dnevnik
SOBOTA, 28. NOVEMBRA 2015
št. 278 (21.515) leto LXXI.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
tudi na družbenih omrežjih
primorskiD iT ^M V? orimorski soort 3 U
primorskijport
—postani naš sledilec—
dežela - Na 3. strani
V Pordenonu zaman iskali možne teroriste
Velika akcija karabinjerjev
nabrežina - Na 6. strani
Zadnje dejanje Dnevov kmetijstva
Konec leta ukinitev promocijskega odbora
Od varnosti do kadrovanja
Z Jasno Legiša o aplikacijah analize obrazne mimike
pariz - Žalovanje in odločnost Francije, še napeto med Moskvo in Ankaro
»Strahu ne bomo klonili«
PARIZ - Ne bomo se uklonili strahu ali sovraštvu, je na osrednji žalni slovesnosti po terorističnih napadih poudaril francoski predsednik Francois Hollande. Obenem je zatrdil, da bo Francija naredila vse, da uniči vojsko fanatikov, ki so zagrešili te zločine. S Putinom se je Hollande dogovoril za usklajevanje zračnih napadov in izmenjavo obveščevalnih podatkov. Dogovorila naj bi se tudi, da bo koalicija napadala le položaje IS, v zameno naj bi Zahod omilil nasprotovanje Asadu.
Spor med Ankaro in Moskvo zaradi torkove sestrelitve letala se medtem ne umirja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da bo Rusija ukinila sedanji brez-vizumski režim za državljane Turčije. Gre za še en povračilni ukrep zaradi sestrelitve. Moskva bo tudi okrepila nadzor nad uvozom hrane iz Turčije, premier Dmitrij Medved-jev pa je napovedal še nabor drugih gospodarskih protiukrepov.
Na 2. strani
aktualno
Kdo so dejansko begunci in od kod prihajajo
TRST - Migracije, sprejemanje beguncev in podobne teme so že dolgo v ospredju pozornosti, politiki in mediji pa jih pogosto obravnavajo površno. Da bi novinarji bolje razumeli, o čem pravzaprav pišejo, sta Novinarska zbornica in sindikat Assostampa priredila na tržaški univerzi srečanje o tem vprašanju.
Iz Šentilja (slovensko-avstrij-ska meja) se o tem oglaša naša sodelavka.
Na 4. in 5. strani
trst - Avkcijska hiša Stadion
Dražba stoletja
Od danes na ogled mojstrovine slovenskih in drugih umetnikov
T /M0

\ / üY
Urnik: od torka do sobote: 9.15 - 15.30
ZIMSKA AKCIJA POPUSTI NA VSEH ARTIKLIH DO 50%
BolftUUC - flO/ TrgU/ tel. 040 228092
nova gorica
Maks Fabiani, umetnik in človek
NOVA GORICA - Na odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica je zaživela premiera predstave Fabiani - umetnost bivanja, poklona velikemu arhitektu v režiji Nede R. Bric, s katerim se zaključuje Fabianije-vo leto. Predstava je sad sodelovanja med goriško in novogori-ško občinsko upravo, v njej se prepletata arhitektov umetniški lik ter človek s svojo večplastno osebnostjo, protislovji in senčnimi platmi.
Na 14. strani
Kras: burja lomila veje in podrla drevo
Na 6. strani
Mladinski pevski zbor Igo Gruden
Na 11. strani
Iz Gorice odpeljali sto pribežnikov
Na 15. strani
Goriški december bo še toliko bolj vesel
Na 16. strani
' CVETLIČARNA ' AT€ll€R DOM ART
vas vabi na ogled adventnih in božičnih kreacij
Opčine - Dunajska 17/a . Tel. 040 2158266 .
gorica - Na 15. strani
9771124666007
2
Sobota, 28. novembra 2015
AKTUALNO
/
boj proti is - Bolečina in ponos Francozov, ki se nočejo ukloniti strahu in sovraštvu
V Parizu spomin na žrtve napadov, med Moskvo in Ankaro še napeto
Zbližanje med Zahodom in Rusijo: usklajeno v boj proti IS, tudi v sodelovanju z Asadovo vojsko (za zdaj)
PARIZ/MOSKVA/ANKARA - Ne bomo se uklonili strahu ali sovraštvu, je na osrednji žalni slovesnosti po terorističnih napadih v Parizu pred dvema tednoma poudaril francoski predsednik Francois Hollande, a obenem zatrdil, da bo Francija naredila vse, da uniči vojsko fanatikov, ki so zagrešili te zločine. Spor med Moskvo in Ankaro se medtem nadaljuje.
V Domu invalidov, eni največjih pariških znamenitosti, je včeraj potekala osrednja žalna slovesnost za 130 ubitih v najhujših terorističnih napadih v zgodovini Francije. Začelo se je s francosko himno, mar-seljezo, nadaljevalo z minuto molka, zatem pa so prebrali imena vseh žrtev, večinoma mladih, medtem ko so se na velikem črnem platnu izmenjevale njihove fotografije. »Tisti, ki so padli 13. novembra, utelešajo naše vrednote in naša naloga zdaj, bolj kot kadarkoli doslej, je, da jih naredimo žive. Ne bomo se uklonili ne strahu in ne sovraštvu,« je poudaril francoski predsednik. »Vsem vam svečano obljubljam, da bo Francija naredila vse, da uniči vojsko fanatikov, ki so zagrešili te zločine,« je zatrdil pred 2000-glavo množico, v kateri je bilo poleg svojcev ubitih in politikov tudi kakih 350 ranjenih v napadih.
Skupaj proti IS
Francija je okrepila napade na cilje IS v Siriji in Iraku, med drugim z letalonosilko, Hollande pa se je z namenom združitve moči v boju proti IS podal na diplomatski maraton z voditelji ZDA, Velike Britanije, Nemčije in Italije ter nazadnje v četrtek še z ruskim predsednikom Vladimirjem Puti-nom. Putin je podprl oblikovanje velike koalicije proti IS, za katero si prizadeva francoski predsednik in ki je po mnenju Putina absolutno potrebna.
Dogovorila sta se za usklajevanje zračnih napadov in izmenjavo obveščevalnih podatkov, kar je po oceni opazovalcev še najbolj konkreten dosežek Hollandovega maratona - potem ko predsednik ZDA Barack Obama ideje o enotni koaliciji z Rusijo ni podprl.
Novost glede Asada
Pomembna točka dogovora med Hollandom in Putinom je tudi ta, da naj bi koalicija osredotočala napade le na položaje IS, medtem ko je Rusija doslej bombardi-
Francoski predsednik Hollande na žalni slovesnosti; poleg oblasti in svojcev žrtev so se je udeležili številni ranjenci v terorističnih napadih, nekateri med njimi na invalidskih vozičkih
ansa _
rala tudi druge upornike proti vladi predsednika Asadu. V zameno naj bi Zahod omilil svoje nasprotovanje Asadu. Francoski zunanji minister Laurent Fabius je tako v pogovoru za radio RTL v petek izjavil, da ne izključuje možnosti sodelovanja sirskih režimskih sil v boju proti IS. To bi pomenilo bistven odmik od dosedanjega vztrajanja Zahoda, da predsednik Bašar al Asad ne more biti del rešitve za Sirijo in da mora oditi, in obenem približevanje stališču Asadove zaveznice Rusije. A Fabius se je hitro popravil in pojasnil, da je imel v mislih sodelovanje s sirskimi vladnimi silami po spremembi režima oz. v kontekstu politične tranzicije.
Spor Ankara - Moskva
Spor med Ankaro in Moskvo zaradi torkove sestrelitve letala se medtem ne umirja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da Rusija s 1. januarjem ukinja sedanji brezvizumski režim za državljane Turčije. Gre za še en povračilni ukrep Moskve zaradi sestrelitve - čeprav je minister uvedbo vizumov utemeljil s tem, da so že dolgo zaskrbljeni zaradi naraščajoče teroristične grožnje iz Turčije in da gre za varnost ruskih državljanov. Moskva je že v četrtek sporočila, da bo okrepila nadzor nad uvozom hrane iz Turčije - uradno zaradi po-
gostih kršitev standardov prehranske varnosti -, ruski premier Dmitrij Medvedjev pa je napovedal še nabor drugih gospodarskih protiukrepov.
Turški predsednik Recep Tayyip Er-dogan je v petek vztrajal, da noče pokvariti odnosov z Moskvo in Putinu predlagal srečanje »iz oči v oči« ta ponedeljek v Parizu ob robu podnebnega vrha. A kot je sporočil Putinov pomočnik Jurij Ušakov, Putin na Erdoganovi prošnji najprej za telefonski pogovor in nato za srečanje v Parizu ne odgovarja, saj na turški strani »ne vidi pripravljenosti na opravičilo«.
Turčija vztraja, da je letalo sestrelila, ker je kršilo njen zračni prostor, kar pa Rusija zanika. Putin je ocenil, da je Turčija s sestrelitvijo namerno pahnila odnose z Rusijo v slepo ulico, medtem ko v Ankari zatrjujejo, da ob sestrelitvi sploh niso vedeli, da je letalo rusko. Erdogan zavrača, da bi se Rusiji opravičili, Putinovo kritiko na račun Turčije - označil jo je kot "pomagača teroristov" in ji očital kupovanje nafte od Islamske države - pa je zavrnil kot nesprejemljivo. Moskvo je pozval, naj obtožbe podkrepi z dokazi, sicer bo obravnavana kot lažnivka.
Turški mediji pa so včeraj poročali, da je Turčija začasno prenehala izvajati zračne napade na cilje IS v Siriji. Na ta način naj bi želela preprečiti morebitne nove incidente.
STA/M.M.
der spiegel
Rusija se v Siriji bojuje tudi s kopenskimi silami
BERLIN - Rusija se v Siriji bojuje tudi s kopenskimi silami, ne le z letalstvom, poroča nemški tednik Spiegel. Režimu Bašarja al Asada pomaga tudi s specialnimi enotami in topništvom. Dva vojaka sta tudi že padla v bojih, navaja časnik. Ubita naj bi bila pripadnika 22. specialne brigade Specnaz iz Rostova na Donu. Tam so ju 12. novembra pokopali mimo oči javnosti.
Da Rusija Asadovega režima ne podpira le z letali in bombardiranjem nasprotnikov režima, naj bi dokazovalo tudi to, da so v Siriji ruska transportna letala Iljušin in transportni helikopterji Mi-24, s katerimi vozijo Asadove borce na bojišče. Ognjeno moč Asadovih sil je Moskva podprla tudi s havbicami tipa Msta-B, ki pripadajo 120. ruski artilerijski brigadi, še navaja Spiegel.
švica - Razkril je davčne utajevalce
Herve Falciani obsojen zaradi »vohunstva«
ŽENEVA - Nekdanji zaposleni v švicarski enoti britanske banke HSBC Herve Falciani, ki je z razkritjem podatkov sprožil afero o utaji davkov, znano kot Swissleaks, je bil včeraj v Švici obsojen na pet let zapora. Sodili so mu v odsotnosti. Sodišče v Bellinzoni na jugu Švice je 43-letnega strokovnjaka za informacijsko tehnologijo spoznalo za krivega industrijskega vohunjenja.
Falciani je po mnenju mnogih junak, a švicarske oblasti trdijo, da je želel zaslužiti in da imajo podatke, da je želel prodati podatke, ki jih je ukradel. Falciani te očitke zavrača in poudarja, da je želel zgolj pokazati, da banke podpirajo utajo davkov in pranje denarja. Zaradi njegovih razkritij o seznamih velikih utaje-valcev, med njimi je objavil podatke o več tisoč italijanskih državljanih s tajnimi računi v banki HSBC, so Falcianiju stregli po življenju, bil je zaprt v Španiji, odtlej
pa živi pod policijskim varstvom v Franciji. Falcianiju, državljanu Francije in Italije, so sodili v odsotnosti, saj povsem razumljivo ne namerava več v Švico. Na obsodbo se lahko pritoži na vrhovno sodišče, v zapor pa mu ne bo treba, dokler bo v Franciji, ki Švici ne izroča svojih državljanov.
Afera o utaji davkov je izbruhnila februarja, ko je več medijev poročalo, da je švicarska podružnica HSBC pomagala premožnim strankam z vsega sveta utajevati večmilijardne vsote denarja. Na seznamu je bilo več kot 120.000 strank, banka pa naj bi jim pomagala utajiti 180,6 milijarde evrov. Švicarsko tožilstvo je bilo prisiljeno uvesti postopek zoper švicarsko enoto britanske banke HSBC zaradi suma pranja denarja, ki pa se je končal junija, potem ko je banka pristala na plačilo 40 milijonov frankov (okoli 38 milijonov evrov) odškodnine.
portugalska - Leva koalicijska vlada
Konec varčevanja
Vodi jo socialist Antonio Costa s podporo vseh strank levice
LIZBONA - Novi portugalski socialistični premier Antonino Costa je v četrtek obljubil, da bo prekinil s »spiralo varčevalnih ukrepov« in uveljavil »vzdržen« program, ki bo spoštoval proračunske obveze, ki jih je država dala Evropski uniji. »Prioriteta je gospodarska rast, ustvarjanje delovnih mest in zmanjšanje neenakosti,« je dejal Costa ob prisegi svoje vlade. Dodal je, da je njegova manjšinska vlada, ki v parlamentu uživa tudi podporo skrajne levice, ubrala zahtevano pot za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga. Alternativa spirali varčevalnih ukrepov, ki prinašajo gospodarske, socialne in celo fiskalne težave, je po njegovih besedah »realistična in razumna«.
Z zaprisego nove portugalske vlade so se končali več tednov trajajoči politični zapleti, ki so nastali po oktobrskih volitvah brez očitnega zmagovalca. Dosedanja desna vladajoča koalicija je si-
cer dobila največ podpore, a je v parlamentu izgubila absolutno večino, ki jo je imela od leta 2011. Nekdanji premier Pedro Passos Coelho, ki mu je konservativni predsednik republike kljub temu poveril mandat za sestavo vlade, je bil 10. novembra prisiljen k odstopu. Portugalska levica je namreč glasovala proti programu njegove desnosredinske manjšinske vlade in s tem privedla do njenega padca le enajst dni po njenem nastopu.
Ob nastopu nove portugalske vlade so se v četrtek razkrile očitne napetosti med konservativnim predsednikom države Anibalom Cavacom Silvo in novim premierjem. Ob zaprisegi je predsednik premierja na neobičajno oster način opomnil na zaveze Portugalske do partnerjev v EU glede sanacije državnih financ. Dodal je, da njegovi pomisleke glede stabilnosti nove vlade še vedno ostajajo.
bruselj - Jutri
Vrh EU
•	V« •
in Turčije, tode brez Erdogana
BRUSELJ - V Bruslju bo jutri vrh EU in Turčije, kar bo eno redkih srečanj voditeljev članic unije s tret'o državo v takšni obliki. A Turčijo bo zastopal premier Ahmet Davutoglu, ne ključni turški igralec Recep Tayyip Erdogan, kar znižuje pričakovanja. Nekateri politični opazovalci v Bruslju ob tem izpostavljajo, da je neudeležba Erdoga-na zlasti posledica dramatičnih razmer po turški sestrelitvi ruskega vojaškega letala in na sploh občutljivega političnega položaja v državi po volitvah.
Partnerici naj bi dorekli in zagnali skupni načrt za obvladovanje begunske krize. Vrh naj bi zahtevala turška stran v pogajanjih o skupnem načrtu ukrepanja v najhujši begunski krizi v Evropi po drugi svetovni vojni. EU in Turčija sta sredi oktobra v Ankari dosegli načelni dogovor o načrtu za zajezitev toka beguncev, ki ga je tedaj podprl tudi vrh EU, a niz podrobnosti je še odprtih. Unija se je tedaj v primeru učinkovitega izvajanja tega načrta zavezala k pospešitvi procesa vi-zumske liberalizacije za Turčijo ob hkratnem doslednem izvajanju sporazuma o vračanju, k znatni krepitvi političnega in finančnega sodelovanja s Turčijo ter k oživitvi pristopnih pogajanj Turčije.
Tri milijarde evrov pomoči EU Skupni akcijski načrt je dvodelen. Prvi del se nanaša na podporo 2,2 milijona sirskih beguncev v Turčiji. Cilj je izboljšati razmere v Turčiji in tako zajeziti njihov tok v EU. EU naj bi se pri tem zavezala, da bo zagotavljala vzdržno, ustrezno, znatno in konkretno svežo finančno pomoč. Evropska komisija je pred dnevi pripravila pravni okvir za tri milijarde evrov pomoči Turčiji na leto od 1. januarja 2016. S tem denarjem želi EU izboljšati socialne in gospodarske razmere sirskih beguncev v Turčiji ter tako zajeziti migracijski tok in preprečiti nezakonite migracije. Pol milijarde naj bi unija prispevala iz evropskega proračuna, preostalih 2,5 milijarde pa članice. Preseljevanje beguncev v EU EU naj bi se v načrtu zavezala k podpori obstoječih programov za preseljevanje beguncev iz Turčije v unijo. Oktobra skupni akcijski načrt ni vključeval nobenih številk za preselitev. O medijskih navedbah, da naj bi iz Turčije v unijo preselili še okoli 500.000 beguncev, so viri pri EU dejali, da ne vedo, od kod je prišla ta številka.
Zajezitev nezakonitih migracij Drugi del načrta se nanaša na krepitev sodelovanja EU in Turčije za preprečevanje nezakonitih migracij. EU obljublja nadaljnjo podporo Turčiji pri krepitvi njenih zmogljivosti za boj proti tihotapcem z migranti, za krepitev turške obalne straže ter finančne pomoči za Turčijo pri izpolnjevanju pogojev za vizum-sko liberalizacijo.
Oživitev širitvenih pogajanj EU je Turčiji v zameno za sodelovanje pri obvladovanju begunske krize obljubila tudi oživitev pristopnih pogajanj. Turški minister za evropske zadeve Volkan Bozkir je v četrtek dejal, da bo Turčija sredi decembra odprla poglavje 17, ki obravnava gospodarsko in denarno politiko, v prihodnjem letu pa še pet ali šest poglavij. Pri tem so težave s Ciprom, ki zaradi nerešenega ciprskega vprašanja nasprotuje napredku Turčije na poti v EU. Pričakovane zaveze Turčije Turčija naj bi v zameno za pomoč unije zagotavljala registracijo vseh migrantov in izdajo ustreznih dokumentov, da bo sirskim beguncem nudila dostop do izobraževanja, zdravstvenih storitev in trga dela ter da bo poskrbela za ranljive skupine. Obljubila naj bi tudi krepitev turške obalne straže ter sodelovanja z grškimi in bolgarskimi oblastmi za preprečitev nezakonitih migracij preko kopenske meje. Prav tako naj bi se zavezala h krepitvi boja proti kriminalnim združbam, vpletenim v tihotapljenje z migranti, ter h krepitvi sodelovanja z evropskimi agencijami.
Petra Miklavc/STA
/
AKTUALNO
Nedelja, 29. novembra 2015
3
terorizem - Nočna akcija karabinjerjev
V	Pordenonu iskali terorista, ki je sejal smrt po Parizu
V	stanovanju, ki so ga preiskali, ne duha ne sluha o morilcu
PORDENON - Več deset karabinjerjev v bojni opremi je s pomočjo helikopterja in močnih reflektorjev v četrtek pozno zvečer obkoli-ko stanovanjski blok v četrti Roraigrande v Pordenonu. Akcijo so izvedli na poziv nekaterih krajanov, ki naj bi v enem izmed stanovanj opazili moškega, ki naj bi bil zelo podoben islamskemu teroristu Salahu Abdeslamu, ki ga po vsej Evropi iščejo zaradi krvavih atentatov v Parizu.
Karabinjerji so vdrli v eno od stanovanj (v bloku živijo v glavnem priseljenci), po krajši preiskavi so ugotovili, da v njem ni bilo teroristov. Prišlo je do preplaha, saj so karabinjerji ukazali vsem, ki živijo v bližini, da ne zapustijo stanovanj. Sile javnega reda so očitno vzele zelo resno namig, da se tam morda skriva Abdeslam, ter posledično ukrepale. Tudi zato, ker se je terorist letos poleti menda mudil v sosednjem Coneglia-nu.
Poslopje, ki so ga obkolili karabinjerji (pomagali so jim tudi kolegi posebne enote ROS), se nahaja v neposredni bližini cerkve v četrti Ro-raigrande. Tamkajšnji župnik je novinarjem povedal, da je preiskava povzročila nekaj preplaha med domačini, a brez večjih problemov in težav. Deželni sedež RAI je intervjuval mlajšega Ma-ročana, ki naj bi bil podoben Abdeslamu. O preiskavi so karabinjerji včeraj poročali pordenon-skemu tožilstvu. Izvedelo se je, da so na območju iskali ne le Abdeslama, temveč tudi njegovega terorističnega pajdaša Mohameda Abrinija.
V Anconi so medtem včeraj popoldne aretirali tri državljane Sirije, ki so imeli pri sebi ponarejene potne liste. Obsodili so jih na leto dni zapora, čaka pa jih izgon iz Italije.
Karabinjerji preteklo noč v pordenonski četrti Roraigrande
foto
messaggero veneto
V	Belgiji obtožili šestega osumljenca za atentate
BRUSELJ - V Belgiji so včeraj obtožili šestega osumljenca zaradi terorizma v povezavi s terorističnimi napadi v Parizu. Prijeli so ga v četrtek v Bruslju in ga po zaslišanju obtožili terorističnih umorov in sodelovanja dejavnostih teroristične organizacije. Drugih podrobnosti niso navedli. Pred njim so belgijske oblasti pet oseb obdolžile vpletenosti v teroristične dejavnosti in jih preventivno pridržale v okviru preiskave terorističnih napadov v Parizu 13. novembra, ki so zahtevali 130 življenj, več ljudi pa je bilo ranjenih. Dva osumljenca, ki so ju prijeli v torek, pa so včeraj za en mesec pridržali v priporu. Eden med njima je Francoz Ali Oulkadi, ki je glavnega osumljenca za napade v Parizu Salaha Abdeslama peljal po Bruslju dan po napadih v Parizu. Njegov odvetnik trdi, da ga je peljal, ne da bi vedel, v kaj je bil vpleten.
V	berlinski četrti Charlotenburg so medtem policisti v mošeji aretirali dva domnevna terorista, po poročanju medijev pa so v Stutgartu zaplenili tudi večje količine orožja. Morda gre za eno od skladišč pariških teroristov.
hrvaška - Poteza Milanovica
Mostu ponudil vodenje sabora
ZAGREB - Hrvaški premier in predsednik SDP Zoran Milanovič je na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu socialdemokratov v Zagrebu pozval predsednika stranke Most neodvisnih list Boža Petrova, da prevzame odgovornost in sprejme položaj predsednika parlamenta. Mi-lanovič je Most tudi povabil v partnerski odnos z levosre-dinsko koalicijo Hrvaška raste, kar bi zagotovilo tudi nadaljevanje njegova premierskega mandata. Če Petrov ne želi biti predsednik sabora, bo levosredinska koalicija na prvi seji novega sklica hrvaškega parlamenta, ki bo 3. decembra, kot začasno rešitev predlagala svojega kandidata, je dodal Milanovič.
Milanovič je poudaril, da ima Most 19 poslanskih mandatov ter da potekajo pogovori o partnerstvu. Zavrnil je navedbe iz HDZ in nekaterih medijev, da si v SDP prizadevajo za razbijanje Mosta, ker za večino v saboru ne potrebujejo vseh poslancev Mosta, ter izpostavil, da so v pogovorih s Petrovim in njegovimi sodelavci soglašali na mnogih področjih. Poudaril je, da si želijo skupnega sodelovanja s celotnim Mostom v hrvaški vladi v naslednjih štirih letih.
V dosedanjih pogovorih o zavezništvu s HDZ in SDP je Most vztrajal pri veliki koaliciji, v kateri bi bili skupaj s HDZ in SDP, ker si prizadevajo za številne reforme, za katere je potrebna dvotretjinska večina v saboru. Pogovori Mosta s SDP, tako kot s HDZ in desno Domoljubno koalicijo, se bodo nadaljevali tudi v prihodnjih dneh.
Predsednik SDP je ponovil, da socialdemokrati ne morejo biti v vladi s HDZ, ker so "razlike prevelike". »Vsa čast skupnemu delu. Z Mostom je mogoče, ne pa tudi s HDZ,« je dejal. Tudi v HDZ so v preteklih dneh zavrnili možnost, da bi skupaj s socialdemokrati sedeli v Banskih dvorih.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovič je v četrtek opravila prvi krog posvetovanj o novem mandatarju, a nobena koalicija ni potrdila, da ima potrebnih 76 poslanskih mandatov. Levosredinska koalicija ima 66 poslancev, medtem ko naj bi desna ostala pri 59 poslancih, ki jih je dobila na parlamentarnih volitvah 8. novembra. Nov krog posvetovanj bo 7. decembra. Grabar-Kitarovičeva je včeraj tudi uradno sklicala prvo sejo osmega sklica sabora za naslednji četrtek ob 10. uri. (STA)
Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€. Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra.
Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik -Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen.
Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja. Če se naročite takoj, boste Primorski dnevnik do konca letošnjega leta na dom
prejemali brezplačno.
informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu
Primorski
r	dnevnik
4
Sobota, 28. novembra 2015
AKTUALNO
/
pri(z)seljenci
Aljoša Fonda
aljosa.fonda@primorski.eu
Preveč jih odhaja
Strah pred neznanim je naraven, do neke mere razumljiv občutek, ki nas prevzame, ko v naših vaseh in mestih opazimo večje število ljudi drugega izvora in polti. Občutek ogroženosti, pa čeprav neupravičen (z begunskim valom se število kaznivih dejanj ni povečalo, v Trstu seje zmanjšalo), je v tem obdobju značilen tako za Italijo kot za Slovenijo, v obeh primerih prebivalcem pihajo na dušo politiki.
Slovenija se počuti posebno pod pritiskom. Dejstvo je, da je od 16. oktobra do včeraj (torej v dobrem mesecu) v Slovenijo vsto-pilo270.000 beguncev, kar je za tako majhno državo pošastno število. Res je tudi, da so vsi ti ljudje na sončni strani Alp preživeli le nekaj ur ali kvečjemu dni in nato odšli v Avstrijo. »Mi-granti so nad našo deželo sicer pozitivno presenečeni, a ne kažejo nobenega interesa, da bi ostali. Smo samo tranzit,« je pred dnevi dejal državni sekretar Boštjan Šefic. Dodalje, da je doslej zaprosilo za azil samo 82 ljudi. Dvainosemdeset.
Italija se je s priseljenci začela ukvarjati zelo pozno v primerjavi s Francijo, Anglijo, Nemčijo ali Nizozemsko. Slovenija pa ima s tem še mnogo manj izkušenj, zato je del prebivalcev nepripravljen in do beguncev sovražen (spletni ksenofobični »narodnjaki« in »rodoljubi« kar cvetijo). Bolj kot »grožnja« tranzitnih migrantov in beguncev pa bi moralo Slovenijo skrbeti prav dejstvo, da se nihče noče ustaviti: to sploh ni dober znak. Kajti Slovenijaje še vedno prvenstveno izseljenska država, izseljencev je več kot priseljencev. Najboljši mladi kadri, zdravniki in strokovnjaki ter navadni delavci iščejo srečo drugod, kjer so plače boljše: letos je odšlo 15.000 ljudi. Slovenija ni posebno odprta niti do tujih niti do v tujini izobraženih slovenskih kadrov, z izseljevanjem pa nastajajo iz preprostih demografskih razlogov vrzeli v raznih panogah. Bržkone bi pa res potrebovali kakega dr. Sulejmana in inž. Mohameda, ki bi jih pomagala zapolniti.
migracije - Predstavnica UNHCR Veronika Martelanc na tržaškem srečanju za novinarje
Kdo so begunci, od kod
• |	• • • I •	•	•	V
prihajajo in kje jih je največ
Države, ki gostijo največ beguncev
1.	Turčija . . .2,1 milijona
2.	Pakistan . .1,5 milijona
3.	Libanon . .1,1 milijona
4.	Iran ......1 milijon
▼ Italija ... .90.000
Število beguncev na 1000 prebivalcev
1.	Libanon.........230
2.	Jordanija.........87
I
7: Turčija............21
8.	Mavretanija ......19
9.	Švedska..........15
I
Italija
1,5
85% beguncev se nahaja v državah v razvoju
TRST - Migracije, sprejemanje beguncev in podobne teme so že dolgo v ospredju pozornosti, politiki in mediji pa jih pogosto obravnavajo površno. Da bi novinarji bolje razumeli, o čem pravzaprav pišejo, sta Novinarska zbornica in sindikat As-sostampa v četrtek priredila na tržaški univerzi srečanje, na katerem je bilo slišati kritike na račun medijev in tudi zaskrbljenost nad tem, kako domačini dojemajo migrante in nasploh tuje državljane. Predavateljice pa so postavile migracije v svetovni okvir, brez katerega ni mogoče do dna razumeti dnevnih krajevnih novic.
Ta okvir je opisala zlasti Veronika Martelanc, že 10 let predstavnica Visokega ko-misariata ZN za begunce (UNHCR) v gori-
mediji in javno mnenje - Eva Ciuk in Paola Di Lazzaro
Predsodki in (zmotno) prepričanje, da je vsak peti prebivalec musliman
TRST - Mediji obravnavajo begunsko vprašanje in migracije pretežno z zornega kota kronike, pri čemer pogosto poudarjajo, da je položaj v naših mestih »nevzdržen«, nakar se včasih izkaže, da delajo iz muhe slona. Na to je na četrtkovem srečanju opozorila novinarka deželnega sedeža RAI Eva Ciuk, ki je omenila tudi nekaj konkretnih primerov »prenapihnjenih« naslovov, ki se včasih niti ne ujemajo z vsebino članka. »Pomembno je, da novinarji razmišljamo o svoji vlogi v družbi in o pristopu do beguncev, ene najbolj ranljivih skupin na svetu,« je dejala. Izpostavila je, da se kontekst, v katerem živimo, spreminja, mi pa se s pojavom v glavnem ukvarjamo tako, kot bi obravnavali naravno katastrofo. »Pomembno je uporabljati pravilne izraze: besede 'ilegalec' (it. clandestino) ne bi nikoli uporabila, saj s pravnega vidika ne obstaja,« je dejala. Navedla je naslove, ki v bralcih vzbujajo strah: »Džihad v Gradišču«; »Begunci, položaj ni več pod nadzorom« (pa je govor o stotih beguncih); »Alarmni zvonec zaradi garij« (v članku pa piše, da so primeri
Eva Ciuk fotodamj@n
garij v bistvu zanemarljivi).
Paola di Lazzaro, sodelavka državnega urada proti diskriminaciji (UNAR), je govorila o odnosu, ki ga imajo domačini do tujih priseljencev in njihovih otrok. Omenila je več projektov, ki se ukvarjajo s preseganjem predsodkov: »Naš prvi predsodek je ta, da nimamo predsodkov: vsi jih imamo in to nam mora biti jasno.« Nižješolce so recimo spraševali o dobrih in slabih lastnostih različnih narodov, od Albancev do Maročanov, Kitajcev in Romov: tudi tako je mogoče premostiti stereotipe. Zelo pa jo je zaskrbela anketa, ki so jo lani izvedli med italijanskimi prebivalci in kaže, da teme priseljevanja ne poznamo: največ anketiranih je izjavilo, da predstavljajo priseljenci 30% italijanskega prebivalstva (v resnici 7-8%) ter da je 20% prebivalcev muslimanov (v resnici 4%). Izpostavila je tudi, da tuji priseljenci z denarnega vidika prinašajo državi več prihodkov (16,3 milijarde evrov s pokojninskimi prispevki, samostojnimi podjetji ipd) kakor stroškov (12,6 milijarde evrov socialnih in drugih stroškov). (af)
PAOLA DI LAZZARO
tržaška prefektinja - Potreben bi bil nov Marshallov plan za države v razvoju
Vojne, rodnost in podnebje
TRST - »Politični azil ni novost zadnjih let. Ta tema je stara kot zemlja,« je v veliki dvorani tržaške univerze dejala pre-fektinja Francesca Adelaide Garufi, ki se v zadnjem letu pretežno ukvarja prav z begunci in migranti. »Pogosto beremo izjave, da je v Trstu in Italiji v teku invazija, resnica pa je bistveno drugačna,« je opomnila. Ljudje pa se ne selijo samo zaradi vojn in kršenja človekovih pravic: tu so tudi demografski in podnebni dejavniki.
