 1 e, F. 1968: Jamski sedimenti Notranjsko-primorskega krasa kot posledica plei- stocenskih klimatskih nihanj. Prvi kolokvij o geologiji Dinaridov 1 (1966), 197 do 201. Ljubljana. O s o 1 e, F. 1969: Načrtni odkop paleolitske postaje Županov spodmol pri Sajevčah. 3. faza - končno poročilo. Arhiv Inštituta za kvartarologijo Univerze, 1-62. Ljub- ljana. Pa v 1 o ve c, R. 1957: Prvi poskusi z morfometrično metodo v Jugoslaviji. Zbor- nik II. kongresa geologov FLRJ, 199-213. Sarajevo. Perko, A. 1910: Die Adelsberger Grotte in Wort und Bild. Druck Max Seoer, 1-78. Adelsberg. Perc o, A. & E. Boe ga n, 1928: Relievi ed esperimenti con sostanze chimiche e coloranti sulla Piuca e Rio dei Gamberi. Le Grotte d'Italia 2/3, 130-143. Trieste. 137 134 Acta carsologica VII, 1976 p er c o, A. & S. Graden igo 19,12: Postumia e le sue celebri grotte. 1-138. Postumia. P 1 eni čar, M. 1960: Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem Primorskem in Notranjskem. Geologija 6, 22-145. Ljubljana. P 1 eni čar, M. 1961: Prispevek h geologiji Postojnskega jamskega sistema. Naše jame 2 (1960), 54-58. Ljubljana. P 1 eni čar, M. 1962: Hipurit iz krednega apnenca pri Postojni. Geologija 7, 63-65. Ljubljana. P 1 eni čar, M. 1963: Kaprinide in rod Radiolitella v krednih skladih jugozahodne Slovenije. Razprave 4. raz. SAZU 7, 559-587. Ljubljana. P utic k, W. 1889: Die Kiisselthal von Planina und dessen unterirdische Wasser- liiufe. Laib. Ztg., no. 69, 70, 72, Laibach. Radinja, D. 1967: Vremska dolina in Divaški kras. Geografski zbornik 10, 156-269. Ljubljana. Radinja, D. 1972: Zakrasevanje v Sloveniji v luči celotnega morfogenetskega razvoja. Geografski zbornik 13, 197-242. Ljubljana. Radinja, D. 1972 a: Senožeško podolje. Pokrajina na stiku fluvialnega in kraškega reliefa. Geografski zbornik 13, 81-126. Ljubljana. Rak o ve c, I. 1954: Povodni konj i:t Pivške kotline. Razprave 4. raz. SAZU 2, 21l7-317. Ljubljana. Rak o ve c, I. 1975: Razvoj kvartarne sesalske favne v Sloveniji. Arheološki vestnik 24 (1973), 225-270. Ljubljana. R e a ms, M. W. 1968: Cave Sediments and the Geomorphic History of the Ozarks. Disertacija, Wash. University St. Louis, USA. R i e d 1, H. 1960: Formengebung und Sedimententstehung in der Nixhohle bei Frankenfels (Niederi:isterreich). Die Hohle 11/2, 33-45. Wien. R e i d 1, H. 1961: Grundsiitzliche Bemerkungen zur feldmiissigen Untersuchung von Hčihlensedimenten. Mem. V. dellll Rassegna Spel. Ital., Symp. Intern. di Spel. Va:renna 1960, 1-9. Como. Rus, J. 1925: Morfogenetske skice iz notranjskih strani. I. in II. del. Geografski vestnik 1/2, 29-33, 105-112. Ljubljana. Savni k, R. 1960: Hidrografsko zaledje Planinskega polja. Geografski vestnik 32, 213-223. Ljubljana. S c ha f fen r a t h, A. 1829: Wegweisei: fur den Wanderer in der Adelsberger Grotte. Adelsberg. S c hm i d, E. 1958: Hi:ihlenforschung uild Sedimentanalyse. Basel. S c hm i d 1, A. 1854: Die Grotten und Hi:ihlen von Adelsberg, Lueg, Planina und Laas. Gedruckt. Leop. Sommer. 1-316. Wien. S o 1 er, E. 1934: Campagna geo-fisica nella regione carsica di Postumia. Mem. dell'Istituto Italiano di Speleologia, 1-83. Trieste. S p či c ker, R. 1931: Il Rio dei Gamberi nel Cavernone di Planina. La Grotte d'Italia 5, 159-165. Milano. Ste in b erg, F. A. 1761: Grundliche Nachricht von dem Inner-Krain gelegenen Czirknitzer-See. A. E. Reichbardtin, 1-235. Laibach. še r c e 1 j , A. 1965: Paleobotanične raziskave in zgodovina Ljubljanskega barja. Geologija 8, 5-27. Ljubljana. še r c e 1 j, A. 1966: Pelodne analize pleistocenskih in holocenskih sedimentov. Raz- prave 4. raz. SAZU 9, 431-472. Ljubljana. še r c e 1 j, A. 1970: Wurmska vegetacija in klima v Sloveniji. Razprave 4. raz. SAZU 13/7, 211-249. Ljubljana. še r k o, A. 1946: Barvanje ponikalilic v Sloveniji. Geografski vestnik 18/1-4, 125-139. Ljubljana. šifrer, M. 1972: Nekatere smeri in pogledi geomorfološkega proučevanja na Slo- venskem. Geografski vestnik 44, 35-56. Ljubljana. Trim me 1, H. 1968: Hčihlenkunde. Wierweg & Sohn, 1-300. Braunschweig. Trombe, F. 1952: Traih~ de speleologie. Payot, 1-376. Paris. Urbas, A. 1849: Die Grotten und Abgrtinde von Planina. Ilyrisches Blatt, Nr. 32, 34, 37, Laibach. V a 1 vas o r, J. W. 1689: Die Ehre des Herzogthums Krain. Tiskarna in založba J. Krajec, 2. izdaja, I/1-4, !-III, 1-696. Novo mesto. 138 Rado Gospodarič, Razvoj jam 135 V o z e 1 j, D. 1956: Določitev kamnin, iz katerih so izdelani artefakti v Betalovem spodmolu. Diplomsko delo, Geološka knjižnica FNT, 1-142. Ljubljana. Wagner, G., 1954: Der Karst der Musterspiel der Verkarstung. Naturw. Monatsch. »Aus der Heimat« 9/10, 62. Tilbingen. W ar w i c k, G. 1953: Cave Formations and Deposits. British Caving, 62-82. Routledge and Kegan Paul Lim., London. White, L. E. & W. B. White 1968: Dynamics Sediment Transport in Limestone Cave. Bull. NSS 30/4, 115-129. Arlington. W o 1 d ste d t, P. 1961: Das Eiszeitalter. 1 (3. izdaja), 1-374. Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart. W o 1 f e, Th. E. 1973: Sedimentation in Karst Drainage Basins Along the Allegheny Escarpment in Southeastern West Virginia, USA. Disertacija, 1-455. Mac Master University Hamilton, Kanada. Z e u ne r, F., 1952: Dating the Past. 3. izdaja, 1-495. Mutheun & Co, London. 139