Prefektinja je citirala knjigo demo-grafa Massima Livija Baccija Il Pianeta stretto (Tesni planet). Spomnila je, da je svetovna populacija v 20. stoletju vse hitreje naraščala, do prave demografskega izbruha je prišlo v Afriki in Aziji, medtem ko se Evropa sooča s staranjem populacije in nizko rodnostjo. Nastal je demografski razkorak med severom in jugom sveta. »Mi smo bili vajeni železne zavese, ki je ločevala svobodni in bogati svet od diktatur. Zdaj je naša železna zavesa Sredozemsko morje, ki ločuje svet pravic in priložnosti od sveta vojn in nenadzorovanega naraščanja prebivalstva.« Stari Evropejci potrebujemo mlade priseljence, ki delajo, soustvarjajo naš BDP in vzdržujejo pokojninski sistem.
Afriška gospodarstva temeljijo pre-
Francesca A. Garufi
Begunci v dežju včeraj v sprejemnem centru v Preševu na jugu Srbije
ansa
težno še vedno na kmetijstvu, s podnebnimi spremembami in širjenjem puščav pa se ljudje znajdejo v nemogočih razmerah: s puščavami se širi revščina, vlade pa so nemočne. »Svet je zanje tam, onstran Medi-terana. Tudi Afričan, ki živi v blatni kolibi, ima satelitsko televizijo in vidi, kako mi živimo,« je povedala prefektinja. Tržačani
pogosto opažajo in se zgražajo nad tem, da imajo begunci pametne telefone in tudi ta-blične računalnike. »Razumeti moramo, da je to zanje najbolj dragocen predmet in pravzaprav edino, kar imajo. Telefon je njihova edina vez z domovino, rodnim krajem in družino. Za človeka, ki se je znašel v tujem kraju, je to nadvse pomembno.«
Dokler bodo na svetu taka demografska in gospodarska nerav-novesja, bo množično preseljevanje kronično. Garufi-jeva meni, da bi bila edina rešitev nek nov Marshallov plan za Afriko in države v razvoju, kakršnega smo Evropejci izkoristili, da smo se po drugi svetovni vojni pobrali iz popolnega uničenja, ruševin in bede.
Glede krajevne stvarnosti je dejala, da je Trst z razpršenim sistemom sprejemanja model, ki ga rimska vlada omenja kot primer dobre prakse. »Kdor hoče braniti meje pred vdori beguncev ne upošteva dej-sttva, da mej nimamo več, saj smo odstranili kabine in izpraznili vojašnice. Zakaj bi ščitili meje? Afganistanci, ki pridejo k Fer-netičem, najprej vprašajo, kje je kvestura ... « Glede varnosti pa to: v prvih šestih mesecih tega leta se je število kaznivih dejanj v Trstu zmanjšalo v primerjavi z lanskim prvim polletjem. (af)
VERONIKA MARTELANC
fotodamj@n
ški komisiji, ki obravnava prošnje za azil. Najprej je izpostavila, da se nestrpnost širi predvsem zaradi splošnega nepoznavanja begunskega vprašanja. Zgovoren primer je recimo napis »refu-gees go home«, ki se je pojavil na neki steni, ni važno kje na svetu. »Ko bi le mogli, bi se begunci vrnili domov, a ne morejo,« je razložila. Na podlagi ženevske konvencije iz leta 1951 so begunci namreč osebe, ki se ne morejo vrniti v domovino, ker tvegajo smrt ali hudo preganjanje iz rasnih, etničnih, verskih, političnih ali socialnih razlogov. Imamo osebe, ki so deležne političnega azila, prosilce ter osebe, ki so deležne drugih oblik zaščite. Potem imamo razseljene, ki so morali zapustiti svoje domove in bežijo, a niso prestopili meja domovine. K nam prihajajo tudi migranti, ki so odpotovali iz drugih razlogov, teh je nekaj manj.
»Vletu 2014 je 60 milijonov ljudi na svetu prisilno zapustilo svoje domove. To število je zelo visoko, porast pa se je začel z izbruhom sirske vojne leta 2011. Žal se tudi vse manj beguncev vrača domov, čeprav si večina to želi,« je povedala predavateljica. V zadnjih petih letih je izbruhnilo 15 novih in starih konfliktov, ponekod so vojne že kronične (iz Somalije in Afganistana ljudje bežijo že desetletja), trenutno je najhuje v Siriji. Iz te države, ki je do pred kratkim sprejemala iraške begunce, je pobegnilo že skoraj 4 milijone ljudi. 85 odstotkov vseh beguncev na svetu se nahaja v državah v razvoju: v glavnem ostajajo v sosednjih državah in upajo,
»Sirci so štiri leta čakali v sosednjih državah in upali, da se bodo vrnili domov«
da se bodo čim prej vrnili domov. »Sirci so štiri leta čakali na konec vojne, potem pa je marsikdo obupal in se odpravil na dolgo pot v Evropo,« je povedala Veronika Martelanc. Velika večina sirskih beguncev ostaja vsekakor v Turčiji, Libanonu, Jordaniji, dober del jih je razseljenih v sami Siriji.
Največ beguncev gosti Turčija (dobra dva milijona), sledita Pakistan in Libanon, v katerem je med drugim pol milijona palestinskih beguncev. V razmerju s prebivalstvom pa je Libanon rekorder, saj 4,4 milijona prebivalcev gosti milijon beguncev. Na tej lestvici je prva v Evropi Turčija, v EU pa Švedska s 15 begunci za tisoč prebivalcev (Italija gosti 1,5 azilanta za tisoč prebivalcev). V Italijo je po morju letos prispelo 143.700 ljudi, dober del teh je nadaljeval pot proti severu Evrope, kjer iščejo kakovostnejše življenje in boljšo integracijo. V tem letu je najbolj pod pritiskom Grčija s 715.700 prispelimi, medtem ko sta španski (3600) in malteški podatek (105) zanemarljiva. 3510 ljudi je utonilo.
V Italiji so pred letom dni podvojili število komisij za azilante, zdaj jih je 40. Komisijo sestavljajo po en predstavnik Prefektu-re, krajevne uprave, policije in UNHCR, pri vsakem prosilcu proučijo dokumentacijo, stanje v njegovi državi ter opravijo razgovor in diskusijo. Lani so v Italiji obravnavali 65.000 prošenj (letos bo število podobno), 40% so jih zavrnili, preostalih 60% prosilcev je prejelo eno od oblik zaščite, ki jih predvidevajo mednarodni ali italijanski predpisi. »Za številkami pa se skrivajo ljudje in zgodbe, ki so si zelo različne,« je opozorila predavateljica. (af)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 28. novembra 2015
5
sežana - Na pobudo tržaškega tajnika Marka Pisanija
SSk navezala prvi stik s stranko Mira Cerarja
Goriški pokrajinski tajnik Julijan Čavdek na kongresu Nove Slovenije
TRST - Politična situacija v obeh državah, čezmejno sodelovanje, vloga avtonomne manjšinke stranke in zlasti še izzivi prihodnosti so bile glavne teme na dnevnem redu prvega uradnega srečanje med prenovljenim vodstvom stranke Slovenska skupnost in Stranke modernega centra (SMC) predsednika vlade Cerarja. Na srečanju, ki se je odvijalo v Sežani in za katero je dal pobudo pokrajinski tajnik SSk v Trstu Marko Pisani (z njim so bili člani tržaškega vodstva Alessandro Počkaj, Maurizio Vi-dali ter strankin deželni tajnik Igor Ga-brovec), so SMC zastopali predsednik strankinega lokalnega odbora Goran Mijatovič in regijska koordinatorka Eva Černigoj, poslanec Tilen Božič ter namestnik generalnega sekretarja Horst Hafner.
Zastopniki SSk so sogovornikom še najprej orisali - kot piše v tiskovnem sporočilu - zgodovino stranke, ki je načelno s samostojnimi listami že vso povojno obdobje prisotna na vseh krajevnih upravnih volitvah, medtem ko za politične in evropske volitve običajno sklepa dogovore z ostalimi manjšinskimi vsedržavnimi strankami. »SSk izraža številne aktivne, sposobne in narodno zavedne javne upravitelje od rajonskih svetov pa vse do deželnega parlamenta.« O nastanku, vsebinah in smotrih SMC je spregovoril namestnik generalnega sekretarja Horst Hafner.
Posnetek s sežanskega sestanka med SSk in Stranko modernega centra Mira Cerarja
V razpravi, ki je sledila, so se udeleženci srečanja podrobneje lotili nekaterih aktualnih tematik, od deželne reforme krajevnih uprav in njenih odsevov na interese slovenske narodne skupnosti v FJK, pa vse do begunske krize, ki je Slovenijo postavila v ospredje tudi evropske politične kronike. Nadalje je tekla beseda o razvoju obmejnih območij, gospodarskem načrtovanju in pospeševanju stikov med upravitelji na obeh
straneh meje, pri čemer izvoljeni iz vrst slovenske manjšine igrajo pomembno spodbujevalno in posredniško vlogo. Ob zaključku srečanja so se domenili za novo soočenje, ki bo začetka prihodnjega leta v Ljubljani. Prvi sestanek med SSk in SMC sodi v niz srečanj, ki jih bo vodstvo SSk imelo z vsemi parlamentarnimi strankami v matični domovini.
Prejšnjo soboto se je zastopstvo SSk udeležilo kongresa stranke Nova Slove-
nija - krščanskih demokratov v Dravogradu. Pozdrav zbranim na skupščini je posredoval pokrajinski tajnik SSk za Goriško Julijan Čavdek, ki je med drugim spregovoril tudi o najnovejših napadih na dostojanstvo in samobitnost Slovencev na Videmskem. V Dravogradu se je Čav-dek sestal z glavnim tajnikom NSi Robertom Ilcem ter s poslancem Jožefom Horvatom, ki predseduje odboru za zunanjo politiko Državnega zbora.
rosy bindi
Mafija in posli: FJK ni noben otok
VIDEM - Ob navzočnosti predsednice parlamentarne komisije za boj proti mafiji Rosy Bin-di (na sliki) so v Vidmu predstavili knjigo Mafia a Nord-Est novinarjev Luane De Francisco, Uga Dinella in Giampiera Rossija. Knjiga, o kateri smo že poročali, je v Furlaniji spodbudila širše soočenje o mafijskih lovkah, ki si utirajo pot tudi v krajevnem ekonomskem in finančnem življenju.
Poslanka Bindijeva je največjo odgovornost za prodor organiziranega kriminala v naših krajih pripisala lokalnim upravam, ki bi morale strožje nadzorovati razpise in dražbe za javna dela, odgovornost pa nosijo tudi sile javnega reda in sodniki. Mafija se razvija v krhkih družbenih tkivih. To sicer ne velja za FJK, kjer pa je treba vseeno pozorno spremljati vse pojave, ki so tako ali drugače vezani na mafijo.
sežana - Aretiran moški iz Branika
V poškodovanem avtu policisti odkrili heroin
SEŽANA - Sežanska policista sta pred dnevi v Skopem naletela na domnevnega preprodajalca heroina. Koprska policijska uprava je sporočila, da sta policista prejšnjo soboto imela v postopku 31-letnega slovenskega državljana iz Branika, in sicer zaradi poškodovanega avtomobila. Ko je odprl predal armaturne plošče, da bi jima izročil dokumente vozila, je policistka opazila, da je v predalu večja PVC prozorna vrečka s prašnato snovjo rjave barve. Ker sta posumila, da je v vrečki droga, sta policista od 31-letnika zahtevala, da jima vrečko izroči, kar je tudi storil. Moškemu sta odvzela prostost, zasegla sta vrečko in avto. S preliminarnim testom so ugotovili, da je bilo v vrečki 17,5 grama heroina. Na podlagi odredbe sodišča so policisti opravili še preiskavi avtomobila ter stanovanja, kjer 31-letnik prebiva. V vozilu so našli še eno vrečko s 35 grami heroina in 13 tablet, ki so prav tako vsebovale prepovedano drogo, elektronsko tehtnico in druge predmete, ki so kazali, da se osumljeni dejansko ukvarja s preprodajo droge.
Osumljeni je večkratni storilec kaznivih dejanj v zvezi z drogo. Po končanem policijskem postopku je bil s kazensko ovadbo priveden na zaslišanje pred preiskovalno sodnico Okrožnega sodišča v Kopru. Osumljeni je namreč policistom grozil z napadom na njihova življenja, enega pa je poskušal celo udariti, vendar mu je policist napad preprečil in ga obvladal s strokovnim prijemom. Preiskovalna sodnica je po zaslišanju zoper osumljenca odredila pripor.
Sodišče v Novi Gorici zavrglo obtožbo zaradi mučenja kobil iz Škocjanskega zatoka
KOPER/NOVA GORICA - Na Okrajnem sodišču v Novi Gorici so obtožbo proti Igorju C., ki so ga obtožili napada na kamarški kobili v Škocjanskem zatoku leta 2013, zavrgli, sklep pa je pred dnevi postal pravnomočen, poročajo Primorske novice. Okrajni sodnik je pred tem namreč izločil sporne dokaze o DNK sledi obtoženega, ki so jih našli na povodcu konjev.
Koprski kriminalisti so na povodcu, s katerim je storilec kobili privezal k ogradi, našli biološke sledi storilca. V forenzičnem laboratoriju pa so ugotovili, da gre za DNK takrat 28-letnega Igorja C. Njegov vzorec so hranili že več let, saj so ga policisti kot mladoletnika obravnavali zaradi suma tatvine. Ker pa je ustavno sodišče lani odločilo, da je zakon glede hranjenja vzorcev DNK osumljenih delno v nasprotju z ustavo, je sodnica koprskega okrajnega sodišča iz spisa izločila sporne dokaze. Spis je kasneje romal na novogoriško okrajno sodišče, tamkajšnji sodnik pa je glede izločitve dokazov odločil tako kot v Kopru.
Odvetnik obtoženega Milan Krstič je vztrajal, da njegov varovanec z napadom nima nič. Po njegovih besedah je Igor C. šel v Škocjanski zatok po napadu na kobili in so policisti zato našli krivca v njem. V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok z odločitvijo sodišča niso seznanjeni, so pa nad takšnim razpletom presenečeni. Napad na kamarški kobili, ki sta domovali v naravnem rezervatu Škocjanski zatok, julija 2013 je zbudil veliko zgražanja v javnosti. Živali sta prejeli po več deset vreznih ran. Policija je v tednih po napadu prišla na sled tedaj 28-letnega Koprčana, pri čemer so bile ključne prav sledi DNK, ki so jih našli na povodcu, s katerim je storilec privezal enega od konj. Obtoženi naj bi se v preteklosti zdravil zaradi duševnih težav.
begunci - Reportaža s Šentilja
»Vse skupaj je utrudljivo, a smo dobro organizirani«
ŠENTILJ - Zaradi slabega vremena in težje prehodnih mej se je v zadnjih dneh tok beguncev upočasnil. V četrtek ob sedmih zjutraj je bil namestitveni center v Šentilju prazen. »Prihodi in odhodi beguncev so zelo fleksibilni. Pripravljeni smo, lahko pridejo kadarkoli. Ko jih v Dobovi posedijo na vlak ali avtobuse, nam sporočijo, da prihajajo.« V četrtek popoldne so sporočili, da bodo begunci prišli v Šentilj v poznih večernih urah. Čez dan pa za prostovoljce vseeno ni manjkalo dela: od sortiranja oblačil, skladiščenja, čiščenja, do priprave ležišč za prihajajoče begunce.
Situacija beguncev v namestitvenih centrih se je od prvih mesecev veliko izboljšala. Večina beguncev, ki prihaja v Slovenijo, pride najprej v Dobovo, kjer dobijo hrano, od tam pa se z avtobusi ali vlaki odpeljejo do namestitvenih centrov, od katerih je največji Šentilj, ki lahko sprejme tudi do sedem tisoč beguncev.
Ko ljudje stopijo iz avtobusov, jih vojska nadzorovano po skupinah spušča v center, da ne pride do prevelike gneče. Kot prvo dobijo topel obrok, zdravniško preskrbo ter suha oblačila. V gneči marsikdo izgubi svojo družino, zato zraven prvega jedilnega štora stoji manjši šotor, v katerem mu prostovoljci in prevajalci pomagajo najti družino. Čez noč ljudje prespijo v ogrevanih šotorih na vojaških ležiščih.
V nastanitvenem centru na Šentilju koordinirajo delo združene moči Karita-sa, Rdečega križa, Slovenske filantropije, vojske, policije in civilne zaščite, veliko ljudi pa dela preko javnih del, saj je Slovenija v ta namen angažirala več sto brezposelnih. »Tudi glavni šefi in koordinatorji delajo noč in dan. Dejansko sta bila tukaj dežurna tudi predsednik nadškofijske Karitas Maribor Branko Maček, in predsed-
nik Rdečega križa Maribor Alojz Kovačič,« je povedala prostovoljka, ki vodi šotor, v katerem je hrana. Eden od koordinatorjev namestitvenega centra v Šentilju, tajnik mariborskega Karitasa Darkom Bra-čunom, nam je orisal situacijo. »Skrbimo tudi za dva sprejemna centra za begunce, to sta Gruškovje in Središče ob Dravi. Begunce tam registrirajo in jim dajo hrano.«
Šentilj je največji namestitveni center v Sloveniji. Prečkalo ga je že od 5000 do 7000 ljudi, zato je tu organizacija drugačna: 42 urno dežurstvo po tri izmene, dve dnevni in ena nočna. Sodelavci in prostovoljci so tu vedno prisotni in vsaka organizacija ima vedno enega koordinatorja na terenu. Bračun ocenjuje sodelovanja z Rdečim križem za zelo pozitivno. V Šentilju za polovico šotorov skrbijo koordinatorji Karitasa, za drugo polovico pa koordinatorji Rdečega križa. »Ko pride 5000 beguncev naenkrat, pa si vsi pomagamo povsod.« Veliko prostovoljcev je mnenja, da je Šentilj »luksuz« v primer-
javi z ostalimi centri. Bračun pravi, da so bili tukaj dobro pripravljeni.
»Na Dobovi je drugače, niso imeli toliko časa, da se pripravijo. Mi smo med prvim in drugim valom migrantov imeli mesec časa, in država je preko urada za zaščito in reševanje nastavila center.« Ko so oktobra prvič pričakali begunce in delili hrano do šestih zjutraj, je bilo utrudljivo, a bili so dobro organizirani, imeli dovolj hrane in prostovoljcev,« ocenjuje Bra-čun. »Res je tudi, da sta imela naša predsednika Rdečega križa in Karitasa, Ko-vačič in Maček, že zelo bogate izkušnje z begunci iz Srbije in Bosne. Vseeno pa je sedanji migrantski val drugačen, ker je beguncev ogromno.«
V četrtek je v Slovenijo vstopilo približno 1700 beguncev, kar je po nekaj dneh premora še vedno relativno majhno število. V torek pa se je zgodilo prvič, da na ogrškem otoku Lezbos več kot 24 ur ni bilo na spregled nobenega begunca...
Barbara Ferluga
6 
Sobota, 28. novembra 2015	VREME, ZANIMIVOSTI	/
BBHTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
krajevne uprave
Marjan Kemperle
marjan.kemperle@primorski.eu
Kmetijski dnevi, adijo
Naslov sklepa je birokratsko suhoparen: Sprememba statuta promocijskega odbora Dnevov kmetijstva. V bistvu se v njem skriva... pokop. Dnevov kmetijstva, seveda.
Sprememba, o kateri so se že izrekli nekateri občinski sveti, drugi pa se še bodo na prihodnjih sejah, zadeva izključno zapadlost delovanja promocijskega odbora. Prvotno bi se morala njegova naloga zaključiti 31. decem bra 2017, po novem se bo dve leti prej, 31. decembra letos.
Pomeni, da od prihodnjega leta dalje ne bo več promocijskega odbora Dnevov kmetijstva in - posledično - tudi Dnevov kmetijstva ne bo več.
Promocijski odbor Dnevov kmetijstva je bil ustanovljen leta 1993. K njemu so pristopile vse občine tržaške pokrajine z jasnim namenom: ovrednotiti in obogatiti krajevno kmetijstvo in kmetijske dejavnosti.
Dnevi kmetijstva so sredi devetdesetih let preteklega stoletja pomenili res velikanski premik v smeri predstavitve tega, kar so domači pridelovalci proizvajali. Postali so vitrina domačih vin, olja, sirov, mesnatih predelav. Privabljali so ljudi iz domačih in bližnjih krajev. Bili so prva prava promocija Krasa in Brega. Z leti so se kmetijstvu pridružili še ribištvo in gozdarstvo. Izzvali so zanimanje, postali so »potujoči«: večkrat v dolinski občini, pa v devinsko-nabrežinski, milj-ski in še v drugih občinah. Zato ni napačno napisati, da so bili pravi predhodniki sedanjih uspešnih promocijskih pobud tukajšnjega ozemlja, kot so Vitovska in morje, Okusi Krasa, Terranum.
Dneve kmetijstva so podpirale občine, a tudi zasebne ustanove in institucije. Z gospodarsko krizo so se začeli prispevki krčiti, dokler niso popolnoma usahnili.
In z njimi so usahnili tudi Kmetijski dnevi.
devin-nabrežina - Predložen rebalans proračuna
Letos »dvojni« prispevki kulturnim društvom
Nadoknadili bodo lanske nižje prispevke - Večje varčevanje
Na devinsko-nabrežinski občini je bil včeraj »dan občinskih komisiji«. Dve sta se sestali, da bi pregledali dokumentacijo in izdali svoja mnenja o sklepih, ki bodo na dnevnem redu sredine občinske seje.
Največje pozornosti je bil deležen rebalans občinskega proračuna, ki ga je predstavil občinski odbornik za finance Lorenzo Corigliano. Gre za dolžnostno, tehnično obveznost, na podlagi katere bo občinska uprava finančno delovala do konca leta.
Proračun se bo »izničil« pri ničli, je napovedal Corigliano. Pri nekaterih postavkah je uprava zabeležila določeno varčevanje (na primer pri stroških za osebje, za redna vzdrževanja in za ogrevanje). Povečali pa so se »stroški« za kulturne dejavnosti. V bistvu pa ne gre za višje stroške, temveč za višje prispevke, ki jih je letos občina dodelila kulturnim društvom, ker jih je bila v lanskem letu - zaradi gospodarske krize - prikrajšala za vsakoletni prispevek. Tako bodo letos kulturna društva in organizacije deležne rednega prispevka za leto 2015, obenem pa bodo prejele še izredni prispevek, ki naj bi »kril« primanjkljaj iz lanskega leta.
Vodja desnosredinske opozicije Massimo Romita se je obregnil ob izplačila stroškov, ki jih ima občina z nu-denjem bivališča in prehrane mladoletnim brez spremstva. Občinska uprava jih ni vključila v rebalans proračuna, ker bo ta sredstva prejela šele prihodnja leta, ko bosta država in dežela poravnali občini to, kar je vložila v sprejem mladoletnikov, mu je pojasnil odbornik Co-rigliano. Zato bo ta postavka vključena v proračun 2016.
Na dnevnem redu je bila še razprava o konvenciji s tržaško občino za pripravo plač občinskih uslužbencev in skrbstvene obveznosti. Občinski urad za plače je namreč zašel v kadrovsko krizo, zato se je občinska uprava odločila za konvencijo s tržaško občino.
M.K.
Deželno upravno sodišče
• ■	• •	v* m • m •	•
zavrnilo priziv o čistilni napravi
Čistilna naprava pri Škednju
fotodamj@n
Deželno upravno sodišče je zavrnilo priziv, ki ga je bila vložila drugouvrščena skupina glede razpisa za obnovo oziroma gradnjo novega dela čistilne naprave pod Škednjem, ki ga je objavila družba Ace-gasApsAmga. Vest je posredovala včeraj družba Acegas, ki deluje v sklopu skupine Hera. Kot so poudarili, je DUS potrdila veljavnost postopka družbe AcegasApsAmga, potem ko je že državni svet zavrnil zahtevo drugouvrščene skupine, da se zamrzne postopek. Na tej osnovi so tako sklenili pogodbo že 5. avgusta in so se kmalu začela dela, ki se bodo dokončno zaključila predvidoma leta 2018, medtem ko bo nova naprava začela delovati že januarja leta 2017.
Ravnateljica mestnih muzejev Maria Masau Dan se je upokojila
Dolgoletna ravnateljica občinskega muzeja moderne in sodobne umetnosti Revoltella in mestnih muzejev Maria Masau Dan je odšla v zaslužen pokoj. Njeno mesto bo začasno prevzela direktorica občinskih knjižnic Bianca Cuderi, ki bo vodila muzej Revoltella in mestne muzeje predvidoma do leta 2017. Novo ravnateljico bo morala namreč imenovati nova tržaška občinska uprava po občinskih volitvah leta 2016. Upokojitev ravnateljice Masau Dan in imenovanje Biance Cuderi je javno najavil včeraj občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari.
vreme - Na Furlanski cesti klecnilo drevo
Burja je vihrala
Sunek burje ob 8. uri zjutraj dosegel 132 kilometrov na uro - Gasilci opravili 25 posegov
Močna burja je v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah silovito prečesala tržaško pokrajino. Pihala je s povprečnimi sunki do kakih 90 kilometrov na uro, malo pred 8. uro pa je njen sunek v Trstu dosegel hitrost 132 kilometrov.
Gasilci so imeli dopoldne obilo dela. Opravili so 25 posegov, povezanih z burjo oziroma njenimi posledicami. Na Furlanski cesti je pod silo vetra pred ovinkom pri Fričih padel drog električne napeljave, malo dlje se je upognilo drevo, da so ga morali gasilci odstraniti. Nekaj sto metrov pred Kontovelom, vedno na Furlanski cesti, je že v nočnih urah s pobočja zgrmel na cesto večji kamen, ki je predstavljal nevarnost za av-tomobiliste. Odstranili so ga s cestišča.
Mnogo posegov je bilo predvsem na področju Opčin. Na Mandriji so morali gasilci odstraniti vejevje, ki je padlo na cesto, posegli pa so tudi zaradi visečih napuščev in nevarnih razmajanih strešnikov.
aretacija
Zbežal je pred zapornim nalogom
Finančni stražniki s Prose-ške postaje so v noči na četrtek na nekdanjem mejnem prehodi na Fernetičih ustavili avtomobil, s katerim se je 47-letni romunski državljan P.D. nameraval pripeljati v Italijo. Med pregledom pa je avtomobilista izdala živčnost. Stražniki so postali zato pozorni nanj in preko podatkovne baze italijanske policije ugotovili, da je tožilstvo sodišča v Trevisu oktobra lani izdalo proti njemu zaporni nalog, ker se že večkrat ni držal predpisov o izgonu iz države. Očitno je bil pred časom odpotoval iz Italije in se je nameraval ponoči vrniti, upajoč, da ne bo naletel na pregled organov sil javnega reda.
Zmotil se je, kar ga je stalo aretacijo. Zaprli so ga v tržaški zapor.
Drog električne napeljave je klonil sili vetra
danes
Šest županov o mestni
■ v* •
občini
Mestna občina in reforma krajevnih uprav bosta v ospredju današnjega srečanja v Pasaži Tergesteo. O teh temah bodo razpravljali tržaški župan Roberto Cosolini, miljski župan Nerio Nesladek, devinsko-na-brežinski župan Vladimir Kukanja, dolinski
župan Sandy Klun, zgoni-ška županja Monica Hrovatin in repentabrski župan Marko Pisani.
Povezovala bo predstavnica Demokratske stranke Ales-sia Cozzi. Začetek ob 10.30.
Občina Trst sklenila nov sporazum s sindikati
Tržaška občinska uprava in pokrajinski sindikati Cgil, Cisl, Uil, Ugl in Cisal so sklenili nov sporazum glede zakupov in pogodb, katerega namen je nuditi dodatne zaščite za delavce in kakovostnejše storitve. Ta dogovor povzema tistega iz leta 2011, vanj pa so vključili tudi več novih pomembnih postavk, kot so»pakt integritete, »jamstvo lojalnosti« in druge oblike dogovarja-nja,ki bodo zagotavljale transpa-rentnost, korektnost in učinkovit boj proti korupciji.
Sporazum so podpisali tržaški župan Roberto Cosolini in predstavniki sindikatov Cgil Adriano Sincovich in Antonella Bressi, Cisl Umberto Brusciano, Uil Claudio Cinti, Ugl Maria Giovanna D'Este in Cisal Marino Kermac. V dokumentu so zapisana jasna pravila za objavo razpisov in izvajanje zakupov oziroma pogodb v tržaški občini, med novostmi pa je tudi »socialna klavzula«. Ta bo ščitila delavce v primeru, da se spremeni izvajalec del oziroma podjetje, ki je prejelo dela v zakupu. Dalje je v dogovoru predvideno minimalno število ur, ki so potrebne za izvajanje posameznih del ali služb. Posebno poglavje je poleg tega namenjeno postopku za izvajanje razpisa s posebnim poudarkom na vlogi komisije oziroma oseb, ki bodo izbirale med raznimi podjetji.
Tečaj za prostovoljke in prostovoljce Arcilesbica in Arcigay
Združenja Arcigay iz Trsta in Gorice ter iz Vidma in Pordenona in Ar-cilesbica iz Vidma prirejajo danes ob 15. uri na sedežu Etnoblog na Tra-janskem nabrežju 1/3 tečaj na temo Skupaj za zoperstavljanje homofobiji na šolah. Tečaj je namenjen prostovoljkam in prostovoljcem lezbijk in gejev. Ti bodo tudi to šolsko leto, kot v preteklih šestih letih, sodelovali na šolah na srečanjih z dijaki o boju proti nasilju nad homoseksualci in lezbijkami.
Izdajali so se za mladoletne
Policija je prijavila dva državljana Bangladeša in enega Afganistanca, ker so se 25. novembra predstavili v uradu za priseljence na tržaški kve-sturi in izjavili, da so mladoletni, medtem ko se je po zdravstvenem pregledu izkazalo, da niso.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 28. novembra 2015
7
boljunec - Mešani pevski zbor Slovenec-Slavec
Četrt stoletja dirigiranja pevovodje Danijela Grbca
Mešani pevski zbor Slovenec-Slavec s pevovodjo Danijelom Grbcem (desno)
SKD Slovenec iz Boršta in Za-brežca in SKD Slavec iz Ricmanj in Loga prirejata jutri ob 17.30 v občinskem gledališču Prešeren v Boljuncu slavnostni koncert ob 25-letnici dirigiranja Danijela Grbca pri Mešanem pevskem zboru Slovenec-Slavec.
Pri obeh društvih ima zborovska dejavnost stare korenine, saj sta bili obe ustanovljeni kot pevski društvi - SKD Slavec leta 1894, SKD Slovenec pa leta 1900. Sredi osemdesetih let sta zbora posamezno s težavo shajala, zato je za ohranitev zborovske tradicije in določene pevske kakovosti pred 28 leti padla odločitev, da se združi moči in se nastopa pod imenom MePZ Slovenec-Sla-vec. Prvi dirigent združenega mešanega zbora je bil skladatelj Aldo Kumar, tri leta pozneje je njegovo vodstvo prevzel Danijel Grbec, ki pevski sestav vodi nepretrgoma že 25 let.
Danijel Grbec je doma iz Kort nad Izolo. Po študiju klavirja in diatonične harmonike na glasbeni šoli v Kopru je vzljubil zborovsko petje in se kot 13-let-nik pridružil moškemu zboru Korte. Po triletnem tečaju za pevovodje, je leta 1987 prevzel vodenje moškega zbora iz Šmarij, cerkvenega zbora iz Kort, moškega zbora Pergula od Sv. Petra in MePZ Portorož. Izpopolnjeval se je na seminarjih s profesorjema Stojanom Ku-retom in Ambrožem Čopijem ter obiskoval akademijo pop in jazz glasbe v Vareseju v organizaciji kulturne ustanove Solevoci s švedskim docentom Fre-dom Sjobergom.
V Ricmanje in Boršt je prišel kot mlad fant novembra leta 1990 in je v naših krajih našel svoj drugi dom, saj se je kmalu predal breškemu kulturnemu življenju in domačini so ga dobro sprejeli medse. MePZ Slovenec-Slavec goji pod njegovim vodstvom skladbe slovenskih avtorjev, priredbe slovenskih ljudskih pesmi, žalostinke ter domoljubne in partizanske pesmi. Redno nastopa na vaških prireditvah in proslavah, na revijah Primorska poje in raznih božičnih revijah. Dvakrat je zastopal slovenske zbore v Italiji na taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, na koncertu posvečenem zamejskim zborom (leta 1992 in 2011). Udeležil se je številnih mednarodnih festivalov po Evropi in ponesel slovensko pesem v Pustertal, Budimpešto, Rim, San Marino, Nico in v Bojnice na Slovaškem.
Ker je Danijel Grbec vedno pripravljen na nove izive, je v teh 25 letih z zborom izpeljal nekaj posebih projektov: pevci so nastopili z dramsko skupino Slovenec pri glasbenih komedijah in na Festivalu v Mavhinjah so prejeli priznanje za najboljšo glasbeno kuliso, sodelovali so s tamburaškim ansamblom iz Boljunca in
z ricmanjsko godbo oblikovali božičnico. Danijel ima še posebno rad nove izvirne skladbe, povzete po poezijah naših pesnikov: s skladateljema Aljošo Tavčarjem in Mauriziom Marchesichem se je domenil za uglasbitev pesmi župnika Alberta Miklavca in v program zbora je vključil tudi pesmi istrske umetnice Nel-de Stok - Vojske, ki jih je uglasbil župnik v Marezigah Lojze Furlan. Poleg tega pa tudi sam rad prireja pesmi, še zlasti so mu
pri srcu tržaške popevke.
Ob pevkah in pevcih iz Boršta, Zabrežca, Ricmanj in Loga sodeluje pri zboru več ljubiteljev petja iz miljske občine - članov pevskega zbora Jadran, pa tudi pevcev iz sosednjih vasi v Bregu, iz Trsta, Sežane in Škofij. Septembra je zbor sodeloval na SLOFESTU in na 1. mednarodni reviji Pesem nad podvodnim Triglavom v Piranu, 18. oktobra je bilo na vrsti tekmovanje Coro-
vio v Čedadu, kjer je zbor v svoji kate-koriji dosegel bronasto odličje; 14. novembra pa še Praznik partizanske pesmi v Ljubljani.
Poleg domačega zbora bodo v nedeljo gostje Ženska vokalna skupina Dekleta iz Škofij pod vodstvom Ive Doba-vičnik, Pevski zbor Tončka Čok, ki ga vodi Manuel Purger, glasbenika Mauri-zio Marchesich in Nomos Esembel, ki ga vodi Aljoša Tavčar.
boljunec
Pesem jeseni
Prihaja nova izvedba zborovske revije Zveze cerkvenih pevskih zborov Pesem jeseni. Tokrat bo jubilejnega značaja, saj bo revija praznovala svojo prvo petdesetletnico s petjem enajstih zborov, ki bodo nastopili danes ob 20. uri v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. Po tradiciji ima revija vsako leto nekaj posvetil, kar pomeni, da organizatorji opozorijo na pomembne obletnice, da bi udeležba vsakič postala priložnost za boljše poznavanje vseslovenske in krajevne glasbene dediščine. ZCPZ posveča letošnjo izvedbo skladateljem Ignaciju Hlad-niku ob 150-letnici rojstva, Ubaldu Vrabcu ob 110-letnici rojstva (priljubljeni tržaški skladatelj bo deležen največjega števila poklonov, saj so njegove skladbe del rednega repertoarja večine slovenskih zborov iz naše dežele), Karlu Boštjan-čiču ob 100-letnici rojstva in Stanku Premrlu ob 50-letnici smrti. Vsi bodo zastopani z vsaj eno skladbo v programu revije. Revija pa bo tudi priložnost za podelitev priznanj sodelujočim zborom za 25 in večletno sodelovanje. Prejeli ga bodo MoPZ Fantje izpod Grmade - Devin, ki sooblikuje revijo od ustanovitve pred 50. leti, MePZ Mačkolje (44 let), MeCPZ Sv. Jernej - Opči-ne (41 let) in MePZ Skala-Slovan -Gropada-Padriče (29 let).
Poleg že omenjenih, dolgoletnih prijateljev revije, bodo na reviji peli še Združeni zbor ZCPZ, mešani zbor Igo Gruden, ženska cerkvena pevska skupina Zgonik, mešani zbor Lipa, ženski zbor Prosek-Kontovel, moški zbor Lipa in združeni mešani zbor Repentabor. Zbori bodo nastopili s pretežno posvetnim repertoarjem.
muzej revoltella - Danes
Palestina, zanikane pravice in perspektive
V prostorih muzeja Revoltella bo danes potekal mednarodni simpozij z naslovom »Palestina, zanikane pravice in bodoče perspektive«. Mednarodno srečanje, ki bo potekalo od pol desetih zjutraj do petih popoldne, prireja tržaški odbor združenja Salaam otroci oljke v sodelovanju z Občino Trst. Na simpoziju bo nastopilo kar nekaj mednarodnih osebnosti, med njimi tudi izraelski novinar Gideon Levy, ki se bo osredotočil na paradoks med konceptom demokracije in vojaško zasedbo palestinskih teritorijev s strani Izraela. Za njim bo spregovoril palestinski profesor Wasim Dahmash, ki bo postavil pod drobnogled kulturo palestinskega naroda. Sledil bo poseg palestinske zdravnice in aktivistke za človekove pravice Ghade Karmi.
Popoldanski del programa bo obogatila okrogla miza, h kateri se bodo pridružili še odvetnik Fausto Gianelli, ameriška aktivistka za človekove pravice Stephanie Westbrook in še palestinska pisateljica Widad Tamini. Simpozij bo vodil tržaški zgodovinar in profesor Fulvio Salimbeni, poskrbljeno pa bo tudi za simultano prevajanje iz angleškega v italijanski jezik.
jutri
Včlanjevanje v VZPI-ANPI
Po vsej državi bo jutri potekalo včlanjevanje v partizansko združenje VZPI-ANPI. Organizacija vabi ob tej priložnosti demokrate, zlasti mlade, da se pridržijo njenim vrstam, da bi z združenimi močmi
učinkoviteje prispevali k zaščiti demokratične ustave, ki je vse bolj pod udarom, ter pripomogli k ohranjevanju in uveljavljanju vrednot odporniškega in narodnoosvobodilnega boja, kot so mir, svoboda, družbena pravičnost, solidarnost in prijateljstvo med narodi in državami. Ob splošni gospodarski in družbenopolitični krizi, ki pesti zlasti mlajše rodove, se vse vidneje pojavlja tudi kriza vrednot, kar vodi v še večjo šibitev socialnih pridobitev, ugotavljajo pri partizanskem združnjenju in menijo, da je zato potrebna večja demokratična in an-tifašistična strnjenost in angažiranost.
V Trstu bo vpisovanje potekalo od 10. do 13. ure na Borznem trgu, kjer so namestili posebno stojnico, v Miljah pa ob istem času na Marconijevem trgu.
radio trst a
Srečanji s Karlom Bonuttijem
Radio Trst A bo jutri ob 12. uri predvajal radijsko srečanje z diplomatom Karlom Bonuttijem, zaslužnim profesorjem ekonomije na Državni univerzi v Clevelandu in častnim konzulom Republike Slovenije v tem mestu. Govor bo predvsem o Bonuttijevem aktivnem družbenem in kulturnem delovanju v okviru slovenske clevelanske skupnosti in o študijski izmenjavi med Clevelandsko univerzo in Univerzo v Ljubljani. V ponedeljek, 30. novembra, ob 14.10 pa bo v središču pozornosti Bonuttijevo znanstvenoraziskovalno delo na področju etničnih študij in njegova angažiranost v raznih organizacijah, ki so številnim priseljencem v Ameriki pomagale pri vključevanju v novo socialno okolje. Radijska srečanja je pripravila urednica Ines Škabar.
jutri - Musical
Žabji kralj za družinski niz La Contrade
Jutri popoldne gosti gledališče La Contrada v Bobbiovi dvorani v Ul. Ghirlandaio musical Il principe ranocchio (Žabji kralj), ki je namenjen zlasti otrokom in ki se vključuje v kratki družinam namenjeni niz. Gre za povsem italijansko produkcijo (čeprav je kraljeviču, ki ga je zlobna čarovnica spremenila v žabo, ime Frog).
Kakorkoli že, zgodba sloni na sloviti pravljici bratov Grimm; avtorica libreta, režiserka in koreografinja je Melina Pellicano, avtorji gasbe so Marco Caselle, ki je spisal tudi besedila pesmi, Stefano Lori in Gianluca Savia. Predstava skupine BIT je na premieri in na prvih ponovitvah v Genovi, Tu-rinu in Milanu doživela lep, prodoren uspeh; Trst, kjer bo na sporedu samo jutri ob 16.30, je eno prvih gostovanj dolge turneje.
Tudi druga predstava družinskega niza bo musical, in sicer Masha e Orso live show, ki sloni na aktualno zelo priljubljenih risankah o poredni deklici Maši in njenem potrpežljivem skrbniku Medvedu - na sporedu bo januarja.
Tretja predstava iz niza bo sredi marca, ko bodo nastopili sloviti Mummenshanz.
Poročni sejem danes in jutri na Pomorski postaji
Na Pomorski postaji bo danes in jutri 2. izvedba poročnega sejma TiSposi. Po uspehu, ki so ga želi lani, so se organizatorji odločili za novo izvedbo. Sejem bo odprt danes od 10. do 20. ure in jutri od 10. do 19. ure. Vstop je 5 evrov in po znižani ceni za pare, ki se nameravajo poročiti.
Praznično kosilo združenja za boj proti možganski kapi
Neprofitno združenje za boj proti možganski kapi ALICE FVG-Trieste on-lus vabi člane, prijatelje in prostovoljce na praznik s kosilom, ki bo danes ob 12.30 v gostilni Hostaria Ai Pini pri Božjem polju. Za glasbo bo poskrbel Andrea Rot, za poezije v tržaškem narečju pa Claudio Sibelia.
Kraške zdravilne rastline
V	prostorih društva Canottieri Adria 1877 na pomolu Istria št. 2 bo danes ob 11. uri prvo iz niza treh srečanj, namenjenih spoznavanju kraških zdravilnih rastlin. Danes bodo na vrsti de-gustacije, ki jih bosta ponudila podjetje Puress oil (Bani) in turistična kmetija Lupinc (Praprot).
Enciklika Bodi hvaljen
V	dvorani G. Millo v Miljah bo danes ob 10.15 javno srečanje, na katerem bodo predstavili encikliko papeža Frančiška Bodi hvaljen. Pobudo prireja milj-ski krožek gibanja Decrescita Felice v sodelovanju s pokrajinsko koordinacijo združenja Libera. Govorila bosta duhovnik Pierluigi Di Piazza in Maurizio Pallante.
Kdo je najbolj inteligenten?
V	klubu Ludomania (Ul. Svevo št. 1) bo danes ob 16. uri tekmovanje Brain, s katerim nameravajo ugotoviti najbolj inteligentno osebo v Italiji. Pri pobudi lahko sodelujejo vsi, vstop je 10 evrov.
8 
Sobota, 28. novembra 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
ferlugi - V sredo zvečer v Ošteriji Ferluga
Ferlugi in Piščanci z domačimi okusi
Levo nasmejanih obrazov čakajoč na kraške dobrote; spodaj štirje vinsko-medeni mušketirji: Andrej Ferluga, Dimitri Ferluga, Andrej Bole in Andrej Piščanc
fotodamj@n
V Ošteriji Ferluga na Ferlugih že od lanskega ponovnega začetka nudijo vina z bližnjih Piščancev, dejansko sta kraja zgodovinsko povezana, loči ju edino Cesta za Opčine. Tako je verjetno čisto naravno, da je v sredo zvečer v ferlugovski gostilni v okviru nadaljevanja pobude Okusi Krasa prišlo do tematskega večera, na katerem je bila na sporedu pokušnja vina in medu pridelovalcev s Piščancev, točneje vinarjev Andreja Boleta in Andreja Ferfoglie ter čebelarja Andreja Piščanca.
Dejansko je bila to večerja, kjer so gostom ponudili jedi z jedilnika Okusov Krasa, katerim so dodali še Boletova in Ferfo-glieva vina (črnino, refošk, vitovsko ter še glero in prosekarja), predjedi in sladice pa je obogatil Piščančev med, ki so ga dodali predjedem s sirom, orehi, hruško in pole-novko, med sladicami pa so ponujali palačinke z medom.
Ob uvodnem pozdravu upravnika gostilne Dimitrija Ferluge sta Bole in Ferfoglia spregovorila o svoji dejavnosti in vinskih sortah, ki jih pridelujeta, govor pa je bil tudi o obsegu kmetij ter o samem kraju, kjer bivata in delujeta. Piščanc, sicer ljubiteljski čebelar, pa je spregovoril o drevesnih vrstah, ki rastejo na območju Piščancev in na katerih se njegove čebele (panji so vedno na istem mestu) pasejo, ter o vrstah medu, ki jih proizvaja. V razgovoru z udeleženci večer-
Vino je teklo v kozarce
fotodamj@n
je so Ferfoglia, Bole in Piščanc spregovorili tudi o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, predvsem zaradi strme lege in teras ter zaradi škodljivega delovanja divjadi, v prvi vrsti divjih prašičev. Med željami pa je uveljavitev skupne blagovne znamke.
Od četrtka dalje pa je Ošterija Ferlu-ga, ki je po uradnem zaključku pobude Okusi Krasa za nekaj časa zaprla svoja vrata, ponovno odprta ter vabi ljubitelje dobre kuhinje.
tržaško knjižno središče - Predstavitev
Argentinska pisateljica slovenskega porekla
Pusti me pri miru, roman Alejandre Laurencich - Mati Argentinka, oče iz Doberdoba
Desno Alejandra Laurencich, ob njej prevajalka Mojca Jesenovec
fotodamj@n
Tržaško knjižno središče je bilo v četrtek popoldne prizorišče sloven-sko-argentinskega literarnega srečanja. Na sporedu je bila namreč predstavitev zadnjega romana argentinske pisateljice slovenskih korenin Alejandre Laurencich Pusti me pri miru. V Buenos Airesu leta 1963 rojena Lauren-cicheva je otrok mešanega zakona, saj se je rodila špansko govoreči materi in slovenskemu očetu, doma iz Doberdoba, ki se je z družino v Argentino preselil že pred drugo svetovno vojno. Čeprav se pisateljica ne izraža v slovenščini, je bila le-ta vedno del njene družinske stvarnosti, ob obisku domačih krajev, iz katerih izvirajo njeni predniki, pa je še potrdila zavest, da se v njenih žilah pretaka tudi slovenska kri.
p| glasb MÏ1 matic
ena matica
REPUBLIKA ÍLÍIVLM[J
ütr,: RALM M:TJ¿UI Al v rp^TU
predstavitev monografije
TRST. UMETNOSTNI IZRAZ OB NACIONALNEM VPRAŠANJU
Glasba, likovna in besedna umetnost ob slovensko-italijanski meji v drugi polovici XIX. stoletja
častni gost: MASSIMO BRAY, generalni direktor Inštituta italijanske enciklopedije Treccani
sobota, 28. novembra 2015, ob 17.30 velika dvorana Trgovinske zbornice v Trstu, Borzni trg 14
VUUDNO VABUENI!
Včeraj danes
KMEČKI TURIZEM RADETIČ SI-DONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Tel. 040-208987
KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA
v Bazovici do 6.12.2015.
Vabljeni! 338-6048054 Zaprto ob sredah.
Roman Pusti me pri miru, ki je v slovenskem prevodu Mojce Jesenovec (slednja se je na četrtkovem srečanju tudi pogovarjala z avtorico) izšel pri Študentski založbi, pa ne govori o Slovencih, ampak o ljubezni in osamljenosti tako v neobljudeni Patagoniji kot v 13-milijonskem Buenos Airesu. Glavni protagonist je Louis, potomec britanske plemiške rodbine, ki ima na videz vse, v resnici pa se mora boriti z občutkom osamljenosti in zapuščenosti. Knjigo je Alejandra Laurencich pisala oz. predelovala vrsto let, saj je že leta 1994 z delovnim naslovom Konec tisočletja postala finalist nagrade emecé , v popravljeni izdaji pa je izšla komaj leta 2009. Slovenski prevod in izdajo smo doživeli leta 2011.
ŒB Osmice
H Čestitke
Danes, SOBOTA, 28. novembra 2015
JAKOB
Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 9.04 - Luna vzide ob 19.13 in zatone ob 10.16.
Jutri, NEDELJA, 29. novembra 2015
RADIVOJ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,6 stopinje C, zračni tlak 1006,7 mb ustaljen, vlaga 52-odstotna, burja s sunki do 111 km na uro, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 13,9 stopinje C.
H Šolske vesti
URAD ZA IZOBRAŽEVANJE IN ŠOLSKE STORITVE sporoča, da je zaradi izčrpanja lestvice za š.l. 2015/16 v občinskih otroških jasli v Dolini, ponovno odprl vpisovanja za slovenski in italijanski oddelek. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo potekale govorilne ure v ponedeljek, 30. novembra, od 17.30 do 19.30 za bienij in klasični licej; v torek, 1. decembra, od 17.30 do 19.30 za trienij znanstvenega liceja, liceja za uporabne znanosti in jezikovnega liceja. DIZ J. ŠTEFANA obvešča, da bo v torek, 1. decembra, ob 17.30 za starše dijakov, ki obiskujejo elektronski oddelek, predstavitev poučne ekskurzije v Beograd. DIZ J. ŠTEFANA sporoča, da bodo v torek, 1. decembra, od 18.00 do 19.30 na šoli potekale individualne govorilne ure s posameznimi profesorji.
Bi Turistične kmetije
Naša NASTJA SLAVEC je doktor fizike postala. Ponosni nanjo ji iskreno čestitamo ter želimo, da bi v življenju dosegla še veliko »kozmi-čnih« uspehov in zadoščenj. Vojka, Egon, Damjan, Peter, Verena, Mara in mali Luka.
U Kino
IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št.
175. Tel.: 040-820223. N'PULJH v Saležu je odprta osmica
Fabjan. Vabljeni. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta
osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. VASILIJ PIPAN je odprl osmico v Mav-hinjah. Vabljeni! Tel. št. 040-299453.
AMBASCIATORI - 15.00, 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »II viaggio di Arlo«.
ARISTON - 15.30, 21.00 »Uno per tutti«; 17.00, 19.00 »Dobbiamo parla-re«.
CINEMA DEI FABBRI - 15.30 »Il gatto con gli stivali«; 17.00, 20.00 »Storie di cavalli e di uomini«; 18.30, 21.30 »Cave of Forgotten Dreams«.
FELLINI - 16.00, 19.40 »Gli ultimi sa-ranno ultimi«; 17.45, 21.30 »Natale all'improvviso«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.15, 19.50, 22.00 »La felicità è un sistema complesso«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 18.20, 22.00 »45 anni«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.00, 20.20, 22.00 »Mr. Holmes e il miste-ro del caso irrisolto«; 16.30, 20.10 »Teatro alla Scala - Il tempio delle me-raviglie«.
KOPER - PLANET TUŠ - 14.50, 17.00 »Dobri dinozaver«; 13.50, 15.50 »Dobri dinozaver 3D«; 13.40 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.)«; 14.30, 16.20 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.) 3D«; 14.40, 15.45, 19.00, 21.15 »Igre lakote: Upor, 2. del«; 17.50, 20.30 »Igre lakote: Upor, 2. del 3D«; 13.20, 15.40 »Mali princ (sinhr.) 3D«; 18.30, 20.20, 21.50 »Most vohunov«; 18.10, 20.00, 21.00 »Spectre«; 18.20 »Srednješolci«; 17.30 »Steve Jobs«.
NAZIONALE - 16.30, 18.45, 21.15 »Hunger games - Il canto della rivol-ta 2«; 18.45 »Il viaggio di Arlo 3D«; 16.15, 19.45, 21.45 »007 Spectre«; 15.00, 16.30 »Snoopy & friends - Il film dei Peanuts«; 16.15, 18.00, 20.30, 22.10 »The Visit«; 16.15, 18.00, 20.00, 22.15 »Il sapore del successo«; 17.50, 22.10 »A Bigger Splash«; 20.00 »Premonitions«; 15.00 »Iqbal - Bambini senza paura«.
SUPER - 16.30, 18.30, 22.10 »Pan -Viaggio sull'isola che non c'è«; 20.30 »Loro chi?«.
THE SPACE CINEMA - 15.00, 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Il viaggio di Ar-lo«; 15.35, 17.40, 19.45, 21.50 »The Visit«; 15.35, 17.45, 20.00, 22.10 »Il sapore del successo«; 17.00, 22.10 »A Bigger Splash«; 16.00, 18.45, 19.25, 21.40 »Hunger games - Il canto del-la rivolta 2«; 20.00 »Loro chi?«; 15.30, 18.30, 21.30 »007 Spectre«; 15.20, 17.40 »Pan - Viaggio sull'iso-la che non c'è«; 22.05 »Premoni-tions«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.50, 17.10, 19.50, 22.15 »Hunger games -Il canto della rivolta 2«; Dvorana 2: 14.50, 16.40, 18.20, 20.15, 22.10 »Il viaggio di Arlo«; Dvorana 3: 15.45, 17.45, 20.10, 22.10 »Il sapore del suc-cesso«; Dvorana 4: 15.30 »A Bigger Splash«; 17.40, 20.00 »Mr. Holmes e il mistero del caso irrisolto«; 22.00 »007 Spectre«; Dvorana 5: 15.30 »007 Spectre«; 18.10, 22.10 »The Visit«; 19.50 »A Bigger Splash«.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 28. novembra 2015
9
Zveza slovenskih »j kulturnih društev
v sodelovanju s SKD Tabor
vabi na revijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD
DO SVOBODNEGA GIBA
Danes, 28. novembra 2015, ob 17. uri Opčine, Prosvetni dom
Zveza cerkvenih pevskih zborov
vabi na
jubilejno 50. revijo odraslih zborov
Pesem jeseni 2015
danes, 28. t.m., ob 20. uri
v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu
[j Lekarne
M Izleti
SKD SLAVEC Ricmanje - Log
vabi na predstavitev knjige Deziderija Švare z naslovom
Kronika družine Švara in preživetja
v Bregu od naselitve do danes
v Babni hiši v Ricmanjih, danes ob 19. uri
Knjigo bo predstavil Aleksij Pregarc
Sodeluje MoPZ Pergula od Sv. Petra
Od ponedeljka, 23. do nedelje, 29. n ovembra 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Venezia 2 - 040 308248, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica
-	Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 - 040 772148.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
venskega multimedialnega centra SMO v Špetru. Brezplačen izlet je namenjen mladim do 30 let. Info po tel. št. 040-635626 ali info@zskd.eu.
KAM NA SILVESTROVANJE? SKD Drago Bojan - Gabrovec organizira od 31. decembra do 3. januarja, novoletno potepanje v Lovranu pri Opatiji. Info in vpis na tel. št. 340-2741920 (Mirela).
H Mali oglasi
PRODAJAM ape car, P3 z volanom, v odličnem stanju, letnik 1985. Tel. št.: 366-1528715.
PRODAM nov predpasnik za narodno nošo črne barve. Dolžina 80 cm, širina 130 cm. Cena 30,00 evrov. Tel. št. 347-7387623.
PRODAM rabljeno žensko spodnje krilo za narodno nošo obrobljeno z bombažno čipko. Dolžina krila 95 cm. Cena 30,00 evrov. Tel. št. 3477387623.
V ROJANU podarim pohištvo zaradi selitve. Tel. št.: 329-4372448, 3497769394.
□ Obvestila
SPDT organizira v nedeljo, 6. decembra, tradicionalni avtobusni »Izlet v neznano«. Avtobus bo odpeljal ob 8.30 s Trga Oberdan in ob 8.45 iz Bazovice (pri Kalu). Vpis do vključno ponedeljka, 30. novembra, na tel. št. 040-413025 (Marinka) ali 040-220155 (Livio).
SKD VESNA prireja v soboto, 5. decembra, avtobusni izlet v Celovec na tamkajšnji božični sejem. Vključena sta prevoz in kosilo. Informacije in prijave: Tatjana (340-6709578), Ivana (340-8177156) in Mitja (3334463154).
ZSKD organizira v soboto, 5. decembra, v sklopu projekta Mladi na odkrivanju kulturne dediščine, ekskurzijo v Gorico in Benečijo na spoznavanje slovenskih ustanov in na ogled slo-
NŠK obvešča, da bo danes, 28. novembra, Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu odprt od 9.30 do 12.30 s pravljičnim utrinkom ob 11.00.
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN ZSKD »Do svobodnega giba« bo danes, 28. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Projekt je omogočila dežela FJK (Servizio volontariato, solida-rieta ed immigrazione).
KMEČKA ZVEZA Trst vabi člane glavnega sveta, da se udeležijo seje, ki bo v ponedeljek, 30. novembra, ob 20. uri v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2.
OBČINSKI SVET V ZGONIKU se bo sestal v ponedeljek, 30. novembra, ob 17.00.
SKP IN KSI prirejata razpravo o imperializmu, vojnah in terorizmu, ki bo v torek, 1. decembra, ob 18. uri na sedežu v Ul. Tarabochia 3. Uvodne misli bodo podali Peter Behrens, Stojan Spetič in Claudia Cernigoi.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 1. decembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 2. decembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20.
VZPI - ANPI Sekcije Devin Nabrežina, Križ in Zgonik vabijo v četrtek, 3. decembra, ob 18. uri v rojstno hišo Iga Grudna (Kamnarska hiša) v Nabreži-ni na srečanje na temo »Tudi s knjigami lahko zajezimo pretvarjanje zgodovine«. Sodelujejo Dario Ma-tiussi (center Gasperini), Franco Cec-cotti (pokr. VZPI) in Piero Purini (zgodovinar).
ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena elektronska prijavnica na 47. revijo Primorska po-
je 2016. Prijava možna do vključno 4. decembra.
KLAPA 1936 iz dolinske občine organizira v nedeljo, 13. decembra, že tradicionalno božično kosilo. Informacije po tel. št.: 040-228896 (Nerina) ali 040-228254 (Just).
KNJIŽNICA BORISA PAHORJA v Kulturnem domu Prosek - Kontovel izposoja čtiva ob ponedeljkih, od 18.30 do 19.30. Vabljeni!
AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo v zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Info in vpis na tel. št. 3405814566 (Valentina).
ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v mesecu januarju in februarju 2016, s pričet-kom v soboto, 9. januarja. Za informacije in vpisovanje info@mladina.it ali tel. št. 347-0473606.
0 Prireditve
GLASBENA MATICA, s pokroviteljstvom Generalnega konzulata RS v Trstu, vabi na predstavitev zgodovinske monografije »Trst. Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju - Glasba, likovna in besedna umetnost ob slovensko - italijanski meji v drugi polovici 19. stoletja«, ki bo danes, 28. novembra, ob 17.30 v veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu, Borzni trg 14.
SDD JAKA ŠTOKA, v pričakovanju Miklavževega obiska, vabi na pravljično urico s Kristino Zerjal danes, 28. novembra, ob 16. uri v Kulturnem domu Prosek - Kontovel.
SKD SLAVEC vabi na predstavitev knjige Deziderija Švare »Kronika družine Švara in preživetja v Bregu od naselitve do danes«, ki bo danes, 28. novembra, ob 19. uri v Babni hiši v Ri-cmanjih. Z avtorjem se bo pogovarjal pesnik Aleksij Pregarc, večer bo obogatil MoPZ Pergula od Sv. Petra, ki ga vodi Danjel Grbec.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na jubilejno 50. revijo odraslih zborov Pesem jeseni 2015, ki bo danes, 28. novembra, ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
SKD LIPA vabi v nedeljo, 29. novembra, ob 18. uri v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na Večer spomina -ob 70. obletnici osvoboditve Bazovice. Pogovor z domačini bo vodila Luana Grilanc.
SKD SLOVENEC IN SKD SLAVEC vabita v nedeljo, 29. novembra, ob 17.30 v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu na koncert Mepz Slovenec - Slavec, ob 25-letnici dirigiranja Danijela Grbca. Sodelujejo: PZ Tončka Čok, dir. Manuel Purger;
¿PogteSno podjetje
a
hI M Hrti
ALABARDA
od leta 1999
na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu
in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 21 58 318
NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH
Nudimo prevoz pokojnika
24 ur na 24 Informacije: 392 7372323
ZVS Dekleta iz Škofij, dir. Iva Dobi-vičnik; Nomos Ensamble; Maurizio Marchesich.
SKD VIGRED vabi v nedeljo, 29. novembra, ob 17.30 v Štalco v Šempo-laju na ogled komedije »Svakinja da te kap« v izvedbi KD Kraški dom - Repen in Razvojnega združenja Repen-tabor.
ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL in L' Armonia vabita na predstavitev gledališke komedije v tržaškem jeziku »Tutinscuro - Black Comedy« gledališke skupine Il Gab-biano, ki bo v nedeljo, 29. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Pro-seku.
DSI vabi v ponedeljek, 30. novembra, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na srečanje z ekonomistom in diplomatom Karlom Bonuttijem. Z njim se bo ob izidu knjige »Med izbiro in zgodovino« pogovarjal Marko Tavčar.
SSG IN DRUŠTVO ZVEZDA vabita v ponedeljek, 30. novembra, ob 20. uri v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Ma-saccio 24) na ogled uprizoritve »Kako postati Slovenci v 50. minutah«.
SEKCIJA VZPI ANPI PROSEK - KONTOVEL ANTON UKMAR - MIRO vabi na predvajanje dokumentarca »Kakor krogla po Evropi«, ki govori o partizanu, domačinu Antonu Ukmarju -Miru v torek, 1. decembra, ob 20.00 v Kulturni dom na Prosek. Uvod v film bo prispeval zgodovinar Milan Pahor.
SKD VIGRED, KRUT in Združenje staršev Šempolaj vabijo v Štalco v torek, 1. decembra, ob 18. uri na otvoritev razstave »Ovrednotenje ljubiteljskega umetniškega izražanja«, božičnega sejma, ročnih del in predstavitev društvenega koledarja z nastopom Mladinske glasbene skupine Vigred Kraški Fenomeni.
GLASBENA MATICA vabi na prireditev »(L)jubilej - novih 70 let ljubezni do glasbe«, ki bo v sredo, 2. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4.
MIKLAVŽEVANJE (SKD Vigred) bo v soboto, 5. decembra, ob 16.00 v gostilni v Šempolaju z nastopom OPS Vigred in uprizoritvijo pravljice »Godci iz Veselega«. Miklavževi pomočniki sprejemajo darila v sredo, 2., četrtek, 3., in petek, 4. decembra, med 15.30 in 18.00 ter v soboto, 5. decembra, od 14.00 do 15.00.
SKD TABOR - prireja Miklavžev sejem od 2. do 5. decembra od 16. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah.
TS360, založbi ZTT in Mladika, v sodelovanju z ženskim odborom SC Pen Mira, vabijo na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo pisateljica in založnica Tanja Tuma, avtorica romana
Navodila za prostovoljne prispevke
Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec.
Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika.
Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca.
»Češnje, rdeče in bele«, z njo se bo pogovarjala dr. Bogomila Kravos. V sredo, 2. decembra, ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču na Ober-dankovem trgu 7.
KRUT vabi na predavanje »Nenalezlji-ve kronične bolezni, prehrana in telesna dejavnost« z dr. Zivo Novak An-tolič v četrtek, 3. decembra, ob 17. uri v Ul. Cicerone 8, II. nad. Zaželene predhodne prijave, info na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SKD GRAD - BANI sporoča, da bo v petek, 4. decembra, ob 17. uri prišel na obisk sv. Miklavž, vaški otroci ga bodo sprejeli s kratko igrico. Dobrodošlico mu bo dal tudi zborček iz Bar-kovelj »Glasbena kambrca«, ki ga vodi Tina Renar. Na ta dan bo izšel tudi koledar za l. 2016 »Prečni kamen v suhem zidu«, slike prikazujejo delo Vojka Ražma.
SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave »Černigoju v spomin« ob 30. obletnici umetnikove smrti. Urnik razstave: od ponedeljka do petka 10.00-12.00 in 17.00-18.00 do petka, 4. decembra, na Opčinah, Proseška ul. 131/133. Tel. št. 040-212289 (po dogovoru).
SLORI, SSG IN SLOGI (Slovenski gledališki inštitut) vabijo na predstavitev publikacije »Un teatro per la citta. Breve storia del teatro sloveno di Trieste dal 1850 al 2000« (Gledališče v svojem prostoru. Kratka zgodovina slovenskega gledališča v Trstu), ki bo v petek, 4. decembra, ob 18.30 v foye-ru balkona SSG. Z avtorico Bogomilo Kravos se bosta pogovarjala Marij Čuk in Neva Zajc.
V ADVENTU, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji zbora Jacobus Gallus, KD Ške-denj, ZSKD in USCI FVG bo v petek, 4. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Škednju. Nastopata MePZ Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin) in ZeVS Vikra (dir. Petra Grassi).
VZPI - ANPI NASELJE SV. SERGIJA vabi v petek, 4. decembra, ob 18.30 v Ljudski dom P. Togliatti, Ul. Di Peco 14, na srečanje s prof. Jožetom Pir-jevcem na temo »Trst v primežu nacionalizmov«. Večer bo uvedel zgodovinar Piero Purini.
MIKLAVŽEVANJE v Boljuncu v soboto, 5. decembra, ob 16. uri v dvorani Mladinskega doma. Nastopali bodo domači skavtje, sledil bo prihod sv. Miklavža. Angelčki bodo sprejemali darila od 15. ure dalje.
RINGA RINGA RAJA, svet' Miklavž pri-haja...v soboto, 5. decembra, ob 16.30 v Srenjsko hišo v Mačkoljah. Otroci OPS »z Ul'ce« ga bodo pričakali z igro in petjem. Pomočniki bodo na razpolago od 15.30 dalje.
SKD TABOR - Opensko glasbeno srečanje bo v nedeljo, 6. decembra, ob 18. uri s koncertom Ansambla za sodobno glasbo MD7 v Prosvetnem domu na Opčinah.
TS360, Oberdankov trg, vabi na ogled razstave stolov »Sunrise design« od ponedeljka do sobote, od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00.
RAZSTAVA »KRAS IN MORJE« Majde Pertotti je na ogled v restavraciji v Se-sljanu št. 59.
Prispevki
V spomin na drago sestro Anico darujeta Sonja in Stano 100,00 evrov za OŠ L. Kokoravca - Gorazda in 1. maj 1945 iz Zgonika.
Ob prerani izgubi dragega Giuliana Sartorija sočustvujemo z Zdenko, Giuliano in Francescom
družine Doljak, Šušteršič in Sardoč
Zadnji pozdrav dragi svakinji in teti Mariji Praselj
Danila, Arianna in Majda z družino
10 
Sobota, 28. novembra 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
avkcijska hiša stadion - Od danes ogled umetnin, v petek prva dražba
Toliko klasikov slovenske umetnosti še ni bilo na prodaj
Tri Groharjeva dela, Jakopič, Pilonov Pogled čez most, Mušič, Kos, Spacal, Jakac
Danes bodo v dražbeni hiši Stadion (Nabrežje Tommaso Gulli 10/a) odprli predražbeno razstavo slovenskih in nekaterih italijanskih ter avstrijskih umetnikov, ki je še pred uradnim odprtjem dvignila veliko prahu v slovenskih medijih onstran meje. Na razstavi bo na ogled, v petek, 4. decembra, pa tudi na prodaj, med drugim tudi bogata zbirka slik slovenskih umetnikov, ki se že več desetletij - ali pa morda kar nikoli - ni pojavila na slovenskem trgu. Po mnenju nekaterih poznavalcev iz Slovenije nekatere dragocene slike sodijo v državne javne zbirke. Drugačnega mnenja so dražite-lji, ki so prepričani, da je sloves nekaterih
Božidar Jakac: Ležeči model (3000 do 4000 evrov)
umetnikov močno narasel prav s pomočjo zasebnih prodaj in dražb.
Razstavo smo si včeraj ogledali in se prepričali, da toliko klasikov slovenske umetnosti še ni bilo na prodaj na enem samem mestu. Osupljiva so dela Ivana Groharja in Riharda Jakopiča, umetnikov, ki sta za časa življenja prijateljevala in ki sta skupaj z Matejem Sternenom in Matijo Jamo sestavljala »veliko četverico« slovenskih slikarjev, ki so izoblikovali impresionistični slog. Na dražbi se bodo zbiratelji lahko potegovali za tri Groharjeva dela, slika V Ge-rajtah je med slovenskimi umetniki najvišje ocenjena (estimacija med 50.000 in 70.000 evri). Enako estimacijo ima tudi delo Pogled čez most Vena Pilona iz leta 1925. Predstavlja se tudi oče sodobnega slovenskega slikarstva Gojmir Anton Kos, pa modernistični avtor Zoran Mušič, ki zaseda največji del razstavnega prostora. Zastopan je z vedu-
ttSKfe slovensko ^Hwfy staino
stalno gledališče
Lot Vekemans
ISMENA, NJENA SESTRA
režiser Igor Pison
to Ljubljane, risbo iz Dachaua iz leta 1945, avtoportretom, dveh portretov Ide, beneških vedut itd. Cene njegovih del segajo od 5000 do 60.000 evrov. Tu so še platna Lojzeta Spa-cala, Božidarja Jakca, Avgusta Černigoja, Alberta Sirka, Živka Marušiča in mnogih drugih. V popolnoma moški prevladi izstopa v Rojanu rojena in dolga leta pozabljena umetnica Elda Piščanec (1897-1967), ki se je učila slikanja pri Rihardu Jakopiču. Njena slika Dekle v profilu je vredna med 4000 in 6000 evri, Krajina pa med 3000 in 4000 evri.
Poleg slovenskih avtorjev so kuratorji razstave v postavitev vključili tudi nekatera dela avstrijskih avtorjev, med katerimi velja omeniti predvsem majhno sliko Egona Schieleja, katere vrednost je ocenjena na 60.000 evrov. Med italijanskimi avtorji izstopajo Ugo Flumiani, Pietro Marussig, sloviti Vito Timmel. Težko je prezreti čudovito platno Feliceja Casoratija, ki je najvišje ocenjena slika na tej dražbi (80.000 evrov). Na ogled in na prodaj so tudi skulpture, med njimi je tudi bronasti bik Janeza Boljke, začetnika nadrealističnega kiparstva v Sloveniji, ki je ocenjen med 4500 in 6000 evri. Zanimiv je tudi leseni modularni portret Jožeta Plečnika tržaškega umetnika Bruna Chersicla, ki ga bo strasten zbiralec domov odnesel že za »borih« 1600 evrov. Fasci-nantna pa je zgodba klasične srebrne skulpture, ki ponazarja Carla I., ki se klanja bodoči nevesti. Umetniški kos iz leta 1850 je vzbudil zanimanje nekega angleškega zbiralca, ki si bo danes v Trst prišel ogledat skulpturo, nakar bo dražitelja po vsej verjetnosti pooblastil, naj se na dražbi pogaja za določeno ceno.
Skratka, nabor razstavljenih del je tako bogat, da si razstavo splača ogledati že iz radovednosti. Ta bo odprta od danes do četrtka med 10. in 13. uro in med 15.30 in 19.30. Tistim, ki pa v petek popoldne nameravajo v boj za reprezentančne umetnine, pa se obeta edinstveno nakupovanje. (sč)
bazovica - Vrtec Ubalda Vrabca
Nove mize za vrtec in majičke za otroke
Zgoraj Pilonov Pogled čez most (50.000 do 70.000 evrov); levo Egon Schiele: Veliko drevo (60.000 evrov); spodaj Ivan Grohar: V Gerajtah (50.000 do 70.000 evrov)
fotodamj@n
DANES, 28. novembra ob 20.30 v nedeljo, 29. novembra ob 16.00 ponovitve se nadaljujejo do 12. decembra
v Klubskem prostoru z italijanskimi nadnapisi
zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna!
BLAGAJNA SSG:
od ponedeljka do petka 10.00-15.00 040 2452616 www.teaterssg.com
Otroci v novih majičkah ob novih mizah
Pred nekaj dnevi so se otroci iz bazovskega vrtca Ubalda Vrabca veselili nove pridobitve. V vrtec so dobili nove mize ter nove majice s kratkimi in dolgimi rokavi z logotipom vrtca. Nov nakup je omogočilo vaško KD Lipa, in sicer ob priliki lanske prireditve v spomin na vaščana in kulturnega delavca g. Aleksandra Rasenija. Društvo je vrtcu namenilo celotni znesek prostovoljnih prispevkov in s tem omogočilo bogat nakup za vaški vrtec.
Vzgojiteljici, otroci in starši se iskreno zahvaljujejo KD Lipa, družini Raseni ter vsem, ki so pripomogli k uresničitvi prireditve.
bazovica - Jutri
Večer
spomina na osvoboditev
SKD Lipa organizira jutri Večer spomina na osvoboditev Bazovice, ki je potekala aprila pred 70 leti. Že med tradicionalno prireditvijo Pesem na M'zarju so se društvo in vaščani spomnili konca druge svetovne vojne s koncertom, ki so ga oblikovali vaški zbori in glasbena skupina Ovce ter pevka Martina Feri. Tokrat pa bodo domačini, ki so doživeli dogodke med 28. aprilom in3. majem 1945, podali svoje spomine v pogovoru, ki ga bo vodila Luana Grilanc. Bili so to nevarni in žalostni dnevi, prežeti s smrtjo, ker v vasi so se bili boji med partizani in nemškimi vojaki in za domačine, pričevalce, so bila to travmatična doživetja. Srečanje bo jutri ob 18.uri v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. SKD Lipa vabi vse vaščane k številni udeležbi, posebno mlajše, da bodo lahko »iz prve roke« slišali pripovedovanje očividcev.
pogovor - Nedir Princival
»Polemike me ne zanimajo«
Nedir Princival ob sliki Feliceja Casoratija Dekle s knjigo (najvišje ocenjena slika na dražbi, 80.000 evrov)
fotodamj@n
V 25-letni zgodovini delovanja avkcijska hiša Stadion še ni imela tako pomembne dražbe umetnin. Okrog 130 umetnin prihaja iz zbirk približno desetih zbirateljev, med katerimi prevladujejo Tržačani. Pod sto izdelki so se podpisali klasiki slovenske umetnosti, avtorji ostalih del prihajajo iz širšega evropskega prostora. Skupna vrednost del na dražbi je ocenjena na skoraj milijon evrov (z dražbenim pribitkom), dra-žitelji bi radi iztržili čim več. Pogovorili smo se s koordinatorjem dražb v dražbeni hiši Stadion Nedirjem Princivalom, ki je ponosen na opravljeno delo.
Prihodnji teden gredo »pod kladivo« osupljiva slovenska dela. Kdaj ste se začeli pripravljati na tako pomembno dražbo in kako vam je uspelo zbrati to izjemno zbirko?
S pripravimi smo začeli pred enim letom. Takrat smo se namreč odločili, da bi nekaj posebnega ponudili zlasti Slovencem. Obrnili smo se na lastnike pomembnejših zbirk, ki so nam bili pripravljeni posredovati nekaj umetnin. Iz ust do ust so se širile informacije o drugih zbirkah in znanih zbiralcih, ki smo jih potrebovali za pripravo dražbe izvrstnih umetnin, tudi tistih iz najvišjega ranga.
Kakšna so vaša pričakovanja?
Naša pričakovanja so visoka, a bi težko napovedal, koliko bomo iztržili, ker še nikoli nismo imeli takšne dražbe. Vse je odvisno od Slovencev in njihovega odziva na dražbo.
Kdo so potencialni kupci? Umetniška dela Slovencev najbrž zanimajo izključno Slovence.
Mislim, da ja. Slovenske umetnike bodo kupovali slovenski zbiralci, Spacalova in Černigojeva dela, torej dela domačinov, bodo zanimala predvsem predstavnike manjšine. Za tržaške Italijane pa bo nedvomno zanimivo delo Vittoria Bo-laffia, ki ga bo mogoče kupiti za 35.000 evrov.
Katera slika bo po vašem »zvezda« dražbe in kakšna bo njena izklicna cena?
Vsekakor vsa tri Groharjeva dela. Poznavalci pravijo, da treh Groharjevih del na enem mestu še ni bilo videti. Strastni zbiratelji umetnin skorajda v nezavest padejo, ko slišijo, da smo na licitacijo uspeli uvrstiti Groharjeva dela, za katera danes vlada največje zanimanje. Tudi zato, ker je ta umetnik zapustil najmanj slik. Cene njegovih del se gibajo med 50.000 in 200.000 evri, včasih celo več. Izklicne cene naših umetnin pa bodo 25.000, 30.000 in 50.00 evrov.
Kateri umetnik na vaši tokratni dražbi pa je najbolj komercialen?
To je Zoran Mušič, predvsem zato, ker se ponaša tudi z mednarodnim slovesom.
Se petkove dražbe lahko udeleži kdorkoli?
Seveda, dražba je odprta za vse. Tudi za tiste, ki niso potencialni kupci. Nakup izbrane umetnine pa je možno opraviti osebno ali preko telefona.
Seveda ne moremo mimo polemik, ki so se v zvezi z dražbo pojavile v Sloveniji. Zakaj nekateri poznavalci menijo, da bi nekatere slike morale postati del nacionalnega zaklada?
Ne vem, od kod izhaja to prepričanje. Polemike pa me ne zanimajo.
Pa imajo predstavniki javnih ustanov pravico govoriti, kaj lahko in česa ne sme zbiratelj delati s svojimi slikami?
Lahko sicer izrazijo svoje mnenje, a zbiratelj s svojimi umetninami lahko počne to, kar želi. Javne ustanove pa nikakor ne morejo neko umetniško delo kvalificirati za nacionalni zaklad.
Domnevam, da so bile na dražbo povabljene tudi slovenske javne ustanove. Pa so javni muzeji sploh konkurenčni na tem trgu?
Slovenske galerije vedo za našo dražbo. Če jih zanima kakšno umetniško delo, so toplo vabljeni. Po pravilih dražbe bo izbrano sliko kupil tisti, ki je za njo pripravljen največ plačati. Tako pač gre naš posel. Zaenkrat pa nas ni kontaktirala nobena slovenska javna ustanova. Smo pa prejeli kar nekaj klicev zasebnih zbirateljev, ki so pokazali velik interes predvsem za velike slovenske klasike.
Sanela Čoralič
/
TRST
Sobota, 28. novembra 2015 1 1
MLADI KREATIVCI
V Nabrežini »mladinski« je doma %%
Mešani mladinski pevski zbor Igo Gruden sestavlja nekaj manj kot 20 deklet med 11. in 16. letom starosti
Nabrežinsko društvo Igo Gruden ima za sabo dolgoletno bogato delovanje. Aktivnosti postajajo iz leta v leto bolj pestre in razvejane. Dokaz za to trditev predstavlja tudi mladinski pevski zbor Igo Gruden. Nastal je pred sedmimi leti na osnovi istoimenske otroške skupine. Člani društva so tedaj izrazili željo dirigentu Mirku Ferlanu, ki je takrat vodil dekliški pevski zbor Kraški slavček, da bi ustanovili še otroški zbor in tako ustvarili neko kontinuiteto v društvu. Na začetku je to bil res svojevrsten izziv, saj so v zboru pele le štiri deklice: Giulia, Tatjana, Ma-rika in Veronika. Razen Veronike, ki sedaj obiskuje mednarodno šolo v Vidmu in je torej bila prisiljena zapustiti zbor, ostala tri dekleta še vedno skupaj pojejo. Mešani mladinski pevski zbor Igo Gruden sestavlja trenutno nekaj manj kot 20 deklet med 11. in 16. letom starosti. Vaje imajo vsako sredo popoldne v društvenih prostorih. Pevke prihajajo večinoma iz Nabrežine, Križa, Devina in drugih bližnjih vasi. V prejšnjih letih se je kdaj pa kdaj v njihovi družbi pojavil kak fant, vendar so
potem vedno prevladala dekleta. Morda se bo v prihodnosti sestava nekoliko spremenila, saj se je v otroškem zboru Pet pedi ustvarila obetajoča skupina šestih fantkov.
Tatjana Pipan, ena izmed šterih začetnih pevskih »pionirk« je povedala, da ji je petje bilo od vedno všeč. Trenutno obiskuje Trgovski tehnični zavod Žiga Zois in pravi, da se je od tistih začetnih časov veliko izboljšala: »Lepo je opazovati, kako se mlajše pevke učijo in uvajajo v svet petja. Po nastopih in na vajah veliko časa namenjamo avtokri-tiki in pogovoru o tem, kaj bi lahko bilo boljše. Pesmi, ki jih pojemo so vedno bolj zahtevne, a se s tem strinjam.« Tudi ostale pevke so potrdile, da je dirigent sicer strog, vendar je to prav. »Po njegovem mnenju nobena stvar ni tako dobra, da se ne bi lahko izboljšala. Pred vsakim koncertom nam vliva veliko poguma.«
»Veliko stvari se je spremenilo, ker so pesmi bolj zahtevne. Znajdem pa se dobro in mi je tu všeč,« je poudarila Tinkara Vidoni, dijakinja nižje srednje šole Igo Gruden, ki se s petjem ukvar-
Dekleta mladinskega pevskega zbora Igo Gruden z dirigentom Mirkom Ferlanom
fotodamj@n
ja od malih nog in je do lanskega leta z Mirkom pela v otroškem zboru. Lucille Protti se je mladinskemu zboru pridružila letos: »Pred petimi leti sem že pela v zboru, potem pa sem s to dejavnostjo prekinila. Na začetku šolskega leta pa so me sošolke, ki pojejo v zboru, spodbudile, naj pristopim tudi jaz.«
Izbira repertoarja se iz leta v leto spreminja. Želijo pa, da bi repertoar bil čim bolj širok, ker to omogoča večplasten pogled na zborovsko petje. Ukvarjajo se tako z različnimi žanri, od klasične glasbe do ljudskih pesmi in popevk. Tudi cilji postajajo vedno bolj ambiciozni. Po mnenju dirigenta Mirka Ferlana je namreč ambicija poglavitna. Do sedaj so se redno udeleževali revije otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata Grla. Letos pa se je ne bodo več udeležili, ker je večina pevk prerasla predvideno starostno mejo. Tako ciljajo, da bi se spomladi udeležili zahtevnejšega državnega tekmovanja nekje v Italiji. Med bodočimi načrti pa se bodo verjetno kmalu porodili tudi mednarodni projekti.
Vesna Pahor
Dirigentova izkaznica: Mirko Ferlan
Tvoja najljubša knjiga?
Teh je več. Recimo Parfum (Patrick Suskind) in Stena in smrt (Klement Jug).
Najljubši film?
La leggenda del pianista sull'oceano (Giuseppe Tornatore).
Kaj počneš ob prostem času?
Ob prostem času sem najraje daleč od vsega, zato grem ponavadi kam v naravo: v hribe, gozd ali loviti ribe, velikokrat grem na morje z majhnim čolnom.
Kako si začel glasbeno pot?
Moja sestra je igrala kljunasto flavto in jaz sem včasih spremljal mamo, ko je šla po njo na lekcijo. Rekel sem tako, da bi še sam poskusil. Takrat smo še živeli v Gorici in sem imel 7 let. Potem smo se preselili v Nabrežino in sem začel igrati harmoniko s profesorico Dorino Kante na Glasbeni matici. Leta 2001 sem diplomiral iz harmonike kot privatist na kon-servatoriju v Pesaru. Istočasno sem začel peti pri mešanemu pevskemu zboru Hrast iz Doberdoba in sem se kar takoj navdušil, tako da sem opravil vstopni izpit za zborovsko dirigiranje in kompozicijo na tržaškem konservatoriju G.Tartini. Po diplomi sem se udeleževal seminarjev in tečajev po Evropi. Leta 2014 sem nato še magistriral iz zborovskega dirigiranja vedno na konservatori-ju Tartini. Trenutno, poleg mladinskega pevskega zbora Igo Gruden in otroškega pevskega zbora Pet Pedi iz Nabrežine, vodim še mešani pev-
ski zbor Postojna in Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem.
Zakaj te imajo tvoje pevke v Nabrežini rade?
Verjetno, ker si prizadevam, da so pevske vaje dinamične in zanimive. Vsakotoliko povem kakšno neumnost, kot temu sam pravim. Take stvari si pevke najbolj zapomnijo. Večkrat mi čez nekaj časa , kar sem povedal, ponovijo in se ne morem načuditi, da sem to jaz izrekel.
Malo manj rade te imajo,ker...
Sem kot profesionalni glasbenik in dirigent zelo zahteven, kar lahko včasih privede do trenja. To predstavlja težavo, ker tudi če sku-
šamo delati na čim višjem nivoju, smo še vedno v amaterskem okolju. Ljudje, ki prihajajo na pevske vaje imajo tudi šolske obveznosti in druge dejavnosti. Niso vsi pripravljeni posvetiti petju toliko časa, kot bi bilo treba. Delo in dolžnost dirigenta pa je tudi razumeti, kje se nahaja prava mera, koliko lahko zahteva. (vpa)
trebče - SKD Primorec in Mladinski trebenski krožek priredila v Ljudskem domu predavanje o 1. svetovni vojni
Od imenitne smrti do milijonov mrtvih
Borut Klabjan o tržaških reakcijah na umor prestolonaslednika Franca Ferdinanda - Slovenci dojeti kot sovražni element - Gorazd Bajc o žrtvah vojne in vojnih ujetnikih
V Ljudskem domu v Trebčah je bilo preteklo sredo zanimivo predavanje o prvi svetovni vojni. Gosta sta bila zgodovinarja Borut Klabjan in Gorazd Bajc.
Prvi je predstavil raziskavo, v kateri je analiziral reakcije na umor prestolonaslednika Franca Ferdinanda in soprogo na lokalnem nivoju. Odziv v Trstu je ocenil s pomočjo posebnih izdaj časopisov, ki so izšle že na isti dan atentata, 28. junija 1914, kot sta Triesster Tagblatt in L'osservatore triestino. Tisk je izpostavljal globoko prizadetost prebivalstva. Navzoči na predavanju so si ogledali kratek film prihoda posmrtnih ostankov prestolonaslednika in njegove žene z ladjo Viribus unitis v Trst in slike žalnega sprevoda od Velikega trga do železniške postaje. Mesto je bilo odeto v žalne trakove in videti je bilo vsesplošno žalovanje. To pa je bil samo en del celotne slike. Klabjan je analiziral fond avstrijske policije v Trstu in ugotovil, da je bilo v tistem času veliko aretacij, ki so bile posledica tudi mnogih anonimnih ovadb. Že sama nacionalna pripadnost je bila lahko podlaga za sum. Ogroženost prebivalstva ter pani-
Gorazd Bajc	fotodamj@n
čno in napeto vzdušje je privedlo k med-etničnim spopadom, to predvsem na račun Slovencev. Posamezni Slovenci, ki so svojo pripadnost izpostavili v mestu, so bili dojeti kot sovražni element in so bili večkrat tarča napadov.
Borut Klabjan med predavanjem v Ljudskem domu
fotodamj@n
Bajc pa se je zaustavil pri velikem številu žrtev v prvi svetovni vojni in vojnih ujetnikih. Ocena vseh smrtnih žrtev, skupno v antanti in v centralnih silah, je 9.450.000. Ker je bila vojna daljša od tega, kar so ljudje pričakovali, je bilo potrebno »urediti« s smrtjo.
V Franciji so začeli graditi vojaška pokopališča, tudi mavzoleje. Vse to je povzročilo kult smrti in tudi njeno mitizacijo. Ljudje so si razlagali, da so vojaki umirali za domovino. Poleg tega so bili pogoji na fronti zelo težki. Uveljavljali so cenzuro, sami voja-
ki pa tudi avtocenzuro, da bi zakrili resnično stanje na fronti. V tem obdobju je nastalo veliko razglednic, v katerih so hoteli prikazati, da vojna je, ampak ni tako huda. Kategorija vojnih ujetnikov pa je večinoma pozabljena. Ocenjujejo, da se število vojnih ujetnikov po prvi svetovni vojni giblje med 6,6 in 8,4 milijona oseb, 600.000 naj bi bilo samo italijanskih, od katerih 300.000 prijetih v 12. soški bitki (pri Kobaridu). Na koncu predavanja so še sledila vprašanja občinstva. Poslušalce je zanimalo predvsem, kako dobiti informacije v raznih arhivih, npr. imena vaščanov, ki so se bojevali v prvi svetovni vojni in v katerem regimentu so bili. Vaščan, učitelj Bruno Kralj, pa je še prinesel uradni dokument, v katerem piše, da je bilo v Trebčah pred 1. vojno 850 duš (prebivalcev), 206 vpoklicanih v vojsko in na koncu vojne 30 mrtvih. Predavanje sta organizirala SKD Primorec in Mladinski trebenski krožek v okviru pobud ob postavitvi spomenika padlim v 1. svetovni vojni. Trebenci se želijo na ta način spomniti padlih sovaščanov.
MiKa
Tmedia
priloga
primorskega
dnevnika
spoznaj Slovenijo
i feel
SLOVENIA
SPIRIT
SLOVENIA
i
ČAROBNI DECEMBER 2015
Štajerska - dežela v severovzhodnem delu Slovenije, ob reki Dravi, vas bo prevzela s svojo raznolikostjo, barvitostjo in bogatimi darovi narave. V pokrajini, kjer ravnina mehko prehaja v vinorodne griče in se dviga malo nad 1500 metrov, se stikata preteklost in sedanjost, prepletata urbana in podeželska kultura ter se izmenjujejo gozdovi in vinogradi. Območje je značilno po uglašeni in organski povezavi mest z neokrnjeno naravo. Večji središči pokrajine sta Maribor, drugo največje mesto v Sloveniji, in Ptuj, starodavno mesto ob Dravi, ki je hkrati tudi najstarejše slovensko mesto.
BOŽIČNA PRAVLJICA V THERMANI LAŠKO
Zakaj si ne bi letos privoščili božične pravljice v Thermani Laško? Božični čas v Thermani Laško, družbi dobrega počutja, je poseben zaradi njihove pestre ponudbe, izjemno bogate praznične animacije in ljudi samih.
Pod edinstveno stekleno kupolo na 2200 m2 vodnih površinah lahko vse dni v letu, tudi ko je zunaj mrzlo in dežuje ali sneži, uživate v različnih možnostih vodne termalne zabave.
V prazničnem času so v Thermani Laško za svoje goste pripravili tradicionalno razstavo jaslic, pohod z lanternami na bližnji grad Tabor ter številne dogodke in prireditve, ki mestece Laško naredijo praznično, čarobno in polno življenja. Najmlajši gostje bodo uživali in ustvarjali na božičnih kreativnih delavnicah, ljubitelji wellnessa pa bodo lahko poleg Thermaninih tradicionalnih pivovskih, medenih in ayurveda tretmajev poizkusili novo storitev, imenovano kakavovo doživetje. Nežna in aromatična kakavova masaža, ki aktivira živčne končiče, spodbuja krvni obtok, pospešuje zdravljenje, pomirja živčno napetost ter zdravi pogoste zdravstvene težave, kot so glavoboli in nespečnost, je več kot primerna za mrzle praznične dni.
Lep je, ta božični čas v Thermani Laško. O tem se velja prepričati. Več informacij na www.themana.si, e-pošti info@thermana.si ali
telefonskih številkah 03 423 21 00 in 080 81 19.

* * *
Božična pravljica v Thermani Laško
OTROCI DO 5 LET GRATISi
BOGATA PONUDBA BOŽIČNE ANIMACIJE ZA OTROKE:
• božične kreativne delavnice (izdelovanje voščilnic, peka božičnihpiškotov, izdelovanje okraskov za božično drevo ...) • športne in miselne igre • mini disco • obisk maskote Vodomček,... •
iftîÉWMANA Laško
THERMANA LAŠKO
4 dni/3 noči že od 188,70 €* na osebo
*Cena velja za Hotel Zdravilišče Laško**** *Cena vključuje 15% popust za imetnike Zlate kartice Thermana Cluba


Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško www.thermana.si | 00386 3 423 21 00
Z včerajšnjim prižigom prazničnih lučk se je tudi v štajerski prestolnici pričelo veselo decembrsko vzdušje; v okviru Čarobnega decembra se bodo zvrstili številni glasbeni dogodki, postavljeni bodo Miklavžev, Božični in novoletni sejem, medtem ko bo za najmlajše na voljo resnično bogat program s številnimi ustvarjalnimi delavnicami, otroškim kinom in lutkovnimi predstavami, seveda ne bo v mestu (in pod Pohorjem) manjkal niti dedek Mraz. Male in velike bo na Trgu svobode razveseljevalo pokrito mestno drsališče (otroci drsajo brezplačno, odrasli bodo morali odšteti 1 EUR, drsalke si bo možno izposoditi), medtem ko se bodo iz prazničnih hišk na mestnih trgih širile dišave kuhanega vina in prazničnih kulinaričnih dobrot. In da ne pozabimo omeniti zabav z DJ-i ter seveda zabave vseh decembrskih zabav, velikega silvestrovanja na največjem slovenskem trgu, Trgu Leona Štuklja. Letos bodo Mariborčani v novo leto vstopili ob zvokih glasbene zasedbe Kingston in Karneval bandom. Celoten in podroben decembrski program je predstavljen na uradnem spletnem mestu turistične destinacije Maribor -Pohorje www.maribor-pohorje.si.
ZIMSKE RADOSTI NA PROSTEM
Maribor je pravo mesto za združevanje decembrskega veselja z radostmi na snegu. Ste vedeli, da Štajerci pravzaprav smučajo in se zabavajo na snegu na tako imenovanem mestnem smučišču? Vznožje Pohorja, kjer se nahaja tudi spodnja postaja Pohorske vzpenjače, je namreč z mestnim središčem povezano tudi z mestnim avtobusom, za pot pa boste porabili vsega le 10 minut. Tako boste tudi na zimskih počitnicah v največjem slovenskem smučarskem središču pri nas ves čas v neposredni bližini mestnega vrveža, odličnih restavracij in številnih znamenitosti, med njimi tudi Guinnessove rekorderke najstarejše trte na svetu. Seveda pa lahko na Pohorju počnemo še veliko drugega kot samo smučamo: pohorske strmine lahko spoznavate tudi na deski, sankah in pležuhih, medtem ko je raziskovanje panorame
možno ob teku na smučeh (na Arehu je tekačem na voljo 36 km urejenih prog različnih težavnosti, začetek vseh prog pa se nahaja v neposredni bližini Hotela Areh) in pohodu s krpljami. Za najmlajše sta na Pohorju urejeni dve sankališči. Na Bellevueju tik ob progi »bejbika« je na voljo brezplačno sankališče, ki je osvetljeno tudi v času nočne smuke, medtem ko se drugo sankališče, ki je prav tako brezplačno, nahaja na Arehu. Ljubitelji belih strmin in še posebej belega cirkusa pa seveda nikakor ne smete zamuditi vrhunca zime na Pohorju, tj. znamenite Zlate lisice, tekmi smučarskega svetovnega pokala za ženske, ki bosta 30. in 31. januarja na Snežni stadion pod Pohorjem privabili na tisoče obiskovalcev od blizu in daleč. Sicer bo za »navadne smrtnike na smučeh« zimska sezona na Pohorju z zagonom žičniških naprav zaživela 17. decembra, od tega dne pa do nedelje, 20. decembra, pa bodo veljale polovične cene smučarskih kart (dnevna karta za odraslo osebo stane 31 €). In ko smo že pri Štajercih in Pohorju, seveda ne moremo mimo tradicionalne pohorske kulinarike, ki navdušuje tako smučarje in ostale ljubitelje športa in rekreacije kot tudi ta prave gurmane. Tako vam v številnih kočah, turističnih kmetijah in hotelih ponudijo npr. pohorski pisker, olbič in domačo pohorsko bunko s sirom, za povrh pa pohorsko omleto ali pohorsko gibanico. O izjemno priljubljenem in daleč naokoli poznanem borovničevcu iz najslajših
borovnic zelenih gozdov Pohorja na tem mestu ne bomo izgubljali besed. In po pristnih doživetjih v kulinaričnih postojankah lahko svoja razvajanja v objemu pohorskih gozdov nadaljujete.
PRIVOŠČITE SI NESKONČNA RAZVAJANJA
Sodobno opremljeni hoteli in terme ponujajo vrsto storitev za zdravje in dobro počutje, od savn, masaž, bazenov s termalno vodo ter fitnesa in joge, vadišča za različne športne panoge, pa vse do posebnosti, kot so gorski wellness in dobrodejen vpliv energijskih točk. S pristnim sproščanjem svojega telesa in duha: v Spa centru Habakuk so na voljo kopališče s termalno vodo, svet savn, solarij, fitnes in beauty center energijski wellness center Arena ponuja obilico savn in masaž, zavedajo pa se vpliva lune na naše počutje, medtem ko vam doživetje v gorski naravi nudita Gorski wellnes center Bolfenk z bazeni in svetom savn ter Wellness center Bellevue, kjer se lahko med savnanjem sprehodite tudi skozi tunel presenečenja.
MESTO VINA IN NAJSTAREJŠE TRTE NA SVETU
Aktualna vinska ponudba temelji na vrhunskih belih vinih. V teh krajih so namreč vinsko trto gojili že vsaj od antike, od srednjega veka pa so se odlična vina uveljavila tudi na tedanjem evropskem trgu. Kraji in mesta so se razvijali in doživljali svoj razcvet v povezavi z vinsko trgovino.
NA KRATEK ODDIH
V TERME DOBRNA
IMMACOLATA - posebna ponudba za 8. december (4.12.2015 - 8.12.2015)
1	x polpenzion + kopanje že od
38,90 €
Velja na osebo na noč v Vili Higiea****. Min.
2	noči.
+ GRATIS 1 otrok do 12. leta in drugi do 4. leta starosti
✓	WELL in MEDICO bon v višini 5,00 €
✓	1 x vstop v Deželo savn
✓	neomejeno kopanje
1 x polpenzion + ✓ WELL in
kopanje že od
36,90 €
Velja na osebo na noč v Hotelu Park***. Min. 2 noči.
MEDICO bon v višini 5,00 €
✓	1 x vstop v Deželo savn
✓	neomejeno kopanje
INFORMACIJE: ^ +386 3 78 08 110
S info@tenme-dobma.si www.terme-dobrna.si
TERME DOBRNJ
Mcmedia
priloga
primorskega
dnevnika
spoznaj Slovenijo
i feel
SLOVENIA
SPIRIT
SLDVEN \A
i
Bogato tradicijo pridelave vina na teh prostorih simbolno predstavlja Stara trta, ki že več kot 400 let raste v starem mestnem jedru Maribora in je danes nesporno najstarejša trta na svetu, vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov.
Stara trta je bila posajena ob koncu srednjega veka, ko so Maribor oblegali Turki. Preživela je kljub srditim bojem med napadalci in branilci mesta, saj je bila današnja Hiša Stare trte nekoč del mestnega obzidja. Trdoživki niso do živega prišli niti požari, ki so bili zaradi

Sava Hoteli Bled so v sodelovanju z Lucky Luka in arhitektko Petro Volavšek postavili romantično drsališče na terasi Kavarne Park. Elegantno drsališče na prostem z najlepšim razgledom na Bledu!
www.blejskodrsalisce.si
lesenih ostrešij in slamnatih streh v poznem srednjem veku precej pogosti, niti trtna uš, ki je pomorila večino ostalih trt, prav tako ne zavezniško bombardiranje mesta, ko je bila Hiša Stare trte delno porušena, a je tej vzdržljivi rastlini uspelo preživeti. Tako je danes Stara trta tudi edina rastlina, ki ima lasten muzej v Hiši Stare trte. Danes potomke Stare trte rastejo skoraj na vseh kontinentih in po številnih krajih v Sloveniji. Mariborski oktet in Neuvirtovi Štajerci so trti v čast posneli himno. Trti v čast so v Mariboru in okolici urejene tudi mnoge slikovite vinske ceste in številne vinske kleti.
Grozdje Stare trte, sorte žametovka ali modra kavčina, je eno izmed najstarejših udomačenih žlahtnih vinskih sort na Slovenskem. 35 do 55 kg simboličnega letnega pridelka vin je ustekleničenega v 2,5 dcl stekleničke znamenitega umetnika Oskarja Kogoja, ki predstavljajo dragoceno protokolarno darilo - letno jih napolnijo nič več kot 100!
V Hiši Stare trte je v letošnjem letu našel svoje mesto tudi talni mozaik, največji tovrstni projekt na Slovenskem. Mozaik je delo arhitekta
Igorja Orešiča, priča pa o zgodbah iz preteklosti, ki so zaznamovale Maribor. Hišo Stare trte pa obiskujejo tudi številni poznavalci in ljubitelji vina, saj v osrčju muzeja vsak mesec potekajo vinsko-kulinarični večeri, ki se bodo v prihodnjem letu nadgradili še z vsebinami žganih pijač.
FESTIVALSKA DESTINACIJA
Maribor z okolico je poznan po številnih dobro obiskanih festivalih, ki se odvijajo skozi vse leto. Prestižni naziv Evropske prestolnice kulture v letu 2012 je bila potrditev uspešnih in kvalitetnih kulturnih doživetij na tem območju. Med odmevnejšimi in množičnejšimi prireditvami je zagotovo potrebno omeniti:
-	Kurentovanje (2-9 februar 2016, Ptuj), praznovanje žive tradicije maskiranja ter največji in najpomembnejši karneval v srednji Evropi;
-	Zlata lisica (februar, Maribor), klasična tekma smučark za svetovni pokal privabi v ciljno areno več kot 20.000 navijačev, ki spodbujajo domače in tuje slalomistke in veleslalomistke;
-	Dobrote slovenskih kmetij (maj, Ptuj), tradicionalna razstava je osrednja predstavitev kulinaričnih dobrot, ki jih izdelujejo pridne roke slovenskih kmetic in kmetov;
-	Festival Lent (junij, Maribor), multikulturni festival, ki obarva dravsko nabrežje v živahno kulturno in družabno središče, utripajoče v ritmih vsega sveta;
-	Festival Arsana (julij, Ptuj), množica glasbenih dogodkov in vrhunskih koncertov priznanih slovenskih in mednarodnih umetnikov v čudovitem okolju starega mestnega jedra;
-	Art stays (julij, Ptuj), mednarodni festival, ki v zgodovinsko mesto vnaša svežino sodobne umetnosti z razstavami, inštalacijami,
NA BLEDU JE DRSANJE ROMANTIČNO IN ČAROBNO!
Letošnjo zimo je dogajanje na Bledu popestrilo romantično in elegantno drsališče z najlepšim razgledom in pestrim dogajanjem.
Ali se boste podali na zmigovanje na ledu z družino, v dvoje, ali v družbi prijateljev, vas vse do 28. februarja prihodnje leto čakajo pestra doživetja na ledu in ob njem. Med tednom pripravljajo posebne dogodke, kot je hokej z metlami, večere za dame, salsa zmigovanje na ledu, posebej zabavna je Podjetniška curling liga, zabavno tekmovanje v priljubljenem curlingu pa je odlična ideja tudi za družinski tim bilding, ali druženje s prijatelji!
Novost je možnost praznovanj rojstnih dni na ledu, za podjetja, šole in vrtce bodo organizirali obdarovanje otrok z Božičkom ali Dedkom Mrazom ter prednovoletna druženja za zaključene družbe.
Za piko na i vas bodo razvajali s kulinarično ponudbo Kavarne Park: topli napitki, originalna blejska kremna rezina, slastni zavitki, slivov cmok s pravo vanilijevo kremo, mini hamburgerji, slastna klobasa z zeljem s curryjem ....
performansi in vizualno umetnostjo; Dnevi poezije in vina (avgust, Ptuj), literarna in enološka večdnevna prireditev z mednarodno zasedbo, s prepletom vinskih pokušin in javnega branja poezije; Festival Stare trte (oktober -november, Maribor), prireditev simbolizira bogato vinsko kulturo vinorodnih pokrajin, z
bogato kulinariko, zaključuje pa se z največjim enodnevnim martinovanjem na prostem v Sloveniji;
Čarobni december (december, Maribor), bogat nabor različnih in zanimiv prireditev v decembru, ko se mesta okrasijo s številnimi lučkami, se postavijo stojnice, kjer diši po dobrotah
RAZKOŠNA ZIMA V TERMAH ZREČE
Tudi v zimskem času ponuja Zreško Pohorje razkošje svežine, ugodja in zadovoljstva. To razkošje je namenjeno vsakomur. Tu najdejo mir in sprostitev ter priložnost, da posvetijo sebi in drug drugemu. Objem tople termalne vode pričara ugodje in zadovoljstvo ter blagodejno vpliva na dobro počutje. Občutek lahkotnosti v termalnih bazenih sprošča in zmanjšuje stres ter se stopnjuje v masažnih bazenih in kopelih.
Domačna toplota, omamne arome in poživljajoče barve odlikujejo edinstveno opremljeno Savna vas, ki ob obisku finskih, parnih in infrardečih savn, navdušuje s programi vrtinčenja zraka ter izzveni ob počitku na ogretih keramičnih ležiščih ali na tradicionalnem pohorskem kozolcu.
Obiščite le 30 min oddaljeno Roglo, ki je v teh dneh že pokrita z belo snežno oddejo in nudi številne snežne užitke. Dovolite, da vam pričaramo nasmeh, ki ga obljublja naš slogan. »Najdi svoj nasmeh!«.
www.terme-zrece.eu
TOP ZIMA V TERMAH
Sava Hoteli Bled • TermQ3< Dodatne infro
14 
Sobota, 28. novembra 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
sng nova gorica - Hommage velikemu arhitektu
Je bil Maks Fabiani res umetnik bivanja?
NOVA GORICA - Fabianijevo leto. Proslavljanje velikega arhitekta, rojenega leta 1865 v Kobdilju, ima svoj višek in epilog v predstavi (režijo je podpisala Neda R. Bric) Fabiani - umetnost bivanja. Kratka, le štiridesetminutna uprizoritev, je svojo premiero doživela v četrtek v dvorani Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica (sledila bo uprizoritev v goriškem Verdiju) in je sad sodelovanja občin Gorica in Nova Gorica ter novogoriškega teatra in Združenih umetnikov iz Gorice in Glasbene akademije Naonis. Slovensko postavitev je spremljalo tudi odprtje razstave Fabia-ni Fashion avtorice Tanje Devetak. Gre za arhitektove oblikovalske oblačilne podobe, ki so s svojo sodobnostjo in drznimi kroji naravnost osupljive in kažejo na vsestransko ustvarjalnost moža, ki je veroval v estetski videz. Odprtja razstave in nato premiere so se udeležili številni ugledni gostje, med njimi tudi župana Arčon in Romoli.
In sedaj k uprizoritvi, ki je nastala po scenariju in izboru besedil (Fabiani, Kosovel, Michelstaedter, Trakl) Nede R. Bric in Ane Duša in ki se dogaja na dveh jezikovnih tlorisih, italijanščini in slovenščini, ter ob oblikovanju slovenskih in italijanskih igralcev Adriana Giraldija, Petra Harla, Jožeta Hrovata, Mire Lampe Vujičic, Daniela Moline in Marjute Sla-mič. Svoj opazni prispevek dajejo še pevke Jessica Interdonato, Tatjana Mihelj in Sara Simondi, pianist Valter Sivilotti, omeniti pa gre tudi prevajalsko delo Tatjane Rojc in Marinke Počkaj ter ustvarjalke videa (Urša Bonelli Potokar, Pila Rusjan, Valerija Zabret), ki se ves čas razteza v ozadju velikega odra in posreduje romantično lirične krajinske podobe, zgodovinsko dokumentacijo ali biografske Fabianijeve izseke.
Režiserka Neda R. Bric se je odločila za komorno postavitev, saj drugače tudi ni bilo mogoče glede na namen dogodka. Pa vendar. Predstava ima po natančno opredeljenem crescendu tudi močan dramski zasuk, ki presega golo biografsko, umetniško, ustvarjalno in miselno Fabianijevo podobo, saj arhitekta kaže v dokaj zapletenih psiholoških in osebnostnih odtenkih. Ni dvoma, da je bil Fabiani velik arhitekt, umetnik, ki je zaznamoval prostor, a tudi ni nobenega dvoma, da je bil diahrona osebnost, po eni strani povzpetnik, po drugi ne ravno premočrten človek, prej razseljen, saj se ni znal in niti mogel narodnostno opredeliti. Zatrjevanje, da je sin teh krajev in slovanske, romanske ter germanske krvi, zveni prej kakor opravičilo kot pa prepričanje. Da ne govorimo še o pristopu v fašistično stranko, kar je naredil že leta 1921 in v njej je vztrajal do njenega propada, za kar mu je bil fašizem seveda hvaležen in ga je imenoval celo za dolgoletnega kobdiljskega podestaja.
In prav na tej točki predstava opravi močan, presenetljiv zasuk, ki ni toliko v iskanju omiljevalnih razlogov, zakaj se je Massimo, Max oziroma Maks Fabiani odločil za fašizem, kolikor v odpiranju in postavljanju brutalno krvavega in ostrega vprašanja, ali sta lahko umetniško delo in biografija vsakdana del istega človeka. Z drugačnimi besedami povedano: ali je vrhunski umetnik tudi velik človek? Ali lahko prihaja pri tem do radikalnega razkoraka? Maks Fabiani se z besedami Jožeta Hrovata sprašuje - kdo pravzaprav sem? In s tem vprašanjem se predstava konča in samodejno sili v razmislek ne le o Fabia-nijevem liku, marveč o nas samih in naših dejanjih. Skratka, narativna nit nas seznanja s Fabianijevo življenjsko potjo, z njegovimi vizijami in izjemnim ustvar-
® f/
V
janjem (Dunaj, Trst, Ljubljana, Gorica, itd.) s poudarki na Goriškem prostoru, a tudi z njegovimi vprašljivimi eksistencialnimi in eksistenčnimi izbirami, ki so ga človeško zaznamovale. To pomeni, da gre za resnicoljubno odrsko pripoved, ki je tudi zaradi tega verodostojna in prepričljiva.
Vse to se dogaja na skromnem, a funkcionalnem scenografskem okviru (Galerija GT). Lok je razpotegnjen od Fa-bianijevega rojstva do smrti, liki posameznih igralcev se nadgrajujejo, Fabiani se kaže v različnih interpretativnih inačicah, ni oprijemljivejših ročajev, ki bi arhitekta in pripoved identificirali z določenim igralskim likom. Molovsko občutje dajejo tudi pete melodije in pa beseda igralcev, ki ne presega robov glasno-
TOMIZZEV DUH
sti oziroma tišine, je naravnana bolj na horizontalno obarvanost, kar daje izpovedim še dodatno pronicljivost.
Ob vsem tem pa ni mogoče obiti tudi izvengledališkega pljuska. Fabiani, umetnost bivanja je delo sodelovanja dveh javnih uprav in predstava, ki podre jezikovne plotove, saj sta oba jezika enakopravno zastopana in prevajana. Prav glede tega uprizoritev odpira tudi utopično režo, skozi katero seva pomisel, da bi goriški prostor vendarle lahko postal tisti del zemljevida, kjer bi sosed razumel jezik soseda brez prevajanja in brez izgube lastnih identitetnih korenin. Uprizoritev vodi tudi v to smer in v smer resnice, da je edinole umetnost zmožna uresničiti nemogoče. Tudi utopijo.
Marij Čuk
knjižni sejem - O Slovencih v Italiji
Drevo potrebuje zemljo za rast in obstoj
LJUBLJANA - Izziv ali resignacija?Prostor in slovenska narodna skupnost v Italiji je bil naslov včerajšnje Debatne kavarne v okviru letošnjega knjižnega sejma, na kateri so sodelovali Marij Čuk, Marko Sosič in Karel Bolčina, pogovor pa je povezovala Nadia Roncelli. Udeleženci so govorili o pomenu prostora na osebnem, umetniškem, skupnostnem ter narodnem področju, dotaknili pa so se tudi problematik političnih izbir, asimilacij in identitet(e), v prvi vrsti na primerih slovenske narodne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini, z aktualno begunsko tematiko pa tudi širše.
Po definiranju prostora kot takega, ki ga je duhovnik Bolčina domiselno ponazoril z metaforo drevesa, ki za svoj obstoj in rast potrebuje zemljo, se je debata preko pomena prostora v literarnih delih pri posameznih avtorjih dotaknila še vprašanja identitet. Poseben poudarek je bil na FJK kot stičišču germanskega, romanskega in slovanskega (slovenskega) sveta. Marij Čuk je problematiko nazorno ponazoril z življenjsko zgodbo Maksa Fabia-nija, ki je bil človek, v katerem se je pretakala germanska, romanska in slovenska kri. Čuku je bila fascinantna poanta gledališke predstave Fabiani -Umetnost bivanja, ki kaže na arhitektovo popolno razklanost glede svoje identitete. »Lahko sem posrednik vseh treh kultur ampak globoko v sebi, v svoji intimi pa moram imeti določeno identiteto,« je bil ob tem nazoren Marij Čuk. V nadaljevanju so udeleženci spregovorili še o vlogi slovenske knjige v prostoru. »Kot si slovenska knjiga utira pot v evropski prostor, tako si tudi knjiga slovenskih avtorjev utira pot v FJK. Smo na začetku te poti. Zdi pa se mi, da se slovenski knjigi vse bolj odpirajo vrata tudi med italijansko bralstvo,« je menil Marko Sosič.
Glede aktualne begunske problematike so si bili enotnega mnenja, da je s temi dogodki na veliki preizkušnji prav naš humanizem in spoštovanje drugega. Ob zaključku srečanja so se vrnili k izvornemu vprašanju resignacije v odnosu do slovenskega prostora v FJK. »Tudi če se ta naš prostor krči pa to še ni znak resignacije. Moramo biti optimisti in optimistično tudi gledati naprej,« je bil ob koncu Debatne kavarne pozitivno naravnan Karel Bolčina. (RoŠa)
Slédi denarju? Ne, denar sledi tebi!

piše Milan Rakovac
4ËÉ
Još u pečini Šandalj poli Pule naš brižni neandertalski pripripri-pripridid kad bi čapa praščiča u bo-ški, zajno bi ga ponija za suoju futuru nevisticu zibranu ča se je zvala Po-lai, ča če reči puč, ča če reči izvor vode, pak je potiega za sobon u peči-nu: na ji, pij, pak se leži doli i čekaj na me ... Naš istrijanski homo erec-tus zato ča je dela i dela, na bot je bija homo faber. Ča je uon još na ten svitu? Muški smo delali, i žene. Žene delaju i sad. A mi? Mi iščemo šuolde: jack pot, euro jack pot, pak ala grande fratello i ala l'isola dei fa-mosi i dage ki če kega kojonati. Ča je to? Ča svi moramo biti slipari, la-dri, lakodielniki?
Iskanje dela in žene je svet držalo v čvrsti ureditvi skozi petnajst tisoč let civilizacije. Teh temeljnih dejstev niso mogli spodnesti ne vladarji ne zakoni ne prevrati ne tehnični napredek. Vse do novega, tretjega tisočletja, ko se nam pred očmi resno sesuva svet. V poplavi vojnih napovedi in jasne želje po spopadu preseneča lepa vest iz Italije: »Ri-spondere al terrore con la cultura e l'arte. È la proposta del presidente del Consiglio Matteo Renzi durante l'evento Italia, Europa: una risposta
al terrore: per ogni euro in piu in-vestito sulla sicurezza ci deve esse-re un euro in piu investito sulla cul-tura.« Bo še kdo krenil po tej poti? Ne bo.
Dvanajst stoletij pred Kristusom so butasti moški zaradi Helene Trojanske pričeli vojno in se bojevali do iztrebitve. Moški tudi tedaj nismo vedeli, zakaj se pravzaprav vojskujemo, saj Helene tega niso zahtevale, želele so si le ljubezni in dobrote; nelagodnih stvari, ki se za moškega ne spodobijo. Hotele so, da bi osvojili njih in ne njihovih mest. Zakaj hočemo vojno namesto ljubezni, je trideset stoletij kasneje razkril Alexandre Dumas oče v romanu Pariški Mohikanci. Kako? Cherchez la femme! Če ima sosed več cvenka, če ste bedak, ki so mu na sejmu prodali jalovo kravo, poiščite žensko, ona je razlog. Tako je trajalo še naslednjih 165 let. Drugače povedano: tri tisoč let je bila ženska razlog življenja, zmage, hrane, prestiža, sreče - vsega na tem svetu. Bedaki moški smo le pokazali nekaj pameti, saj smo zaradi žensk osvajali države, kopičili bogastva, skladali simfonije, gradili katedrale, pisali poeme in romane ... Do 1976. leta pravzaprav, ko se žen-
sko resno potisne na rob zgodovine in se v filmu »Vsi predsednikovi ljudje« lansira nov vsemogočni moto, credo, matrico, slogan, frazem in ideologem našega »čudovitega novega sveta«: FOLLOW THE MONEY! Večni slogan »cherchez la femme« je passé! Razumni ljudje so sicer skušali v sedlu obdržati utrujenega jezdeca apokalipse, imenovanega homo ludens. Zastonj.
Edgar Morin, teoretik kulture, je v prejšnjem stoletju skušal razumeti, kaj se nam obeta: »It's all about a girl and a gun.« Napaka, dragi profesor, v vašem času je bilo morda še mogoče stvar strniti v »pištolo in dekle«, ampak dekle je izginilo, ostala je le pištola za bančni rop. Ko pa pride resen denar, takrat niti pištola ni več potrebna. Ne za denar, ne za dekle. Ne potrebuješ niti dekleta, prišlo bo avtomatično, če imaš denar. Če ga nimaš - dekleta ni. Ker ga ni, ne moreš uživati v največji laži tega sveta - da si svoboden človek, ki uživa blaginjo demokracije. Kot nam to dnevno servirajo svobodnjaški medijski glasniki prostaškega slepila.
Follow the money torej? Dajte no! Tudi ta zakonitost je podlegla, saj s sledenjem denarju ne opraviš ni-
česar, denar ti namreč pozorno sledi, če le pisneš, se ti slabo piše. Ko-losalni lopovi kradejo legalno in ilegalno, zaradi pomanjkljivih ali nezakonito zbranih dokazov in zastaranja ostajajo na prostosti. Vsaj v Hrvaški je tako, podobno tudi v Sloveniji, pri vas pa nič manj, mar ne? Naj se torej vrnemo k idejam jamske kulture, v arhaične zakone »naravnih« odnosov? Hmmm ...Vtis je, da Renzi nemara razume, da sta kultura in znanje najboljše orožje proti begunski krizi, revščini, vojni .
Lovim se za vsako drobceno dobro vest, te dni tudi tale iz Istre: kdor želi delati, dobi 1,5 kune (manj kot 20 centov!) za obran kilogram oljk. In? Če nabereš 50 kg dnevno, kar je zelo težko, boš zaslužil celih 10 evrčkov. Bolje to kot viseti po barih in trošiti denar, ki ga nimaš in čakati, da boš zadel jackpot, ali pa da te pokličejo v Bigbrother ali pa da greš v banko z revolverjem. Denar je nič, kadar ga nimaš. Denar sili skozi tvoje okno, prisluškuje tvojemu telefonu, te meče na cesto ... Če z garanjem zaslužiš tistih 10 evrov, bodi srečen, ne? Samo še eno stvar rabiš - cherchez la femme! Ona te čaka, šturlo.
/	TRST	Sobota, 28. novembra 2015 1 1
ow
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Pogovor z direktorico podjetja NeuroComScience Jasno Legiša
Prepoznajo primerne kadre, potencialni teroristi so izziv
»Prepoznavanje vedenja teroristov in kriminalcev nasploh je velik izziv za vse, ki se ukvarjamo z analizo neverbal-nega obnašanja,« pravi Jasna Legiša, direktorica podjetja in raziskovalnega laboratorija NeuroComScience, ki ima sedež na goriškem tovornem postajališču. Naša 34-letna sogovornica iz Vižovelj je strokovnjakinja na področju govorice telesa ter ima za sabo bogato študijsko in delovno pot. Po diplomi iz komunikolo-gije v Trstu in magisteriju iz psihologije v Ljubljani je opravila doktorat na smeri za psihologijo medicinske fakultete v Trstu. Izpopolnjevala se je v ZDA, postdoktorski študij iz nevroznanosti je dokončala v francoskem Strasbourgu, kjer se je tudi zaposlila. Mestu na raziskovalnem inštitutu CRNS pa se je odpovedala in se vrnila v domače kraje. V Sovod-njah si je ustvarila družino in ustanovila podjetje v Gorici. Visokošolskega okolja vsekakor ni zapustila, saj sodeluje in predava na več univerzah, med katerimi je tudi tržaška. Z njo smo se pogovorili o podjetju, ki ga vodi, ter pomenu interpretiranja obraznih in drugih mišičnih premikov na različnih področjih, med katerimi je tudi varnostno.
Kaj je NeuroComScience?
»NeuroComScience je podjetje, ki se ukvarja z analizo človeškega obnašanja in z njeno aplikacijo na več področjih, od kadrovanja in varnosti do psihologije in pedagogike. Gre namreč za tehnike, ki so lahko koristne pri opravljanju različnih poklicev. V tujini - zlasti v ZDA - jih na primer uporabljajo policisti, zasliševalci itd. Ob prirejanju tečajev in svetovanju je pomemben del naše dejavnosti raziskovanje, ki je hkrati naš plus. Prednost na sodobnem trgu je namreč mogoče doseči le preko stalnega izpopolnjevanja in znanstvenega raziskovanja.«
Kdaj ste podjetje ustanovili?
»Leta 2012. Pri tem mi je pomagala tudi nagrada, ki sem jo prejela na razpisu goriške Trgovinske zbornice za inovativne podjetniške projekte. To je tudi razlog, zaradi katerega ima podjetje sedež v tehnološkem središču Technoa-rea, ki ga Area Science Park upravlja na območju goriškega tovornega postajališča. Za dobitnike razpisa je bila vselitev v prostore tehnološkega središča obvezna, in sicer za triletno obdobje. Tu v Gorici mi pomaga Jessica Vascotto, imava pa tudi sodelavce v drugih italijanskih mestih: vsi veliko potujemo.«
Katerih tehnik se poslužujete?
»Uporabljamo tehnike analize obraza in obraznih izrazov, analize kretenj in verbalne tehnike. Pri analizi obraza gre zlasti za metodo Facial Action Coding System (FACS), ki sta jo ob koncu 70. let izdelala Paul Ekman in Wallace Friesen, Izardovo tehniko Maximally Discriminative Facial Movement Coding System (MAX) ter tehniko Interpretative System of Facial Expressions (ISFE), s katero sem nadgradila prvi dve. FACS in MAX temeljita na kodiranju oz. opisovanju ekspresij, ki jih lahko dobimo pri premikanju raznih obraznih mišic - le-teh je preko 40 - in na interpretiranju primarnih emocij, kot so jeza, strah, veselje ipd. Pri snovanju svoje tehnike ISFE sem ob teh dveh metodah upoštevala številne raziskave, ki so izšle kasneje: sistematizirala sem mišične premike, tako tiste, ki jih lahko zanesljivo interpretiramo, kot tiste, pri katerih je zanesljivost manjša,
ker se lahko pojavijo v povezavi z različnimi emocijami. Dvigovanje in medsebojno približevanje obrvi sta, denimo, tipična za strah oz. sta primarni mišični premik za strah. Samo dvigovanje obrvi pa najdemo pri različnih emocijah, kot so dvom, začudenje ali zanimanje. Pri analizi je vsekakor treba ob samih mišičnih premikih upoštevati tudi druge parametre, kot je trajanje.«
Kako lahko s temi tehnikami pomagate podjetjem pri selekciji novih kadrov?
»Svetovalno delo temelji na analizi razgovorov s posameznimi kandidati. Preko čustev lahko predvidevamo, kako se bo oseba kasneje obnašala na delovnem mestu in ali je za ta poklic primerna. Med pogovorom lahko na primer opazuješ, kakšne čustvene reakcije ima kandidat do posameznih tem, če v njem vzbujajo jezo, gnus ali če ostaja nevtralen. Emocija pripelje do dejanja.«
Zelo zanimive in aktualne so tudi aplikacije neverbalne komunikacije na področju varnosti.
»Drži. Vse večje zanimanje za tečaje beležimo pri policistih, predvsem pa pri zasebnih varnostnikih in preiskovalcih. Sodelovali smo tudi s tržaško kve-sturo. Čeprav pridobljenih informacij o čustvenih stanjih policisti ne morejo uporabiti kot dokaz, so lahko zanje pomemben pripomoček. Te tehnike jim na primer lahko pomagajo razumeti, kakšni so odnosi med ljudmi, ki so vpleteni v določen dogodek, in če lažejo. VItali-ji se na kriminalističnem področju že uporabljajo, vendar bistveno manj kot v tujini. Bolj razširjene so v ZDA, tudi v protiterorističnih dejavnostih, čeprav je samomorilske napadalce - t.i. "kamikaze" - težko prepoznati v množici ljudi. Znanost zaenkrat ni še prišla tako daleč. Dosti lažje je recimo predvidevati napade, ki niso bili vnaprej pripravljeni, saj se pri njih vedno pojavijo določena ob-
tržič - Občina
Novosti v prometu
V Tržiču se obeta kopica prometnih novosti, za katere so se mestni upravitelji odločili v prejšnjih dneh. V veljalo bodo stopile prihodnje leto. Ulica Oberdan bo po nova postala enosmerna, medtem ko bo Drevored San Marco spet v celoti dvosmeren. Dvosmerni promet bodo uredili tudi v Ulici Plinio, in sicer do vhoda v parkirišče ob nekdanji pokriti tržnici. Za kolesarje bodo uredili pot med Trgom Cavour in Ulico Duca DAosta. »Z novo prometno ureditvijo bomo pridobili kakih deset parkirnih mest v Ulici Oberdan, kolesarji pa se bodo lahko varno pripeljali s Trga Ca-vour mimo Ulice Don Fanin do Ulice Duca d'Aosta,« pojasnjuje tržiški občinski odbornik Fabio Gon. Spremembe so že predstavili tržiškim trgovcem iz zveze Ascom, ki so z njimi v glavnem zadovoljni.
Jasna Legiša
našanja. Pri napadalcih je opaziti spremembe v ritmu kretenj, ki se najprej močno upočasnijo, nato pa postanejo zelo hitre. To je mogoče opaziti tudi v večji množici ljudi. Če pa je napadalec dobro pripravljen, teh sprememb v ritmu kretenj ni. Tudi videoposnetkov, s katerimi bi si lahko pomagali pri analizi, ni veliko, saj dobro pripravljen napadalec običajno tudi ve, kje so kamere. Prepoznavanje vedenja teroristov in kriminalcev nasploh je velik izziv za vse, ki se ukvarjamo z analizo obnašanja. Na teh raziskavah delamo tudi mi.«
£Primorski
~	dnevnik
Kako zasačimo lažnivca?
Indikacij je več. Najpogostejša so telesni ali obrazni mišični premiki, značilni za dvom - npr. dvig obrvi -, ki pa v verbalni komunikaciji ne pride do izraza.
Kaj pa aplikacije na pedagoškem in zdravstvenem področju?
»Naših tečajev se udeležujejo tudi pedagogi, saj je zanje razbiranje emocij otrok zelo pomembno. Čustva so pri učenju bistvena: negativne emocije lahko preprečijo učni uspeh tudi pri zelo inteligentnih učencih. Zato bi morali pedagogi zelo dobro poznati vpliv emocionalne inteligence, kajti to predstavlja polovico uspeha otrok ne le v šoli, ampak v življenju nasploh. Preučevanje neverbalne komunikacije je zanimivo tudi za zdravstveno področje. Sama sem preučevala aplikacije v povezavi z avtizmom, članek na to temo so mi objavili v znanstveni reviji, ki jo izdaja ameriška univerza Yale. Zadnje čase pa se temu manj posvečam, saj ni mogoče delati na vseh področjih.«
V živo in preko posnetkov ste analizirali vedenje številnih ljudi, med drugim tudi tajnika Severne Lige Mattea Sal-vinija in vodje Islamske države Abuja Bakra Al Bagdadija. So nekateri pri skrivanju čustev bolj spretni od drugih?
Določene sheme se ponavljajo prav pri vseh ljudeh. Če dobro poznaš kretnje in obrazne izraze, ni posebnih težav. V zadnjih desetih letih sem vsak dan koga analizirala, zato imam kar nekaj izkušenj. Posnetkov Al Bagdadija ni veliko. Pri tistem, ki sem ga analizirala, je zanimivo, kako v občinstvu vzbuja gnus in jezo, emo-cije, ki potem spodbujajo nasilje. Po drugi strani v slušateljih vzbuja strah in s tem doseže, da se mu pokorijo. Ko sva že pri Al Bagdadiju, lahko napovem, da s sociologom Marcom Oriolesom ravnokar načrtujemo niz predavanj za javnost, med katerimi bomo analizirali vodjo Islamske države in vodje Al Kaide Al Zavahirija.
Aleksija Ambrosi
Heroin
nova gorica
Prijeli so ga med prodajo heroina
Novo-goriški kriminalisti so v ponedeljek v okolici Nove Gorice prijeli 41-let-nega moškega, medtem ko je
trem kupcem iz Italije poskušal prodati snov, za katero se sumi, da je heroin. »Prodajalec«, ki je doma iz okolice Nove Gorice, je stari znanec policije, saj je bil pred tem že večkrat obravnavan in tudi obsojen zaradi storitev več kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo prepovedanih drog.
Kriminalisti so 41-letne-mu moškemu heroin zasegli, še istega dne pa pri njem doma opravili še hišno preiskavo, med katero so zasegli manjšo količino heroina ter pripomočke za prodajo prepovedane droge. »Zasežene snovi, za katere kriminalisti utemeljeno sumijo, da gre za prepovedane droge, so bile poslane v nadaljnjo analizo,« so pojasnili na novogoriški policijski upravi, medtem ko so moškega naslednjega dne oz. v torek s kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog privedli k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novi Gorici, ki je zanj po zaslišanju odredil pripor. Zoper tri italijanske državljane, ki so želeli drogo od njega kupiti, pa policija ni uvedla postopka, so za Primorski dnevnik pojasnili na novogoriški policijski upravi. (km)
gorica - Število beguncev brez strehe nad glavo se je znižalo
Ostalo jih je le deset
V Piemont in Emilio Romagno so včeraj z avtobusi odpeljali sto Pakistancev in Afganistancev
Na Goriškem je število prosilcev za azil v zadnjih dneh močno upadlo. Goriška prefektura jih je v četrtek iz Gorice v sprejemne centre v Apulijo odpeljala petdeset, včeraj pa so sto Pakistancev in Afganistancev, ki so bili nastanjeni v nabito polnem centru CARA v Gradišču, z avtobusi odpeljali v sprejemna središča za begunce v Piemontu in Emilii Romagni. Napovedi deželnega odbornika Giannija Torrentija, ki je v torek napovedal, da bo goriško in druge pokrajine Furlanije Julijske krajine v teku tedna zapustilo več sto prosilcev za azil, se torej uresničujejo.
»"Izven konvencije" oz. uradno brez strehe nad glavo naj bi jih v tem trenutku v Gorici bilo le deset. To nam bo omogočilo, da si vsaj malce oddahnemo,« je včeraj za Primorski dnevnik povedal direktor goriške Karitas Paolo Zuttion, po katerem se vsekakor dotok beguncev v Gorico nadaljuje. »Včetrtek so v mesto prišli le trije novi prebežniki, v sredo pa jih je prišlo kar sedemnajst,« je povedal Zuttion. Medtem se na dvorišču nekdanjega vrtca Sv. Jožefa v Ulici Vittorio Veneto v Podturnu nadaljuje nameščanje bivalnih kontejnerjev. Postavljajo jih Zdravniki brez meja, služili pa bodo v primeru, da bi število beguncev »izven konvencije« v mestu ponovno poskočilo. Tega ni mogoče z gotovostjo napovedati, glede na dosedanji trend prihodov pa je zelo možno, da se bo zgodilo v kratkem.
Pobuda Zdravnikov brez meja, ki v Podturnu postavlja bivalnike za prebežnike, desni sredini ne gre v račun. V četrtek se je oglasil goriški odbornik Del Sordi, včeraj pa deželni svetnik stranke Forza Italia Ziberna, po katerem Gorica postaja vse bolj podobna četrti afganistanske prestolnice Kabul. Da bi opozoril na »poskus državne in deželne vlade ter združenj, ki skušajo Gorico spremeniti v begunsko šotorišče in barakarsko naselje«, je zato skupaj s somišljenikom Fabiom Gen-tilejem pri Madonini postavil provokativno tablo z napisom »Gorizia - Fraz. di Kabul«. Pobudnika tokrat nista pozabila niti na večjezičnost: ob italijanskem napisu sta namreč poskrbela še za prevod v arabščino in angleški »Welcome«.
16 
Sobota, 28. novembra 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
gorica - Številne prireditve bodo popestrile letošnji december
Še toliko bolj vesel
Letošnji december bo še toliko bolj vesel. Prvič po letu 2009 so v tretjem trimesečju letošnjega leta v Gorici zabeležili rahlo večje število odprtij kot pa zaprtij trgovin; tako je saldo po večletnem minusu končno pozitiven, čeprav je predkrizna raven še daleč. S to novico je včeraj goriški župan Ettore Romoli uvedel predstavitev niza kulturno-enoga-stronomskih prireditev, ki bodo popestrile letošnji december v mestu. » Tudi pri nas ekonomska kriza nekoliko pojenja, kot pričajo spodbudni podatki, ki smo jih zabeležili v zadnjem obdobju. Sedaj se moramo potruditi, da bomo ponovno pridobili tiste kupce in stranke, ki smo jih v času izgubili. Približati se jim moramo z novim pristopom; komercialne storitve želimo spojiti s kulturnimi in enogastro-nomskimi. Poleg tega pozivam Goričane, naj kupujejo v mestu, saj je ponudba Gorice popolna,« pravi župan Ettore Romoli. Z njim soglašajo tudi pri goriški Trgovinski zbornici in pri Fundaciji Goriške hranilnice, saj sta omenjeni ustanovi podprli pobudo Dicembre Goriziano 2015 (Goriški december 2015), ki jo je zrežirala občina.
Letošnji program bo pester, kakor še nikdar prej, obljubljajo na občini; pričel se bo z Andrejevim sejmom, ki ga bo treba po besedah župana Romolija v prihodnjih letih nekoliko posodobiti, saj je oblika nekoliko zastarela; že letos bodo med 5. in 13. decembrom, ko bodo vrtiljaki in stojnice zasedli mestno središče, ponudili nekaj spremnih prireditev. V prostorih čudovite palače Simon Volker Von Ungerspach, v katere je mogoče vstopiti tako s Trga Cavour kot iz Raštela, bo med 4. in 8. decembrom potekala poku-
šnja vin, ki jo prireja združenje Autokto-na; sodelovalo bo 17 vinarskih podjetij iz italijanskega in slovenskega dela Brd ter iz Vipavske doline. Uradno odprtje Goriškega decembra bo v soboto, 5. decembra. Med 12.30 in 13.30 bodo v veži občinske palače predstavili »goriško malico«, ob 18.30 bodo na Travniku prižgali lučke na božični jelki.
Tako kot med poulično prireditvijo Okusi na meji bo decembra v Raštelu zaživelo tudi več restavracij; začasno bodo zasedle prostore, ki so drugače med letom prazni. Vsak konec tedna bodo po-
V palači Von Ungerspach briška in vipavska vina, v Raštelu restavracije s Coroninijevimi recepti
nujali stare Coroninijeve recepte. Med 11. in 13. decembrom ter med 18. in 20. decembrom bodo na Travniku v ospredju slaščice in sladkarije. Prvi konec tedna bo namenjen čokoladi, drugi pa tipičnim goriškim slaščicam. Hrana bo med 19. decembrom in prvim tednom januarja protagonistka tudi v Ljudskem vrtu, kjer bodo vsak konec tedna predstavili kako tipično domačo jed. 20., 24. in 30. decembra ter 2., 3. in 6. januarja bodo na svoj račun prišli otroci, ki jih bodo zabavali animatorji.
Pri sestavi letošnjega programa so med drugim sodelovala številna univerzitetna in mladinska združenja, ki so se posvetila predvsem glasbi. 7. decembra bo
Prazen stol
foto c. v.
ronke - SOS Rosa in Da donna a donna
Zaradi nasilja v družini nudili pomoč 260 ženskam
Od začetka leta sta združenji SOS Rosa in Da donna a donna nudili pomoč 260 ženskam, ki so bile žrtve nasilja v družini; približno eno tretjino so predstavljale matere z mladoletnimi otroki. Lani sta združenji nudili pomoč 306 ženskam. Podatke o razširjenosti nasilja nad ženskami v goriški pokrajini so posredovali med srečanjem, ki sta ga omenjeni združenji v prejšnjih dneh priredili na kmetiji Blasig v Ronkah. »Ženske, ki so žrtev nasilja, so večinoma stare od 40 do 50 let; v glavnem imajo višješolsko izobrazbo in so italijanske državljanke. Pri nas se oglašajo zaradi psihološkega nasilja, ki ga prijavi 90 odstotkov obiskovalk, fizičnega nasilja - 60 odstotkov - in ekonomskega nasilja - 36 odstotkov,« so povedale prostovoljke in pojasnile, da je od januarja do novembra sedež združenja Da donna a donna na Trgu Furlan v Ronkah obiskalo 142 žensk, kar pomeni, da so žrtve 142 nasilnih moških. »Naše združenje deluje že osemnajst let. V zadnjih letih nudimo pomoč povprečno 160 - 170 ženskam na leto. Ob nu-denju pomoči žrtvam nasilja hočemo s svojo dejavnostjo opozoriti na problem, ki je še vedno izredno razširjen,« poudarja psihologinja Laura Bianchin, medtem ko koordinatorka pokrajinske komisije za enake možnosti Elisabet-ta Medeot opozarja, da se ne ukvarjajo samo z ženskami. V sodelovanju z združenjem Interpares iz Trsta namreč poskrbijo tudi za nasilne moške, ki bi radi rešili svoje težave. Združenje Da donna a donna sodeluje tudi z zdravstvenim podjetjem, ki je med lanskim poletjem v tržiški bolnišnici odprlo rožnato sobo. V njej nudijo oskrbo in prisluhnejo ženskam, ki so bile žrtev na-
silja. V manj kot enem letu so v rožnati sobi oskrbeli 25 žensk, ki so nato prijavile svoje nasilne partnerje. Med njimi so v glavnem domačinke, samo ena je po rodu iz Bangladeša; stare so od trideset do petdeset let, za sabo imajo več let skupnega življenja z nasilni partnerji. »Da je med ženskami, ki so nasilje prijavile, samo ena priseljenka, še ne pomeni, da znotraj njihovih družin ni nasilja. Mnogokrat se dogaja, da se priseljenke še toliko bolj bojijo prijaviti nasilje. Mogoče nekatere med njimi niti ne vedo, da imajo to možnost,« so poudarile prostovoljke. Pri organizaciji dogodka sta sodelovali goriška pokrajina in združenje Unique, gmotno pa so ga podprli kmetija Blasig, podjetje Sorelle Ramonda, frizerstvo Metamorfosi, trgovina Cacao, podjetja Feeling Eventi, The Lab in It's Watch. Na srečanju je bil en stol prazen; prepreden je bil z rdečo nitjo, ki povezuje vsa združenja iz projekta »Fil rouge«, v okviru katerega se po celi Italiji borijo proti nasilju nad ženskami.
na Verdijevem korzu nastopil zbor Free Voices ob spremljavi klavirja, 11. decembra bo v Raštelu aperitiv z balkansko glasbo, naslednjega dne pa z jazz glasbo; 16. decembra bo Raštel zaživel z instalacijami, ki jih bodo postavili študentje univerzitetne smeri Dams Univerze v Vidmu; program v eni izmed najlepših goriških ulic se bo zaključil v četrtek, 17. decembra, z glasbeno zabavo Silent Way.
Tri koncerte bodo priredili tudi v mestnem gledališču Verdi. 2. decembra ob 20.45 bo na sporedu Questa liberta. La mia musica per Pierluigi Cappello, 10. decembra bo poklon Luciu Dalli z naslovom Lanno che verra, nastopil bo italijanski kantavtor Ron; združenje Lipizer bo 30. decembra ob 20.45 priredilo svoj tradicionalni novoletni koncert. V gledališču Verdi bodo uprizorili tudi štiri gledališke predstave. 5. decembra bo na sporedu Il visitatore, 12. decembra Oblivion - The human juke-box, 20. decembra La casa di Babbo Natale; veliko pričakovanja vlada za dvojezično gledališko predstavo Fabiani - Umetnost bivanja /Lar-te del vivere režiserke Nede Rusjan Bric, ki jo bodo v Gorici predstavili 17. decembra ob 20.45, potem ko so jo predvčerajšnjem premierno uprizorili v Novi Gorici. »Predstava s svojo dvojezičnostjo odlično prikazuje življenje v našem prostoru, kije bil v preteklosti ločen zaradi določenih nesporazumov,« pravi Romoli, ki sicer ni opazil, da je na letakih Goriškega decembra naslov predstave izključno v italijanščini.
Med številnimi prazničnimi dogodki gre omeniti tudi Rendez-vous, ki bo 12. decembra; udeležili se ga bodo amaterski in profesionalni fotografi iz bližje
Samokritika goriških trgovcev
Predstavitve niza decembrskih dogodkov v središču Gorice se je udeležil tudi goriški predsednik zveze Confcommercio Benedikt Kosič, ki je postregel tudi z določeno mero samokritike na račun samih trgovcev. »Marsikdo pravi, da se goriški trgovci le veliko pritožujemo in ustvarjamo polemike. Sami pa se moramo zavedati, da se je zgodovinski trenutek spremenil, tako kot se
Andrejev sejem bo prihodnji teden
in širše okolice, ki se bodo potepali po Gorici in svoje fotografije objavili na socialnih omrežjih. Ne smemo pozabiti niti na razstave. V četrtek, 10. decembra, ob 18. uri bodo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice odprli razstavo Čokolada med prvo svetovno vojno; decembra bodo še na ogled tudi razstave Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 15001918 (v nekdanjem samostanu sv. Klare), Vojaki - Ko zgodovino pripovedujemo skozi vojašnice (na sedežu Fundacije Goriške hranilnice), 1915 - Vojska je začela s svojim pohodom (na goriškem gradu) in razstava likovnika Franca Duga Naslikati tišino (v pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju). (av)
je spremenilo tudi trgovstvo. Več trgovcev se že počasi prilagaja številnim spremembam, ki smo jim priča. Sproti se učimo, saj želimo goriški trgovci s skupnimi močmi dokazati, da smo lahko kos novim izzivom,« pravi Benedikt Kosič, ki med drugim z veseljem pozdravlja decembrske dogodke v mestu. »Sodelovati moramo z ustanovami, kupcem se moramo predstaviti z novimi oprijemi. Delamo na tem, zato sem prepričan, da smo ubrali pravo pot,« zaključuje goriški predsednik zveze Confcommercio. (av)
tržič - Azbest
Županja odhaja v Rim z dolgim seznamom zahtev
Uresničevati je treba državni načrt za azbest in resolucijo evropskega parlamenta iz leta 2013 ter letošnji dogovor med državno vlado in deželami o azbestnih vlaknih. Več denarja je treba nameniti raziskovanju azbestnih bolezni, saj si bolniki zaslužijo upanje v ozdravitev. Ne nazadnje se je treba dogovoriti s Hrvaško in Slovenijo za izmenjavo dobrih praks na vseh področjih, ki zadevajo azbest - od zakonodaje do zdravljenja in oskrbe bolnikov. Trži-ška županja Silva Altran se 30. novembra odpravlja v Rim z dolgim seznamom zahtev, ki jih je tržiška občinska uprava pripravila skupaj s sindikati CGIL, CISL in UIL, z združenjem izpostavljenih azbestu, zvezo Legambinete, zavodom INAIL, zvezo LILT, združenjem Spyraglio, društvom AUSER in združenjem Ubaldo Spanghe-ro. Vse omenjene organizacije se udeležujejo zasedanj omizja, ki je posvečeno azbestu in azbestnim boleznim.
»Srečanja v Rimu se bom udeležila kot predstavnica omizja in hkrati kot odgovorna za socialo v zvezi občin ANCI, ki je tudi na našo zahtevo vključila azbest med svoje prioritete,« poudarja tržiška županja Silvia Altran, medtem ko pokrajinski tajnik sindikata CGIL Paolo Liva opozarja, da bodo negativni učinki uporabe azbesta v industriji in še zlasti v ladjedelništvu prisotni še veliko let. »Azbest je velikanska težava za naše kraje, odstraniti ga je treba in hkrati preveriti, v kakšnem stanju so vodovodne azbestne cevi. To dolgujemo tudi prihodnjim generacijam,« poudarja Liva, ki je prepričan, da je treba biti zelo previdni tudi pri uporabi steklene volne, ki je tudi lahko zelo škodljiva. »Več je treba vlagati tudi v raziskovanje, bolnikom je treba vrniti upanje. Z razliko od kraja Casale Monfer-rato smo na Tržiškem uspeli ugotoviti odgovorne za uporabo azbesta, tako da so nekateri bolniki in njihove družine že dobili odškodnino; družba Fincantieri je doslej odplačala sedem milijonov evrov odškodnin,« še pravi Liva; Luigino Francovig iz društva AUSER pa opozarja, da imajo velike težave zaradi dolgoletne uporabe in proizvodnje azbesta tudi na Novogoriškem in v Kopru. Po njegovem mnenju je treba zato okrepiti sodelovanje s Slovenijo, seveda je treba v reševanje težav vključevati tudi deželo; ravno zaradi tega se bodo v kratkem srečali z deželno odbornico za okolje Saro Vito. Francovig poudarja, da je treba pohiteti; zaradi posledic vdihovanja azbestnih vlaken v goriški pokrajini letno umre od 65 do 70 ljudi.
GORICA - Jutri bodo predstavili novo Sgarbijevo knjigo
Preroški umetniki
Srečanje bo vodila Tatjana Rojc - Z umetniškim kritikom se bo pogovarjal pisatelj Boris Pahor
Vittorio Sgarbi
foto damj@n
Boris Pahor
foto damj@n

Tatjana Rojc
foto damj@n
Al ' E
Knjigarna LEG na Verdijevem korzu v Gorici bo jutri ob 11.30 gostila srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem, literarno kritičarko Tatjano Rojc in umetnostnim kritikom Vitto-riom Sgarbijem. Srečanje prirejajo ob predstavitvi nove Sgarbijeve knjige Arte e Profezia, ki jo je izdala ravno goriška založba LEG.
Zamisel za izdajo knjige se je porodila med sedmim zgodovinskim festivalom eStoria, ki je bila posvečena prerokom. Takratnega festivala se je udeležil tudi Sgarbi; pred goriškim ob-
činstvom je spregovoril o desetih umetnikih, ki so ob vsakem začetku stoletja od leta 1099 do leta 2011 zaznamovali umetnost in nasploh svet s svojim »preroštvom« - od Giotta do Warhola in Picassa. Zadnji del Sgarbijeve knjige je posvečen fotografiji, novi obliki umetnosti, ki zna prikazati svet v vsej njegovi tragičnosti. Ravno fotografi so v svoje objektive ujeli najpomembnejše dogodke ob začetku novega tisočletja - od newyorškega 11. septembra do razstrelitve budističnih kipov v Afganistanu.
Pogovor med Sgarbijem in Pahorjem bo vodila Tatjana Rojc. Prodorna preučevalka slovenske književnosti ter avtorica številnih del, ki jo skušajo približati italijanskim bralcem, bo ravno jutri popoldne v Spessi prejela zgodovinsko-literarno nagrado grofov Auersperg. Priznanje podeljujejo v spomin na profesorja plemiškega rodu Emila in njegovo ženo Janjo, ki sta dolgo let poučevala na slovenskih višjih šolah v Italiji.
Vstop na goriško srečanje s Sgar-bijem, Pahorjem in Rojčevo bo prost.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 28. novembra 2015
17
štandrež - Romunski državljan prevažal ukradeno blago
Zbežal kljub nosečnici
Goriško sodišče je potrdilo pripor za 42-letnega romunskega državljana T.M., ki je širom po Italiji zakrivil več kaznivih dejanj. Na avtocesti A34 tik pred nekdanjim mejnim prehodom pri Štandrežu so prometni policisti v petek, 3. aprila, ustavili kombi tipa Peugeot Boxer, ki ga je upravljal omenjeni Romun; zraven njega je sedela 27-letna C.M.C. v osmem mesecu nosečnosti. Policisti so takoj posumili, da nekaj ni v redu, zato so temeljito pregledali vozilo. V njem so našli gradbeno orodje, več prenosnih računalnikov in elektronskega materiala ter nekatere visoko-tehnološke naprave za dentalno kirurgijo v vrednosti več deset tisoč evrov.
Možje v modrem so sklenili, da bodo moškega in žensko pospremili do goriškega poveljstva prometne policije. Med vožnjo je T.M. nenadno ustavil kombi, zapustil svojo sopotnico in se pognal v beg. Splezal je po brežini ob cesti in zatem izginil neznano kam. Policisti so mu sprva sledili, nato so se odločili, da bodo najprej pomagali ženski: avtomobil je bil namreč na nevarni točki, nosečnica pa je še vedno sedela v njem. Žensko so odpeljali na poveljstvo pro-
Peugeot boxer je bil poln ukradenega blaga
metne policije. Tu so ugotovili, da je bilo blago v vozilu ukradeno v Milanu, Comu in Pavii, vozniško dovoljenje in osebna izkaznica 42-letnega T.M. pa sta bila ponarejena. Z analizo prstnih odtisov so ugotovili, da je romunski državljan zakrivil več kaznivih dejanj po celi Italiji. 42-letnika
so kasneje prijeli v Švici; 29. septembra so ga izročili policistom iz Coma, ki so ga odpeljali v tamkajšnji zapor. Nalog za aretacijo moškega sta izdali tudi sodišči v mestih Reggio Emilia in Pescara. Moški čaka na nadaljevanje sodnih postopkov v zaporu v Comu. (av)
Valerio Marchi, Moni Ovadia in Igor Komel v Kulturnem domu
foto k.d.
mišljanja. Ne smemo govoriti le o Auschwitzu, je prav posebno poudaril Moni Ovadia, kajti poznati moramo tudi prejšnja obdobja, ki so povzročila ho-lokavst. Judje so od nekdaj veljali za grešne kozle za vse »družbene grehe« in so uživali neljub sloves kot snovalci in storilci nečednih poslov. »Banke so ustanovili Florentinci,« je kot primer navedel Ovadia, »in so zato veljali za genije. Ko pa so se v te posle vključili Judje, so takoj dobili pečat oderuhov.« V nadaljevanju svojega posega se je Moni Ovadia dotaknil vloge italijanskih Judov, njihovega pristopa k fašizmu in kasnejšega razočaranja nad to odločitvijo; dotaknil se je tudi vozla nerazčiščenih zločinov, ki so jih italijanske vojaške okupacijske sile povzročile v Etiopiji, Libiji, Grčiji in Jugoslaviji. Niso izostala niti razmišljanja o sedanjih krvavih dogodkih v Siriji, Afganistanu in drugod, pri katerih igra glavno vlogo svetovni »business«.
O dveh knjigah je podrobno spregovoril njihov avtor, prof. Valerio Marc-hi. V zelo poglobljenem razmišljanju je opisal nekdanjega videmskega župana Ellia Morpurga, ki je kljub privrženosti fašizmu umrl med holokavstom. S poznavalskimi utemeljitvami je tudi iz-podbil splošna mnenja, da so Judje med svojimi verskimi obredi zakrivili nezaslišane zločine in si umazali roke z zarotami različne narave. (vip)
gorica - V Kulturnem domu srečanje o judovstvu v naših krajih
»Smo izraz iste dediščine«
Moni Ovadia in Valerio Marchi spregovorila o zatiranju Judov, ki se je začelo veliko pred holokavstom
»Mi vsi pripadamo evropski zgodovini in smo izraz te dediščine!« To je bila osrednja misel, ki jo je pred dnevi v goriškem Kulturnem domu izrekel Moni Ovadia, znani pevec, pripovedovalec zgodb, pa tudi mislec in človek, ki zna brez dlak na jeziku zna izluščiti bistvo marsikaterega vprašanja. Prav zato gre za človeka, ki doživi dober sprejem povsod tam, kjer se pojavi.
Toplega sprejema je bil deležen tudi na dobro obiskanem večeru, kjer je bila na sporedu predstavitev dveh knjig o judovstvu v naših krajih. Gre za knjigi/i sindaco ebreo (Judovski župan) in Lorribile calunnia (Hudo obrekovanje). Avtor knjig je Valerio Marchi, profesor na videmskih višjih srednjih šolah, izdala ju je založniška hiša Kappa Vu neutrudne Alessandre Kersevan, raziskovalke in iskalke resnice v zapletenih zgodovinskih dogajanjih na naših tleh.
Udeležence srečanja z avtorjem je uvodoma nagovoril predsednik Kulturnega doma Igor Komel, ki je z veseljem ugotovil, da lahko Monija Ovadio pozdravi kot starega prijatelja naše kulturne ustanove. Ugledni gost je ob različnih priložnostih velikokrat nastopil in bil soudeležen pri raznih pobudah v goriškem slovenskem domu kulture. Pravi čas je tudi, da spričo tragičnih dogodkov po svetu Moni Ova-dia gostuje pri nas, je še povedal Komel.
Kulturnemu domu za gostoljubnost, Moniju Ovadji pa za prisotnost, se je zahvalila Alessandra Kersevan, ki je s posebnim poudarkom iznesla namere njene založniške hiše, ki da bo še naprej z vso vnemo zasledovala in skušala razvozlati manj znane plati zgodovinskih prepletov in zagonetk v naših krajih.
Moni Ovadia je že uvodoma povedal, da rad prihaja v Kulturni dom, saj se tudi sam čuti del neke manjšine. Ovadia je namreč judovskega rodu in izhaja iz sefarditske judovske skupnosti v bolgarskem Plovdivu. Obrazložil je tudi, da rad sodeluje z Alessandro Kersevan, kajti knjige njene založniške hiše veljajo za nekaj posebnega, saj so sad resnih raziskav in globokega raz-
dobrovo - Predstavili knjigo Vlada Klemšeta
V vodnih in ledinskih imenih se zrcali zgodovina Medane
Na predstavitvi Klemšetove knjige
foto k. m.
Polna dvorana obiskovalcev je v četrtek zvečer pospremila prvega od dveh letošnjih Gradnikovih večerov, ki so tokrat tematsko ponudili dva knjižna sprehoda v briško preteklost. V četrtek je bilo v gradu Dobrovo moč prisluhniti predstavitvi knjige Vlada Klemšeta Na Medan-skem griču - In monte Medani, včeraj pa je bila v ospredju predstavitev knjige Briška hiša skozi čas.
»Knjiga ni roman, ki ga enkrat prebereš, ampak je namenjena sprotni in stalni rabi,« je o monografiji, ki jo je s pomočjo različnih virov pripravljal več let, povedal avtor Vlado Klemše. Gre za prvo imeno-slovno študijo briških krajev na slovenski strani meje, v kateri so zapisana obstoječa in že pozabljena ledinska, vodna in krajevna imena omenjenega območja. Da gre za delo, ki ima še zlasti za Goriška Brda velik pomen, je v predgovoru knjige zapisal briški župan Franc Mu-žič. »Vnaših krajevnih, ledinskih in vodnih imenih se zrcali zgodovina našega območja in ljudi, ki so tu živeči dolgo pred nami, zato predstavljajo zbrana imena neprecenljivo nematerialno dediščino Me-dane in njenih prebivalcev,« je zapisal Mužič.
Avtor je v delu, ki je izšlo v 600 izvodih, poleg zgodovinskega, sku-
gorica - Po Soči na vrsti Kras
Ciril Zlobec bo »boter« nove Bellavitejeve knjige
Po Soči je prišel na vrsto Kras. Čez nekaj dni bo pri založbi LEG izšla knjiga Il Carso. Njena avtorja sta novinar Andrea Bellavi-te iz Gorice in fotograf Massimo Cri-vellari iz Tržiča. Lansko leto je dvojica izdala uspešnico o Soči z naslovom Isonzo, letos sta se posvetila Krasu. Priprave na uradno predstavitev so že stekle; prirejajo jo v knjigarni LEG na Verdijevem korzu v Gorici v četrtek, 10. decembra, ob 18. uri. Na predstavitvi bosta spregovorila goriški novinar Roberto Covaz in pesnik Ciril Zlobec, ki je najprimernejši boter nove knjige o Krasu, »kakršnega italijanski bralec še ni poznal«. K Zlobčevi prisotnosti na predstavitvi knjige je prispeval goriški Kulturni dom. Bellavite bo sicer svojo knjigo o Soči sku-
paj z direktorjem Kulturnega doma Igorjem Komelom predstavil v ponedeljek, 30. novembra, ob 18. uri v novogoriški knjižnici. Pri predstavitvi sodelujejo Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Kulturni dom Nova Gorica, Kulturni dom Gorica (v okviru projekta Bunker), festival CormonsLibri iz Krmina in Forum za Gorico. (ur, km)
šal ugotoviti tudi današnje stanje poznavanja prostora, zato je opravil več terenskih raziskav in se posvetil iskanju pravih informatorjev. Svoje vedenje o nekdanjih imenih krajev, potokov, naselij in zaselkov je prispevalo dvajset domačinov.
Knjigo dopolnjujeta zgodovinski opis Medane, ki ga je prispevala Tanja Gomiršek iz Goriškega muzeja in je kratek izvleček predstavila tudi na četrtkovem večeru, poglavje o značilnostih medanskega govora pa je delo Danile Zuljan Kumar z novogoriške raziskovalne postaje ZRC SAZU, ki je večer tudi vodila in iz avtorja, ki se s toponoma-stiko predano ukvarja že vrsto let, izvabila marsikatero zanimivost.
Dodana vrednost vsakega izvoda je še priložen zemljevid v merilu 1: 7500, ki ga je izdelal Matjaž Klemše. Zemljevid vsebuje okrog 200 imen, medtem ko jih je v slovarskem delu knjige nekoliko več. »Razlog za to je preprost. Slovarski del zajema tudi imena, ki danes niso več v rabi, so se mi zdela pa izjemno zanimiva bodisi z jezikovnega bodisi z zgodovinskega vidika,« pojasnjuje Klemše, ki takole odgovarja na vprašanje, kaj največkrat botruje spreminjanju imen: »Dejavnikov je veliko. Eden med njimi je stalen razvoj jezika, ki je danes še posebej pod vplivom vseh mogočih medijev. Če bi primerjali jezik, kakršen je bil pred stotimi leti, z današnjim, bi se morda že težko razumeli. Tukaj je pomemben tudi element uporabe - če ime ostaja v uporabi, se ohranja tudi v relativno prvotni obliki. V nasprotnem primeru pride do zamenjav, sprememb ali celo do pozabe.«
Pomemben del knjige so tudi izbrane fotografije zemljevidov, kart in izsekov iz katastrskih map iz preteklih stoletij kot tudi novejše in starejše fotografije Medane in okolice, posameznih objektov ali njihovih detajlov, dogodkov in celo nekaterih krajevnih izvirov in studencev. Kljub podrobno opravljenemu več let trajajočemu delu pa avtor v knjigi pozove tudi bralce k morebitnim dopolnitvam in pripombam.
Glede na to, da to delo ni prva Klemšetova toponomastična raziskava, ki je luč sveta zagledala v knjižni obliki, je po vsej verjetnosti izpod njegovega peresa moč pričakovati še kaj podobnega, vendar avtor o tem zaenkrat še ne razkriva podrobnosti: »Dela ne bo zmanjkalo, tudi za druge ne. Osebno sicer še nekaj pripravljam. Problem je najti ustanovo ali posameznike, ki so pripravljeni takšno delo podpreti, da pride med uporabnike.«
Katja Munih
1 6 Četrtek, 28. novembra	2015_GORIŠKI PROSTOR
	/
Društvi Jadro in Tržič
vabita na
10. koncert v spomin na Bernardko Radetič
z grškimi, slovenskimi in furlanskimi narodnimi pesmimi v priredbi Marca Sofianopula
Izvajajo:
Enza Pecorari, sopran
Mirjam Pahor, mezzosopran
Martina Gereon, kitara
Glasbeni spored dopolnjuje izbor pesmi Ljubke Šorli, Celsa Macorja in Silvia Dominija.
Sobota, 28. novembra 2015, ob 21. uri
Cerkev sv. Nedelje v Selcah (Ronke)
Knjižni sejem v Krminu
Krminski knjižni sejem Cormon-slibri ponuja danes in jutri pester program. V hotelu Europalace v Tržiču bo danes ob 11. uri novinar Lirio Abbate predstavil svojo knjigo o rimski mafiji »I nuovi re di Roma«. Popoldanski program se bo nadaljeval v dvorani Italia v Krmi-nu. Ob 16. uri bo o svoji izkušnji vodenja radijske oddaje Caterpillar AM spregovorila Cinzia Poli, ob 17. uri bo srečanje z nekdanjim kolesarskim asom Francescom Moser-jem. Današnji program se bo zaključil ob 18.30 s srečanjem s pisateljem Pinom Corriasom. Jutri ob 11. uri bodo v Krminu predstavili knjigo »Il Monte Quarin e Cormons dalla A alla Z«, sledilo bo nagrajevanje v okviru okoljske akcije Očistimo svet. Ob 14. uri prirejajo literarni pohod na Krminsko goro, ob 16. uri se bo o čezmejnem sodelovanju novinar Alex Pessotto pogovarjal s Piom Baisserom. Ob 17. uri bo Carmine Abbate spregovoril o begunski krizi, jutrišnji program se bo zaključil ob 18.30 s srečanjem z odgovornim urednikom dnevnika Avvenire Marcom Tar-quiniom. (av)
Predstavniki zveze invalidov AN-MIL iz cele Italije se bodo jutri v Rimu udeležili srečanja z ministrom za delo Giulianom Polettijem. Opozorili ga bodo na težave in potrebe delovnih invalidov.
Vloma v hiši
Neznanec je sredo popoldan vlomil v eno od stanovanjskih hiš na Ajševici, pregledal notranje prostore in si prilastil več kosov zlatnine v skupni vrednosti približno 3700 evrov. Po kraji je pobegnil neznano kam. Istega dne je nekdo vlomil še v stanovanjsko hišo v Goriških Brdih, na območju Plešivega. Lastniki so tudi v tem primeru ob zlat nakit, vreden tisoč evrov. (km)
Danes brez lutk
Zaradi poškodbe nastopajočega odpade predstava »L'anatra, la morte e il tulipano«, ki je bila napovedana za današnji dan v goriškem Kulturnem centru Lojze Bratuž v okviru Zimskih popoldnevov združenja CTA.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ALL'ANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel.
0481-482787.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel.
0481-60170.
M Gledališče
GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA«. NAGRADA MACE-DONIO: v gledališču Verdi v Gorici danes, 28. novembra, ob 20.30 »Mai far la lady«, nastopa kolektiv Terzo Teatro iz Gorice; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212).
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU ob 21. uri: 9. decembra »Come ne venimmo fuori«, napisala in igra Sabina Guzzanti; informacije po tel. 0481-532317 ali na info@artistiasso-ciatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 1. in 2. decembra »Ciak,
si gira!« (povzeto iz dela »Quaderni di Serafino Gubbio operatore« Luigija Pirandella), nastopajo Giuliana Colzi, Andrea Costagli, Dimitri Frosali, Massimo Salvianti, Lucia Socci, Luisa Cattaneo. 3. decembra koncert violinistke Hane Kotkovà in pevke Ive Bittovà; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 28. novembra, ob 10.30 »Enci Benci Ka-talenci«, nastopa skupina Katalena in ob 18. uri »Dotikanja« (Gledališče na vrvici); 3. decembra ob 18. uri »Kdo se boji črnega moža« (brezplačne vstopnice za »Ta veseli dan kulture«); informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si.
ma Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 14.45 - 16.30 -18.20 - 20.15 - 22.10 »Il viaggio di Ar-lo«.
Dvorana 2: 16.00 »Dio esiste e vive a Bruxelles«; 17.50 »La felicità è un sistema complesso«; 20.00 »Dancing with Maria«; 21.15 »Hunger games -Il canto della rivolta« 2. del. Dvorana 3: 15.45 »Hunger games - Il canto della rivolta« 2. del; 18.00 -20.00 »Dio esiste e vive a Bruxelles«; 22.00 »La felicità è un sistema com-plesso«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 17.10 -19.50 - 22.15 »Hunger Games - Il canto della rivolta« 2. del. Dvorana 2: 14.50 - 16.40 - 18.20 -20.15 - 22.10 »Il viaggio di Arlo«. Dvorana 3: 15.45 - 17.45 - 20.10 -22.10 »Il sapore del successo«. Dvorana 4: 15.30 »A bigger splash«; 17.40 - 20.00 »Mr. Holmes - Il miste-ro del caso irrisolto«; 22.00 »Spectre 007«.
Dvorana 5: 15.30 »Spectre 007«; 18.10 - 22.10 »The visit«; 19.50 »A bigger splash«.
fî Razstave
V	DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Il linguaggio dell'arte«, ki so jo pripravili obiskovalci skupnosti La Tempesta v Gorici; na ogled bo do 4. decemba od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30. 2. decembra ob 18. uri bo psiholog in psihoterapevt Alessandro Sartori govoril na temo terapevtskih vidikov umetnostnega laboratorija v programu zdravljenja skupnosti La Tempesta. Sledil bo ogled razstave, ki ga bo vodil umetnik Luciano de Gironcoli.
V	GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati. Quando la storia si racconta con le caserme«; do 28. februarja 2016 ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo bodo potekali vodeni ogledi razstave ob 17. uri.
V	GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava z naslovom »Natura e design. Le collezioni Gervasoni dal 1882 al 2015«; do 6. marca 2016 od srede do petka 15.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; informacije po tel. 0481-960816 ali www.gal-leriaspazzapan.it.
V	MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi in vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen vodeni ogled razstave; do 31. januarja 2016 ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.30-19.00, ob nedeljah 10.30-19.00; vstop prost.
»MIŠKA IZ PARIZA PO KRMINU« je naslov razstave, ki jo bodo odprli v kavarni Massimiliano v Krminu danes, 28. novembra, ob 18.30. Marko Vo-
grič, član Fotokluba 75, bo predstavil svoje fotografije posnete s camero obscuro s Pariza in Krmina z mišje perspektive; na ogled bo do 8. januarja 2016, vsak dan 7.30-22.00.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava, ki je nastala v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka »Med tukaj in onkraj. Andrej Jemec«; do 23. januarja 2016 ob prireditvah ali po domeni po tel. 0481-531445, info@centerbra-tuz.org.
ÏM Koncerti
KD STANKO VUK IN OBČINA MIREN - KOSTANJEVICA vabita na revijo pevskih zborov danes, 28. novembra, ob 19. uri v dvorani Negovana Nemca v Biljah.
KONCERTI ZA ORGLE: v sklopu abonmajske sezone občinskega gledališča v Tržiču bo v nedeljo, 29. novembra, ob 16. uri v stolnici Sv. Ambroža v Tržiču koncert skladb, ki so nastale med prvo svetovno vojno, igral bo Roberto Antonello; vstop prost.
V	MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 28. novembra, ob 21. uri večer z naslovom »Ellington e dintorni«. Nastopila bosta Daniele DAgaro (klarinet in tenorni saks) in Rudy Fantin (klavir); vstop prost, informacije in prijave po tel. 0481-99903.
M Izleti
NOČNI POHOD: štiriurni pohod čez tri grebene v neposredni okolici Gorice bo potekal v noči med soboto in nedeljo 5. in 6. decembra; informacije po tel. 348-5298655.
ZSKD organizira v soboto, 5. decembra, v sklopu projekta »Mladi na odkrivanju kulturne dediščine« ekskurzijo v Gorico in Benečijo na spoznavanje slovenskih ustanov in na ogled slovenskega multimedialnega centra SMO v Špetru. Izlet je namenjen mladim do tridesetega leta in je brezplačen; informacije na info@zskd.eu, Facebook stran ja ali pa tel. 040635626.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja 12. decembra dvodnevni izlet z avtobusom v Zagreb in Samobor z ogledom božičnih tržnic. Vpisovanje in informacije v trgovini jestvin v Doberdobu, Rimska ul. 36. Tel. št. 0481-78036.
□ Obvestila
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v torek, 29. decembra, v kraju Corno di Rosazzo; srečanje bo v zgodovinski beneški vili Nachini. Vpisujejo po tel. 0481884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.).
»ZELEMENJAVA«: pobuda Nova Gorica - Gorica: dve mesti na pohodu za podnebje bo potekala v nedeljo, 29. novembra, ob 11. uri s Trga Evrope -Transalpine.
KULTURNO ZDRUŽENJE LEALI DELLE NOTIZIE vabi na odprtje novega sedeža na Trgu Francesco Giuseppe I v Ronkah danes, 28. novembra, ob 11. uri; informacije po tel. 348-9321162, lealidellenotizieronchi@gmail.com.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v ponedeljek, 7. decembra, vsi uradi občine zaprti za javnost. Za prijave smrti v občini klicati na tel. 3487795064.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da ob zapadlosti izplačila salda davkov IMU in TASI 2015, ki bo 16. decembra, bo skupni urad Collio Isonzo nudil pomoč plačevalcem v prostorih občine Sovodnje v torek, 1. decembra, od 8.30 do 10. ure in v ponedeljek, 7. decembra, od 11.30 do 13. ure.
SPREJEMNI CENTER GRADINA v Doberdobu obvešča obrtnike in prodajalce, da je še nekaj prostih mest za udeležbo na božični tržnici, ki bo po-
tekala 8. decembra; informacije po tel. 333-4056800.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL
Doberdob priredi v turistični kmetiji pri Kovaču v Doberdobu v petek, 4. decembra, ob 15.30 zborovanje o aktualnih problemih in zahtevah ter voščila za božične in novoletne praznike.
SINDIKAT UPOKOJENCEV za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prireja 12. decembra, vsakoletno druženje z včla-njevanjem, ki se bo začelo ob 11. uri v cerkvi Srca Jezusovega z mašo, sledilo bo srečanje v restavraciji Tre Soldi Goriziani; vpisovanje do 9. decembra oz. do zasedbe mest na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 ali po tel. 0481-533321.
13 Prireditve
KD DANICA vabi na miklavževanje v petek, 4. decembra, v prostorih društva s pričetkom ob 19. uri. Nastopili bodo otroci društva in otroški pevski zbor Vrh Sv. Mihaela.
KULTURNI DOM GORICA, Dijaški dom Gorica, ŠZ Dom, kulturna zadruga Maja in ZSKD prirejajo tradicionalno miklavževanje, ki bo v četrtek, 3. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici in je namenjeno otrokom od 3. do 12. leta starosti. Pred prihodom Miklavža bo občinstvo zabaval priznani slovenski animator Sten Vilar z glasbeno-ani-macijsko predstavo »Veseli vrtiljak«. Ob zaključku predstave bo Miklavž obdaril vse otroke, zato je zaprosil za predhodno najavo prisotnosti. Prirejajo Kulturni dom Gorica, Dijaški dom Gorica, ŠZ Dom, kulturna zadruga Maja in ZSKD (vstopnina 2 evra na otroka); informacije in rezervacije po tel. 0481-33288 ali in-fo@kulturnidom.it.
MIKLAVŽ bo razveselil štandreške otroke v soboto, 5. decembra, ob 19.30 v župnijskem domu v Štandre-žu. Za najavo otrok klicati po tel. 0481-21849 (Martina).
KULTURNO ZDRUŽENJE LEALI DELLE NOTIZIE prireja 1. decembra ob 18.30 v dvorani tržiškega kulturnega konzorcija na Trgu Unita v Tržiču predstavitev knjige »La guerra vista da un idiota«, spomini notarja Giusep-peja Personenija. Predaval bo Paolo Pollanzi, predsednik kulturnega združenja Zenobi, predvajali bodo projekcije prve svetovne vojne.
PIXXELPOINT: festival medijskih umetnosti poteka do 4. decembra; več na www.pixxelpoint.org
V	TRŽIČU poteka niz srečanj v občinski knjižnici v Ul. Ceriani 10 z naslovom »Il Giovedi del Libro« ob 18. uri: 3. decembra bo predstavitev knjige »Egidio Grego e le stazioni idrovolanti di Grado« Giorgia Stornija.
PRAZNOVANJE ŽUPNIJSKEGA ZAVETNIKA - ŠTANDREŽ 2015: danes, 28. novembra, ob 9.15, adventne delavnice, ob 19. uri v župnijski cerkvi maša. Nedelja, 29. novembra, ob 9.30 na trgu adventna tržnica, ob 10. uri v župnijski cerkvi maša, vodi škof Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof, ob 11. uri na Trgu Sv. Andreja podelitev trinajstega Klasa, ob 11.15 v župnijski cerkvi maša, vodi Karel Bolčina, ob 17.30 v župnijski cerkvi praznične ve-černice, ob 18. uri v župnijskem domu »Naša tombola«. V ponedeljek, 30. novembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi praznična maša. V torek, 2. decembra, ob 14. uri v župnijskem domu otroška gledališka predstava.
SLOVIK IN ODDELEK ZA PREVAJALSTVO FF UL vabita na predavanje »V mavrici jezikovnih podatkov - predstavitev spletnih virov za slovenščino« danes, 28. novembra, ob 10.15 v Slovenskem šolskem centru (Ul. Puccini 14) v Gorici. Sodelujejo predavatelji Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; vstop prost.
V	GORICI: v knjigarni Leg na Korzu Verdi 67 bo v nedeljo, 29. novembra, ob 11.30 predstavitev knjige »Arte e Profezia«. Prisotni bodo avtor Vitto-rio Sgarbi ter pisatelj Boris Pahor in literarna kritičarka Tatjana Rojc; in-
formacije po tel. 0481-33776 ali leg@leg.it.
V	RONKAH: v občinski knjižnici »San-dro Pertini«, Androna Palmada 1, potekajo ob 17.30 pravljična srečanja z naslovom »Il Giardino delle Storie Strampalate«: za otroke do 3. leta 30. novembra ter 7. decembra z Donatello Mania in dekleti civilne službe ter za otroke od 4. do 7. leta 2. decembra v slovenščini z Andrejo Grom; informacije po tel. 0481-477205.
V	FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 v Gorici bo v torek, 1. decembra, ob 17.30 srečanje z alpinistko Nives Meroi z naslovom »In cima, ma solo insieme«; vstop prost. Ob srečanju bo na ogled tudi razstava »Soldati« od 17. ure dalje.
V	SOVODNJAH: ob 70-letnici osvoboditve in ponovne ustanovitve KD Sovodnje prirejata KD Sovodnje in občina Sovodnje 1. decembra ob 18. uri v občinski knjižnici predstavitev knjige Vilija Prinčiča »V Brucku taborišču... 1915-1918«.
KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita v četrtek, 3. decembra, ob 20. uri na »Srečanja pod lipami«. Gost večera bo goriški pesnik, glasbenik in profesor David Bandelj, ki bo predstavil literarno-znanstveni monografiji »V iskanju jaza: dnevnik v svetovni in slovenski literaturi« in »Obrazi slovenske literature« ter pesniško razglednico »Gorica/Gorizia« v prevodu Jolke Milič s fotografijami Valentine Brunello. Z avtorjem se bo pogovarjala Jadranka Cergol.
OB 70-LETNICI USTANOVITVE KD Oton Zupančič iz Štandreža vabita kulturno društvo in OŠ Fran Erjavec iz Štandreža na predstavitev koledarja za leto 2016. Projekt »Cejt 'nn g'v'ri« o kulturni dediščini Štandreža bodo prikazali v sliki in besedi v domu Andreja Budala na Pilošču v četrtek, 3. decembra, ob 18.30.
OBČINA RONKE v sodelovanju z občinsko knjižnico prireja v avditoriju v Ronkah niz prireditev z naslovom »Autunno da sfogliare e da ascoltare«: 3. decembra ob 20.30 komedija v tržaškem narečju »Luisa e Giulio«, nastopa gledališka skupina lArmonia. 4. decembra ob 18.30 bo Pietro Spirito predstavil svojo knjigo »Nel fiume del-la notte«; do 11. decembra razstavlja svoja dela slikarka Laura Boletig.
Pogrebi
DANES V PIERISU: 11.00, Aldina Dean vd. Montagner (iz bolnišnice v Tržiču ob 10.30) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TURJAKU: 11.00, Giuseppi-na Berra vd. Noacco (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
02786675
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 28. novembra 2015 1 Q
SLOVENIJA TA TEDEN
Napeti živci in sproščena morala
Darja Kocbek
Stolček finančnega ministra Dušana Mramorja, najpomembnejšega ministra v levosredinski vladi Mira Cerarja, se je v tem tednu zamajal. Mramor je moral umakniti tri davčne zakone, s katerimi je nameraval izvesti mini davčno reformo. Uradno jih je v vsega treh tednih po predstavitvi umaknil iz postopka na zahtevo gospodarstva, dejansko pa je bil v to prisiljen, ker ni dobil podpore Stranke modernega centra (SMC), ki je največja stranka vladne koalicije. To je tudi stranka, v katere kvoto sodi finančni minister. Dušan Mramor tako za davčno reformo ni dobil podpore stranke, ki ga je pred dobrim letom dni postavila za ministra.
Preden je sporočil, da davčne zakone umika na zahtevo gospodarstva, je na poslovni konferenci v Portorožu sodelujočim zabrusil, da je najbolje, »da gremo vsi tukaj in tisti, ki sodelujemo pri različnih anketah, na psihiatrijo«. Ta izjava kaže, da je Mramor, ki je v javnosti sicer profesorsko zadržan in zelo previden, saj se nikomur noče zameriti, že zelo na koncu z živci. Če držijo informacije novinarjev časopisa Finance, ki namigujejo, da je odločitev o umiku davčnih zakonov sprejel po protestu enega najbogatejših Slovencev, nekdanjega predsednika uprave idrijske družbe Kolektor Stojana Pe-triča, ki ne skriva političnih ambicij, problem močno presega Mramorja.
Stojan Petrič je namreč od letošnjega poletja prek podjetja FMR lastnik Dela, ki je največja in s tem najbolj vplivna časopisna hiša v državi. Tako zdaj ne deluje več le kot eden od najbolj znanih in vplivnih gospodarstvenikov v državi, četudi je uradno upokojen, ampak tudi kot medijski mogotec. Časopisno hišo Delo sta v prejšnjem desetletju že zlorabljala politika in njen lastnik finančno-
trgovsko-pijačarski holding Pivovarna Laško. Tako domnevno Petričevo nadaljevanje te prakse ne bi bilo nikakršna novost, prej pojasnilo, zakaj se je kot nekdo, ki se z mediji do zdaj ni ukvarjal, Delo sploh odločil kupiti.
Še bolj odmevno in za največjo vladno stranko SMC nečastno kot umik Mra-morjeve mini davčne reforme je bilo dogajanje okrog odstopa začasnega generalnega direktorja največje bolnišnice v državi ljubljanskega kliničnega centra (UKC) Andreja Baričiča, ki je bil še pred kratkim tudi najboljši kandidat SMC za zasedbo tega položaja za polni mandat.
Iz ljubljanskega kliničnega centra so že prejšnji teden sporočili, da je Baričič odstopil in dal odpoved, a ta je to novico v ponedeljek, ko se je sestal svet UKC, ki je pristojen za imenovanje in razrešitev generalnega direktorja in ga vodi predstavnik vlade Tomaž Glažar, označil za novinarsko raco. V torek je Baričič nato vendarle nepreklicno odstopil in odstopno izjavo nemudoma poslal ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc, da bi ji prihranil novo blamažo.
Baričiča je Kolar Celarčeva, ki med ministri sodi v kvoto SMC, namreč vse do konca odločno podpirala. Njeno podporo je Baričič imel še teden dni potem, ko ji je predsednik vlade Miro Cerar prek medijev sporočil, da njegove podpore zaradi neprimernih izjav (ne zaradi spornih poslovnih povezav) nima več. Že pred tem so prihajale v javnost informacije, da predlog sveta UKC za potrditev Andreja Baričiča za generalnega direktorja UKC s polnim mandatom na vladi ne čaka zgolj zato, ker mu nasprotujeta koalicijski partnerici upokojenska stranka Desus in socialni demokrati, ampak predvsem zato, ker se mu je odrekla tu-
PISMA UREDNIŠTVU m. I	t	
IV »Mir za naš čas« 1,		
Včeraj
30. septembra 1938je Neville Chamberlain, tedanji predsednik vlade Velike Britanije, v Londonu slavnostno pomahal s papirjem, na katerem so bili podpisi štirih velikih: poleg njega so sporazum podpisali Hitler (Nemčija), Mussolini (Italija) in Daladier (Francija). Zadovoljili so nemške ozemeljske apetite do Češkoslovaške republike in britanski ministrski predsednik je bil prepričan, da je s tem ohranjen mir. »Mir za naš čas,« kakor je dejal.
Danes
25. novembra 2015 so predsedniki Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Makedonije, Albanije, Kosova ter Bosne in Hercegovine, poleg njih pa še Biden (ZDA) in Tusk (EU) v Zagrebu podpisali dogovor o reševanju dvostranskih in regionalnih vprašanj. Zadovoljili so ameriške interese o reformah in o vključevanju v NATO. Slovenski predsednik je prepričan, da je s tem ohranjen mir. »Kar ohranja tudi mir in stabilnost,« kakor je dejal.
24. novembra 2015 je Turčija, članica zveze NATO, sestrelila rusko vojaško letalo, ki je delovalo v operacijah zoper IS v Siriji in je menda 17 sekund letelo skozi obmejni turški zračni prostor. NATO je takoj izrazil solidarnost s Turčijo, Donald Tusk (EU) pa je pozval k preudarnosti. »Vsi bi morali ohraniti trezno glavo in obvarovati mir,« kakor je dejal.
V dneh od 23. do 26. novembra 2015 se je francoski predsednik Holland srečal z britanskim premierjem Cameronom, s predsednikom Evropskega sveta Tuskom, s predsednikom ZDA Obamo, z nemško kanclerko Merklovo in z ruskim predsednikom Putinom. Po terorističnih napadih v Parizu se tako vzpostavlja velika koalicija za boj z vojaškimi sredstvi proti IS-ju v Siriji in Iraku. Prepričani so, da je »le ta-
Smo zadihali?
di SMC. Struja, ki Baričiča ne podpira, je v SMC zmagala, ko je svojo odločitev sporočil predsednik vlade in prvak stranke Miro Cerar.
Najbolj verjetna razlaga čudnega vedenja Baričiča je po mnenju poznavalcev ta, da je s prestavitvijo svojega odstopa poskušal pomagati SMC iz zagate. Omogočil ji je, da bo imela nekoliko več časa, da najde novega kandidata za začasnega generalnega direktorja UKC.
Takšne igrice so strašljive, saj ne gre za nekoga, ki bi vodil kakšno obrobno državno agencijo, ampak bolnišnico, kamor prihajajo ljudje takrat, ko so bolni in najbolj ranljivi, zato je zaupanje zanjo ključnega pomena. A politike v SMC bolj zanima 450 milijonov evrov, kolikor na leto obrne UKC.
Prav zaradi takšnih igric UKC že dve leti nima generalnega direktorja s polnim mandatom in pooblastili. Zaupanje državljanov v UKC je močno načeto predvsem zaradi afer, ki so v veliki meri posledica sporov in prerivanj med zdravniki in vodilnim osebjem nasploh. Če ustanova, kot je UKC, dalj časa nima vodstva s polnim mandatom in polnimi pooblastili, imajo interesne skupine in posamezniki s sebičnimi interesi čedalje večjo moč in razmere postanejo vse bolj neobvladljive.
V takšnih razmerah so vodilno mesto pripravljeni sprejeti zgolj kadri brez ustreznih znanj in izkušenj, vendar po okusu interesnih skupin. Nekoga takšnega bo zdaj očitno poskušala najti SMC. Tudi za položaj finančnega in zdravstvenega ministra v sedanji vladi sposobni in kredibilni kandidati ne čakajo v vrsti. Teh Cerar ni imel na voljo niti tedaj, ko še ni pogoltnil vseh predvolilnih obljub o novi etični politiki.
ljubljana - Javier Cercas na knjižnem sejmu
Zakaj ni republikanec takrat ubil fašista?
Dušan Jovanovič, Javier Cercas Mena in Zoja Skušek
foto rosa
LJUBLJANA - V okviru knjižnega sejma je v Klubu Cankarjevega doma potekal že dvanajsti pogovor iz cikla "Literarni dialogi: Slovenija-Španija". Gost prvega srečanja v tej sezoni je bil priznani španski pisatelj Javier Cercas, z njim se je pogovarjal režiser in dramatik Dušan Jovanovič, dogodek pa je povezovala Zoja Skušek.
Javier Cercas je španski pisatelj, prevajalec in novinar. Njegovo prvo delo so pripovedi El móvil (1987), ki so mu sledili naslednjimi romani El inquilino (1989), El vientre de la ballena (1997) in Vojaki Salamine (2001), ki je bil preveden v več kot trideset jezikov in izdan v skupni nakladi okoli pol milijona izvodov. V minulem letu je bil preveden tudi v slovenski jezik. Leta 2003 je David Trueba po romanu posnel tudi film. Literarno delo Vojaki Salamine velja za enega največjih uspešnic španske književnosti zadnjih desetletij in v znamenju tega dela je potekal tudi večerni pogovor v Ljubljani. Na začetku dogodka je Javier Cercas prebral odlomek iz romana Vojaki Salamine, ki je sprva izhajal kot novinarska kronika v časopisu El País.
»Roman Vojaki Salamine v Sloveniji še toliko bolj odzvanja, kot v drugih državah po svetu, saj ima delitev na frankiste in republikance pri nas svoj poseben pandan,« je o aktualnosti romana, v katerem se rdeča nit zgodbe dotika vprašanja zakaj republikanski vojak ne ubije fašista, dejal Dušan Jovanovič. »Odgovora ni, odgovor je v samem iskanju odgovora. Tovrstno iskanje odgovora dobro predstaviti bralcu je naloga pisatelja. Podobno se dogaja z vprašanjem norosti pri Don Kihotu, Moby Dicku ipd.,« je med drugim dejal Javier Cercas.
V nadaljevanju se je pogovor dotikal vprašanja herojstva, zakaj in na kakšne načine je v ključnih momentih možno in potrebno reči ne, kot tudi problematike literature v odnosu do fikcije- avtobiograskosti (tudi in predvsem pri romanu Vojaki Salamine). Glede fikcije v literaturi sta tako Dušan Jovanovič, kot tudi Javier Cercas menila, da le ta ni mogoča. »Vsi romani so avtobiografski, ker pisatelji izhajajo iz svojih sanj, doživljanj sveta, hrepenenj, vsega kar so doživeli in tudi tistega česar niso doživeli,« je bil nedvoumen Javier Cercas. Dogodek je potekal v sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Španije in Društvom slovenskih pisateljev.
RoŠa
EDINOST
ko mogoče vzpostaviti varnost in mir.«
Jutri
Komentar ni potreben. Le toliko: če se zgodovina ponavlja samo kot farsa, naj se. Upajmo, da se ne bo ponovila tudi kot tragedija.
Radivoj Pahor
Moram priznati, da prijatelju Jožetu Pirjevcu večkrat zavidam lahkoto, s katero se mu kak miselni preblisk ubesedi in prelije na papir.
Tokrat ne.
V zadnji četrtkovi glosi se mu je zapisalo: "Medtem ko smo Slovenci po nastanku Jadranskega Primorja nekoliko zadihali ...".
Da so Primorci pod nacistično komando "nekoliko zadihali"!? Ob vsem dimu, ki se je valil iz Rižarninega dimnika?! Kakor kdo, Jože, kakor kdo . Večina prav gotovo ne.
Na nedavnem londonskem javnem srečanju s Srečkom Horvatom, Julianom Assangeom in Yanisom Varoufakisom je Slavoj Žižek izrekel nekaj gorkih na račun pregovorov, ker si je s prikladnim mogoče postreči za diametralno si nasprotujoče položaje. Ima prav. Poznamo slovenskega, ki pravi, da beseda ni konj. A meni je v tem primeru bližja judovska modrost, ki človeku nalaga vso odgovornost tako za besedo, ki se mu odpečati z ustnic, kot za njene posledice.
Ravel Kodrič
TA TEDEN
Poitaljančevanje slovenskih krajevnih imen aktualno že pred sto leti. »Kot Slovenci, ne prosimo le za slovenski kraj edino le prave slovenske označbe, ampak zahtevamo kot dobri državljani, da se vsi kraji na naših tleh imenujejo le s slovenskimi imeni! Kajti le na ta način bo tudi Irredenti — ki je ravno potom vsiljevanja laških spakedrank hotela varati nepo-znavatelje naših dežel, kako razširjen naj bi bil v Avstriji laški živelj — odvzeto strupeno slepilo, ki je posebno v zadnjih desetletjih mogočno vplivalo na javnost in gotovo ne malo pospešilo sedanje laške pretenzije na »neodrešene dežele«.
Kako močan je bil irredentovski vpliv glede vseh krajevnih in pokrajinskih imen v slovenskem delu Primorja, je razvidno že iz tega, da so bile celo geografske karte,
polne laških spakedrank, posebno v prejšnjih letih, dasi žal tudi nove izdaje kažejo še vedno mnogo sledov laške pre-tenzije. Tudi na poštno upravo je vplivalo to falzificiranje imen: le malo poštnih znamenj, pečatov, je pravilnih, večinoma so z laško spakedranko na prvem mestu in pravilno slovensko šele na drugem (Merna -Miren). Je pa tudi slučajev, ko vidiš sa-
PRED 100 LETI
mo take spakedranke (Oppacchiasella za Opatjeselo) in le malo je samo pravih pristnih imen (Podgora), in to le tam, kjer so občina in poslanci uporabili ter zastavili vso svojo moč proti tej irredentovski akciji. Ravno za poštno znamenje »Podgora« so bili leta trajajoči boji. Irredenta je hotela Piedimonte in da-si so tudi že italijanski poštarji dostavljali pošiljatve pod tem naslovom, je slednjič zmagala pravična slovenska zahteva s sa-moslovensko označbo »Podgora«. Naj bi bil oni poraz Irredente (pred približno 20 leti) pri Podgori pač v memento sedanji laški vojski: zaman se zaganjaš v tuje zemlje pohlepni Lah v trdo slovensko skalo pri Podgori - ne prebiješ je, pač pa si razbiješ glavo!
Naj omenimo še, kako je vplivala italijanska propaganda na zunanje lice Trsta in Gorice. Vsak tujec, ki si površno ogleda te dve mesti, mora v prvem hipu vzklikniti: Kje pa so oni Slovenci, ki vedno kriče, da jih je dobra tretjina?! Če pa pogleda v mestni kažipot ter prešteje vsa imena s končnicami -ich ali -ig, najde, da je dobra polovica vseh prebivalcev slovenskega oz. hrvatskega pokoljenja.«
TA TEDEN
A PHIHDHSKII DHEVMIK
PRED 50 LETI
Tržaškemu občinstvu se je v teh dneh predstavil orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Uroša Prevorška. »Imeli smo torej priložnost poslušati orkestralni ansambel, ki ga sicer sestavljajo skoraj izključno gojenci visoke glasbene šole in njeni diplomanti, torej sami mladi glasbeniki, ki pa vendarle nima več skoraj nobenih značilnosti šolskega, pa čeprav visokošolskega ansambla. Orkester je že prerasel v visoko kvalitetno muzikalno telo, ki ne dela časti samo naši slovenski Akademiji za glasbo, temveč bi delal čast in bi bil v ponos vsaki glasbeni akademiji, kjerkoli na svetu, tudi v tistih državah, ki se ponašajo z visoko glasbeno kulturo, med katere sodi v prvi vrsti Italija. V tej trditvi ni nobenega pretiranega narodnega ponosa, pač pa zgolj ugotovitev, ki se nam zdi potrebna zlasti še zato, ker smo imeli jasen občutek, da se sami premalo zavedamo in zato tudi premalo cenimo raven naše slovenske glasbene kulture, da morda celo podcenjujemo naše zmogljivosti. Kako prav in koristno bi bilo za vse tiste, ki so manjkali na tem kon-
certu, da bi bili prisotni: prepričali bi se lahko, da ne grešijo samo proti ugledu naše manjšinske kulturnosti, temveč v prvi vrsti proti samim sebi, ker se odrekajo takim umetniškim poslasticam kakršen je bil ta koncert in ker s svojo odsotnostjo odrekujejo navsezadnje tudi priznanje vsem tistim, ki se za ceno ne malih materialnih žrtev trudijo, da bi nam posredovali vse, kar najboljšega in najlepšega premore naš mali slovenski narod, predvsem pa njegova mladina.
Zdelo se nam je potrebno zadržati se pri teh ugotovitvah zato, ker je navsezadnje vendarle sramotno, da nismo za tako izjemno priložnost sposobni do kraja zasesti tistih 550 sedežev, kolikor ih premore Kulturni dom. Orkester, ki je bil naš gost, bi to več kot zaslužil, saj je njegova kvaliteta res izjemna tudi ne glede na mladost njegovih članov. Njegove glavne odlike so v redki uigranosti, v dognani muzika-ličnosti in v poglobljenem interpretacijskem smislu, ne nazadnje pa tudi v tehnični izvežbanosti vsakega posameznega godbenika.«
2 2 Nedelja, 29. novembra 2015
APrimorski
r	dnevnik
Belgija-Anglija 1:1
GENT - David Goffin je v prvem posamičnem dvoboju v Gentu premagal Kyla Edmunda z 3:2 (3:6, 1:6, 6:2, 6:1 in 6:0). V drugem boju je Belgijca Rubna Bemelmansa premagal Andy Murray s končnim 0:3 (3:6, 2:6, 5:7). Danes bo v Gentu na vrsti igra dvojic: Steve Darcis/Kimmer Coppejans (BEL) - Andy Murray/Jamie Murray (VBR). Velika Britanija je doslej devetkrat slavila v Davisovem pokalu, nazadnje leta 1936, Belgija pa v Gentu naskakuje svojo prvo lovoriko.
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E
Žbogar napredoval
AUCKLAND - Veter na morju pred Takapuno v Novi Zelandiji se je končno le usmilil jadralcev v razredu finn, ki nastopajo na svetovnem prvenstvu. Po premoru so odjadrali tri regate, izolski jadralec Vasilij Žbogar pa je s tremi dobrimi predstavami napredoval na drugo mesto. V nobeni regati ni zaključil na vrhu. Zbral je šesto, deveto in 15. mesto, kar je bilo dovolj, da je v skupnem seštevku napredoval na drugo mesto.
tenis - Sezona v znamenju skoraj nepremagljivega Srba Novaka Djokovica
Brez konkurence
Novak Djokovič se je rodil v Beogradu 22. maja leta 1987. Letos je osvojil 11 turnirjev, skupno pa že 59
ansa
Lestvica ATP
i
Novak Dokovic (Srb) 16.585
Andy Murray (VBr) 8670 Roger Federer (Švi) 8340 Stan Wawrinka (Švi) 6900 Rafael Nadal (Špa) 5230
6.	Tomaš Berdych (Češ) 4620
7.	David Ferrer (Špa) 4305
8.	Kei Nishikori (Jap) 4235
9.	Richard Gasquet (Fra) 2850
10.	Jo-Wilfried Tsonga (Fra) 2635
primorski_sport facebook 4
Obračun moške teniške sezone 2015 dokazuje, da se en igralec nadpovprečno razlikuje od vseh ostalih: Novak Djokovič. Trije Grand Slami. Šest Ma-sterjev 1000. Enajst ATP turnirjev in zaključna zmaga na ATP World Tour Finals: vse to je 28-letni Srb osvojil v letošnji sezoni. Skupno je odigral 84 dvobojev, od katerih jih je zmagal 82 in zgubil le dva.
Obstajajo različne ravni dominacije. V tednu zadnjega letošnjega turnirja v ATP sezoni na World Tour Finals v Londonu, je Djokovič slavil z neusmisljeno, a istočasno ravnodušno igro. V finalu je premagal Rogerja Fe-dererja v 80 minutah igre s končnim rezultatom 6:3 6:4.
Talentirani Srb tako kraljuje na prvem mestu ATP lestvice, z ogromno razliko (7915 pik) od drugega mesta, na katerem je uvrščen Anglež Andy Murray. Sam je letos zaslužil preko 21 milijonov ameriških dolarjev, približno 14 % celotnega letošnjega nagradnega sklada v moškem touru, kar pomeni nov ATP rekord.
Djokoviču je uspelo odigrati feno-menalno sezono, ki nedvomno spada med najboljše vseh časov. Pred njim so le Connors, Wilander, Nadal in Federer osvojili tri Grand Slame v isti sezoni, Djo-kovič pa se lahko ponaša z največjim številom osvojenih tekem proti prvim desetim igralcem na ATP lestvici.
Kaj še čaka 28-letnega tenisača? Z desetimi Slami v žepu je Djokovič nedvomno dokazal, da je njegova igra dominantna na vseh površinah in turnirjih. Zagotovo se tudi sam zaveda, da je bila letošnja sezona skoraj perfektna. Po takem letu, ostaja mladi Srb še kar ponižen, a istočasno še bolj odločen in zagrizen v želji po novih zmagah in dodatnih vrtoglavih rekordov.
Federer je »star« 34 let, Nadal se nenehno bori s poškodbami, Murray pa na vrhunski teniški sceni ne izstopa vedno dovolj. Kaj - ali kdo - je zmožen zaustaviti Djokovičevo absolutno prevlado?
Paola Cigui
Lara Gut zmagala v Aspnu, Federica Brignone 3.
ASPEN - Švicarka Lara Gut je zmagala na veleslaloma za svetovni pokal alpskih smučark v ameriškem Aspnu (2:02,51). Druga je bila Avstrijka Eva-Maria Brem (+0,10), tretja pa Italijanka Federica Brignone (+0,34). Edina slovenska finalistka Ana Drevje bila 22. (+4,38). Na prvi progi je odstopila je ameriška zvezdnica Lindsey Vonn. Po prvi vožnji pa je vodila Američanka Mikaela Shiffrin. Brignonejeva, ki je dobila uvodno veleslalomsko preizkušnjo v Soldnu, je zaostajala le za 11 stotink, tretja pa Gutova (+0,96). V drugi vožnji se je izkazala Bremova in vodila vse do nastopa Gutove. Danes bo v Aspnu še ženski slalom.
Izidi: 1. Lara Gut (Švi) 2:02,51; 2. Eva-Maria Brem (Avt) +0,10; 3. Federica Brignone (Ita) +0,34; 4. Manuela Molgg (Ita) +0,94; 5. Tessa Worley (Fra) +0,98. Vrstni red v svetovnem pokalu (2): 1. Federica Brignone (Ita) 160, 2. Lara Gut (Švi) 150, 3. Eva-Maria Brem (Avt) 112, 4. Tessa Worley (Fra) 90, 5. Tina Weirather (Lie) 84, 6. Mikaela Shiffrin (ZDA) 80.
boks - Dejan Zavec napovedal zaključek kariere
smučarski skoki
V Kuusamu skakalci niso poleteli
KUUSAMO - Prireditelji v finskem Kuusamu so odpovedali predvideno dogajanje na skakalnici, kjer bi morali izvesti posamično tekmo svetovnega pokala smučarjev skakalcev. Zaradi premočnega vetra so najprej nekajkrat prestavili treninge in tekmo, nazadnje pa so jo morali odpovedati. Tekmo bodo nadoknadili danes ob 14.30 z eno serijo. Ob 16. uri bo že na vrsti druga tekma z dvema seriema.
Norvežana Fossli in Falla najboljša v sprintu
KUUSAMO - Na uvodni etapi svetovnega pokala smučarskih tekov sta si preizkušnjo v klasičnem sprintu zagotovila Maiken Caspersen Falla (Nor) v ženski in Sondre Turvoll Fossli (Nor) v moški konkurenci. Vrstni red (ženske): 1. Maiken Caspersen Falla (Nor) 2. Stina Nilsson (Šve) 3. Ragnhild Haga (Nor); (moški) 1. Sondre Turvoll Fos-sli (Nor) 2. Eirik Brandsdal (Nor) 3. Pet-ter Northug (Nor). Italijan Federico Pel-legrino je bil 10.
FORMULA 1- Na petkovem treningu zadnje sezonske etape prvenstva Formule 1 v Abu Dhabiu je bil najhitrejši Nemec Nico Rosberg pred zmagovalcem prvenstva Hamiltonom. Tretji je bil pilot Force India Suarez.
NOGOMET- 14. krog italijanske A-lige: danes (18.00) Torino-Bologna, (20.45) Milan-Sampdoria. Jutri: (15.00) Chievo - Udinese, Frosinone - Verona, Genoa - Carpi, Roma - Atalanta, (18.00) Empoli - Lazio, (20.45) Palermo - Juventus. V ponedeljek: (19.00) Sassuo-lo - Fiorentina, (21.00) Napoli - Inter: D-liga - jutri na Stadionu Rocco (14.30) Triestina - Dro.
ROKOMET- 10. krog A-lige: (20.30) Cassano Magnago - Principe Trieste.
KOŠARKA- Evroliga: Cska - Sas-sari 93:87; Moška A2-liga: jutri v Pala-Rubini (18.00) Pallacanestro TS 2004 -Centrale Latte Brescia.
VATERPOLO- Moška A1-liga: v Neaplju (16.00) Acquachiara - Palla-nuoto Trieste.
Mr. Simpatikus zapušča ring
39-letni Ptujčan se poslavlja po sredinem porazu na Floridi proti Kubancu Lari - Pasa WBF svetovnega prvaka ne bo branil
LJUBLJANA - Najboljši slovenski boksar Dejan Zavec, nosilec pasu IBF in WBF svetovnega prvaka v supervelterski kategoriji, po sredinem porazu proti Kubancu Erislandyju Lari, številki ena svetovne supervelterske kategorije in enemu najboljših borcev nasploh, je napovedal prekinitev kariere. V ZDA se je Zavec odpravil z jasnim ciljem: šokirati svet boksa in ameriškemu bokserju, odvzeti naslova svetovnega prvaka po verzijah WBA in IBO.
Podvig se 39-letnemu Ptujčanu ni uresničil, saj je Kubanec Lara po Zavčevi poškodbi ramena ubranil svoja naslova. Bokser iz Trdobojcev pri Ptuju (na fotografiji dejanzavec.com), ki je postavil Slovenijo na zemljevid svetovnega boksa in si s svojim simpatičnim pristopom v športu in življenju zaslužil vzdevek Mr. Simpatikus, se je po četrtem porazu v profesionalni karieri, v kateri ob 35 zmagah ne pozna klasičnega »knock-dow-na«, kaj šele »knock-outa«, odločil za izjemno pomemben korak v svoji karieri.
»Vboksu ni skrivalnic. Telo borcu pove, kdaj pride čas ... 23 let je bilo dovolj. Čas je za nove zmage, tokrat izven ringa,« je za svoja uradna profila na Facebooku in Twitterju povedal Zavec.
Ptujčan se bo v Slovenijo vrnil v soboto, ko ga bodo v domačih Juršincih uradno sprejeli navijači. Ti so tudi tokrat v velikem številu z njim v ZDA odpotovali tudi tokrat. Od kariere profesionalnega športnika se bo Zavec uradno poslovil na posebnem dogodku, podrobnosti o tem pa bo razkril čez nekaj dni.
Zavec je že večkrat poudaril, da ga kot športnika zanimajo zgolj največji izzivi. Človek, ki je boks približal ljudem in s svojo zgodbo navdihnil mnoge, je v ta šport, ki ne dopušča napak, zašel relativno pozno. Pri 16. letu mu je nekega dne odpadel nogometni trening. Z radovednostjo je iz bližnjega nogometnega stadiona zavil v bližnjo telovadnico, kjer se je odvijal boksarski trening.
Leta 2009 je v Južnoafriški republiki osvojil naslov IBF svetovnega prvaka v velterski kategoriji in pas nato trikrat uspešno obranil. Temu je letos aprila v Mariboru, ko je premagal Danca Yengoyana, dodal še pas WBF svetovnega prvaka v supervelterski kategoriji. Čeprav mu ta pas s porazom proti Lari ni bil odvzet, se je Zavec odločil, da ga ne bo branil. (STA, mar)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 28. novembra 2015
21
nogomet - Juventina naskakuje vrh promocijske lige
Vesna in Juventina želita spodriniti vodilni ekipi s prestola
Domači šport Danes
Sobota, 28. novembra 2015 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi - Juventina
1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg - Zarja; 14.30 v Gorici: Pro Gorizia - Sovodnje DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Červinjanu: Pro Cervignano - Kras Repen; 17.30 v Križu: Vesna -San Giovanni
KOŠARKA
DEŽELNA C-LIGA SILVER - 20.30 v Dolini: Breg -Ubc; 20.30 v Romansu: Romans - Bor Radenska D-LIGA - 20.00 pri Briščikih: Kontovel -Monfalcone
UNDER 14 - 16.30 v Gorici: Dom - Goriziana ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 20.30 v Gorici, Špacapan:
Olympia - Bassano Volley
ŽENSKA C-LIGA - 17.30 v Trstu: S. Andrea - Zalet
Sloga
ŽENSKA D-LIGA - 20.45 v Torriani: Torriana - Zalet Kontovel
MOŠKA D-LIGA - 17.30 v Sovodnjah: Soča -Aurora Volley
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 v Repnu: Zalet Sloga
-	Zalet Breg; 20.00 v Tržiču, Ul. Rossini: Fincantieri
-	Mavrica Arcobaleno, 20.30 v Sovodnjah: Mavrica Val - Pieris
UNDER 16 ŽENSKE - 17.00 v Nabrežini: Zalet Sokol
-	Sloga Dvigala Barich
UNDER 14 MOŠKI - 16.00 na Opčinah: Sloga Tabor
-	Torriana; 18.00: Maniago - Sloga Tabor
UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 v Romjanu: Ronchi -Mavrica Arcobaleno
NAMIZNI TENIS
MOŠKA D2-LIGA - 16.00 v Zgoniku: Kras A -Isontino A; 17.00 v Zgoniku: Kras B - Isontino B MOŠKA D3-LIGA - 17.30 v Zgoniku: Kras Open -Azzurra
HOKEJ NA ROLERJIH
A1-LIGA - 20.30 v Empoliju: Molinese - Polet Kwins
Jutri
Nedelja, 29. novembra 2015 NOGOMET
ELITNA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen -Tolmezzo; 14.30 v Lauzaccu: Lumignacco - Vesna
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec
-	Pro Cervignano
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Romansu: Pro Romans Medea - Mladost
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 na Padričah: Gaja -Azzurra; 14.30 na Proseku: Primorje - Montebello Don Bosco
DEŽELNI NARASČAJNIKI - 10.30 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Kras Repen NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Štandrežu: Juventina -Trivignano
DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Sacileju: Sacilese
-	Kras
NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 v Trebčah: Kras - Domio NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina -Sovodnje ODBOJKA
DRŽAVNA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Cordenons
MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - Vivil
UNDER 19 MOŠKI - 16.00 v Prati: Prata - Sloga Tabor
UNDER 17 MOŠKI - 15.00 v Martignaccu: Martignacco - Olympia
UNDER 16 ŽENSKE - 10.30 v Gradišču: Torriana -Soča Olympia; 11.00 v Štandrežu: Mavrica Arcobaleno - Torriana
UNDER 15 MOŠKI - 16.00 v Štandrežu: Val -
Cordenons
KOŠARKA
UNDER 15 - 10.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Basket 4 Trieste - Jadran
SINOCNJA KOSARKARSKA IZIDA - D-Iiga: Sokol- Dinamo Gorica; 75:70 promocijska Iiga:
Gradisca - Dom; 57:55
Tekma 12. kroga deželnih prvenstev je nedvomno današnje srečanje med San Luigijem in Juventino v Trstu. Zahtevna naloga pa pričakuje jutri tudi Vesno v elitni ligi, ki odhaja na gostovanje v Lauzzaccu proti vodilnemu Lumignaccu. Kras bo gostil fizični Tolmezzo.
Štandreško moštvo se na tržaško gostovanje odpravlja po visoki zmagi proti Primorcu, na katerem so Sepulcrijevi varovanci že prikazali dobro formo. Med boljšimi sta bila Dragosavljevič in napadalec Bardini.
V taboru San Luigija jih čaka še do lani prva špica Vesninega napada Matteo Muiesan. Tržačani iz Svetega Alojzija so doslej zbrali devet zmag in dva poraza. Slednja so doživeli proti mestnima tekmecema San Giovanni in Trieste Calcio. Zmaga bi Juventini nedvomno olajšala pot do napredovanja v višjo ligo, saj je ravno San Luigi neposredni tekmec belo-rdečih. »Veseli me, da so vsi igralci v pravi formi. Nasprotnik prihaja iz pozitivne serije, lahko pa razpolga z izredno kakovostnim napadom,« je dejal trener Ju-ventine NicoIa SepuIcri.
Vesninemu kolegu Sandrinu pa so veliko preglavic povzročile številne poškodbe. Poleg Roka Vatovca in Stefana Stanic-ha, ki že dolgo čakata v ambulanti, na seznamu huje ali lažje poškodovanih so še Goran Kerpan, Dean Avdič in Nace Ko-
Stefano Stabile (Juventina)
fotodamj@n
smač. V Vesninem štabu bodo o nedeljski postavi odločali danes zjutraj, ko bo potekal zadnji trening pred jutrišnjim nastopom. V lanski sezoni so Križani izgubili v Lauzzaccu z visokim 5:0. »Poraza iz zadnjega Icroga lanskega prvenstva nismo pozabili. Skušali se bomo na vsak način maščevati,« je prepričano dejal športni vodja Vesne Paolo Soavi. Lumingacco je še nepremagan in vodi z osmimi točkami prednosti pred za-sledujočim Cordenonsom. Zmaga Vesne bi lahko dodatno poživila prvenstvo.
Repenski Kras bo gostil nevarni Tol-mezzo, ki je v zadnjih krogih premagal tako Torviscoso kot Virtus Corno, tri točke pa je prepustil zadnjeuvrščenemu Ism iz Gradišča. Žlogarjevi varovanci imajo na ne-
deljskem srečanju po lepi zmagi v Taržiz-mu priložnost, da utrdijo višji položaj na lestvici. Salkič je skoraj v celoti saniral nedeljsko poškodbo, vrača se Carlevari, odsoten bo Sgorbissa.
Danes: Breg-Zarja v 1. AL
V Dolini bo že danes ob 14.30 na sporedu slovenski derbi. Zarja po zmagi z Aqui-leio želi ohraniti čim višji položaj na lestvici, Breg pa že predolgo lovi zmago, in sicer od derbija z Mladostjo 1. novembra. Prav tako danes bo Sovodnje ob 14.30 v Gorici igralo proti Pro Gorizii, ki v prejšnjem krogu ni igralo proti Mladosti. Doberdobsko društvo bo igralo jutri v Romansu. (mar)
odbojka - Sloga Tabor Televita in Olympia doma
Olympia išče samozavest
Sloga Tabor bo jutri v Repnu gostila Cordenons - Zalet Sloga že danes ob 17.30 proti Sant'Andrei
V sklopu 5. kroga državne odbojkarske B2-lige bosta združena ekipa Olympie in Sloga Tabor Televita nastopili na domačem parketu.
Prvi bodo že nastopili odbojkarji goriške združene ekipe, ki bodo že danes zvečer v telovadnici Mirka Špacapana v Gorici gostili Bassano Volley. Gostje so dokaj kakovostni nasprotnik, ki trenutno zaseda drugo mesto lestvice, le točko za vodilno Slogo Tabor Televita. Odbojkarji Bassana so prvi poraz doživeli na domačem igrišču v prejšnjem krogu proti Portoviru. Srečanje se bo začelo ob 20.30. Na razpolago so vsi, edini, ki je pod vprašajem je Matija Komjanc, ki je prejšnje dni imel vročino. »Dobro odbojko lahko igramo proti vsakemu nasprotniku. Če bomo tokrat igrali, tako kot je treba, lahko tudi kaj iztržimo. Nastopiti pa moramo kar se da prepričano in samozavestno,« je dejal Marchesinijev pomočnik Robert Makuc.
Sloga Tabor Televita bo jutri v Repnu merila moči s Cordenonsom, ki je prejšnjo nedeljo z gladkim 3:0 zlahka odpravil Olympio. V štirih krogih je furlansko moštvo zbralo dve zmagi in dva poraza. Slavilo je tudi proti Bibioneju po petih setih igre. Stari znanec Cordenonsa je med igralci sloge Tabor Televita Ambrož Peterlin, ki je v vlogi libera nastopal za ekipo iz pordenonske pokrajine v sezoni 2008/2009. Dobro se poznata tudi trener ter prav tako igralec gostov Saraceni in Gregor Jerončič, ki sta skupaj igrala v A-ligi pri Montic-hiariju. Poleg teh v dresu Cordenon-sa nastopa nekdanji slogaš Corazza. Le Iaccarina še pestijo bolečine v hrbtu, zato bo srečanje spremljal s klopi.
C-ligaši Sloge Tabor bodo v
Med minuto odmora Olympie: z leve Sandi Persoglia, Fabrizio Marchesini, Robert Makuc; v ozadju Mihael Corsi
fotodamj@n
tem krogu mirovali. Igrali bodo šele naslednji konec tedna proti odboj-karjem iz Červinjana.
V	moški D-ligi bo danes Soča gostila nižje postavljeno Auroro, Olympia pa bo jutri ob 18.00 gostila v Gorici še nepremagani Vivil, ki je za sabo izpustil le tri sete, Battistijevi varovanci, pa nobenega.
V	ženski C-ligi se bo Zalet Sloga zopet spustil v Trst, kjer se bo v Ul. Della Valle ob 17.30 pomeril s Sant'Andreo. Zaletovke bodo pod taktirko trenerja Jasmina Čuturiča želel popraviti slab nastop iz prejšnjega kroga proti Virtusu. Nasprotnice so na dometu, saj zasedajo spodnji del lestvice, doslej so zbrale le eno zmago in šest porazov.
Zalet Kontovel bo v sklopu ženskega prvenstva D-lige igral ob 20.45 v Torriani. Čeprav je 1. faza prvenstva bolj prijateljskega značaja, imajo tokrat Kušarjeve odbojkarice na papirju lažjo nalogo. Torriana je doslej zbrala le eno zmago. (mar)
□ Obvestila
ŠZ SOČA vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 1. decembra 2015 v telovadnici v Sovodnjah - Prvomajska ulica, 118. Prvo sklicanje ob 19.00, drugo sklicanje pa ob 19.30. ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v mesecu januarju in februarju 2016, s pričetkom v soboto, 9. januarja. Za informacije in vpisovanje info@mladina.it ali tel. št. 3470473606.
AŠD SK BRDINA organizira jutri, 29. novembra, pohod po Krasu s kosilom. Zbirališče ob 8.45 na parkirišču ob openskem krožišču (Ul. Hermada). Pot se bo vila od Opčin do Globojnerja, mimo Padrič v Gropado (kosilo) in nato nazaj do Opčin. Vabljene družine in simpatizerji. Več informacij na tel. 3404685153 (Erik). AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije in vpis na tel. št. 340-5814566 (Valentina).
igor zeriul
Neutrudno
»požira«
kilometre
Kolesarstvu se je približal pred kratkim, dobesedno pa »požira« kilometre. Po udeležbi na kolesarskem maratonu Franja, ki spada v UCI World Cycling Tour, je 36-letni Igor Zeriul izpolnil tudi normo za nastop na svetovnem prvenstvu v maratonu, ki se je septembra odvijal v danskem Aalborgu.
Žerjul se na daljše kolesarske treninge odpravlja skoraj vsak dan. Najraje odhaja na Kras in naprej proti Ajdovščini in Logatcu. Priljubljena mu je tudi pot, ki pelje od domačega Prebenega v Divačo in naprej v Križ pri Sežani, vrača se nazaj preko Zgonika in Opčin. Poleti vsak večer po službi redno prekole-sari do 90 kilometrov s srednjo hitrostjo okrog 30 km/h, kar pomeni najmanj tri ure vadbe, ob sobotah in nedeljah od 160 do 200 kilometrov.
Dolžina prekolesarjene poti je za do pred kratkim rekreativca, ki je postal že pravi amater, kar spoštljiva, če temu dodamo še, da se je svetu kolesarstva približal pred manj kot letom. Pri Zeriulu je bila že prva sezona, v kateri je nastopil na daljših maratonskih maratonih, kar uspešna. V juniju je tekmoval na slovenskem kolesarskem maratonu Franja, ki mu je s solidno uvrstitvijo v kategoriji zajamčilo možnost nastopa celo na svetovnem prvenstvu kolesarjev amaterjev v maratonu.
»Vabilo sem prejel nenapovedano. Nasploh sem bil presenečen, da me vabijo na Dansko. Naposled, sem se s pomočjo članov društva Running World odločil, da bom priložnost izkoristil,« je dejal Zeriul. Pomagal mu je tudi lastnik podjetja ohlajevalnih naprav za velika podjetja, kjer je Zeriul zaposlen, ki je v bistvu postal njegov pokrovitelj in mu plačal pot ter nastanitev, celo mu je posodil avtomobil in poskrbel za šoferja, sicer kolego.
Na Danskem je doživel nepozabno izkušnjo: »Ljudje so bili izredno gostoljubni, ceste so odlično asfaltirane, mogoče le po dirki je bila pogostitev preskromna. Večjo toplino sem občutil v Ljubljani.« Na izredno vetrovni dirki na Danskem je bil 62. v svoji kategoriji, skupno je bil na več kot 2000 kolesarjev 504.
Zeriul pravi, da je šele na začetku svojih kolesarskih izzivov. Udeležil se je tudi nekaterih krajših enodnevnih dirk po Furlaniji. V naslednjem letu se bo podal na kolesarski maraton Dolomitov, ki je s svojimi 4500 metri višinske razlike najbolj zahteven kolesarski maraton na svetu. (mar)
22 Sobota, 28. novembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V,
Nad Sredozemljem je ciklonsko območje, nad srednjo in vzhodno Evropo pa je območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda priteka k nam razmeroma hladen in postopno bolj suh zrak.
J
1000
1010
1020
MOSKVA
-7/-4 O
A
KIJEV
°-4/1

LIZBONA
MADRID
°3/17
ŽENEVA -1/5 O MILAN
DUNAJ
O 0/3 LJUBLJANA
° 1/5

BEOGRAD
° 1/4
4/11$r)
^ skopJE
2/7 v
ATENE
113/193
w\>
ob 16.25 □ Dolžina dneva 9.04
Luna vzide ob 19.13 in zatone ob 1 0.1 6
Sprva bo povsod prevladovalo jasno vreme, tekom dneva pa se bo delno pooblačilo. Ob morju bo sprva še pihala zmerna burja, ki pa bo nato oslabela.
Danes bo na zahodu precej jasno, drugod bo zjutraj zmerno do pretežno oblačno, čez dan pa se bo zjasnilo. Proti večeru se bo od zahoda spet pooblačilo. Burja bo dopoldne ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, v alpah do -8, ob morju okoli 4, najvišje od 3 do 6, na Primorskem do 10 stopinj C.
TOLMEČ
O-1/7

CELOVEC
O-1/4
TRBIŽ O
-7/1
iS
VIDEMO
-1/10
ČEDADo
0/9
KRANJSKA G.
O-8/3
O TRŽIČ
-4/5
KRANJ O
S. GRADEC
O-2/4
CELJE
0/6 O
- GORICA oN; GORICA
¿7 3/100 1
1/8
LJUBLJANA
O 1/5
POSTOJNA N- MÍ/5T° O 0/6
KOČEVJE
ČRNOMELJ
POREČ	PAZIN
Leta 1983 se je razmeroma globok ciklon pomikal čez Srednjo J Evropo, pri nas so bile izmerjene zelo nizke o vrednosti. V Ljubljani in na Letališču Maribor < je tlak, preračunan na morski nivo, padel na 986 hPa.
Zmerno oblačno do spremenljivo vreme bo.
Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah možna megla. V ponedeljek bo delno jasno in čez dan še nekoliko topleje. V torek bo v zahodni Sloveniji več oblačnosti, drugod bo še razmeroma sončno. Ponekod bo pihal zahodni do jugozahodni veter.
TOLMEČ
O 0/8
TRBIŽ O
-6/3

CELOVEC
O-1/4
KRANJSKA G.
O-8/5
O TRŽIČ
-4/6
S. GRADEC
0-2/4
CELJE
-2/9 O
ČEDADo™ VIDEMO 0/12 -1/13
KRANJO

¿5
LJUBLJANA
01/8
,-r.m,-» N. GORICA
GORICA o 0/11
3/13 O v
PORTOROŽ O
3/11
POSTOJNA
O-4/8
POREČ
N. MESTO
-2/9 O^
KOČEVJE
ČRNOMELJ
jutri
Danes: ob 4.49 najnižje -16 cm, ob 10.34 najvišje 45 cm, ob 17.47 najnižje -57 cm. Jutri: ob 0.02 najvišje 30 cm, ob 5.27 najnižje -11 cm, ob 11.05 najvišje 36 cm, ob 18.20 najnižje -50 cm.
Morje je močno — razgibano, temperatura morja 13,9 stopinje C.
-JO
2000 m...........-6
2500 m...........-7
2864 m ..........-9
UV indeks je ob jasnem vremenu sredi dneva 1,5.
500 m . . 1 000 m . 1 500 m .
. .1 .-2 .-5
Volkovi po več desetletjih ponovno pri Varšavi
VARŠAVA - Volkovi so se po več desetletjih vrnili v narodni park na obrobju Varšave, potem ko so jih v času komunizma iztrebili. »Zelo smo veseli,« je sporočila tiskovna predstavnica 385 kvadratnih kilometrov velikega narodnega parka Kampinos Magdalena Kaminska. »Dejstvo, da so se volkovi vrnili v naš park, iz katerega so povsem izginili v 60. letih 20. stoletja, pomeni, da je narava v dobrem stanju in da se obnavlja,« je še povedala tiskovna predstavnica drugega največjega narodnega parka na Poljskem, kjer sicer živi okoli 1000 volkov. Kaminska je dejala še, da so prvega volka, ki je območje samo prečkal, opazili že leta 2013. Zdaj pa jih je po njenih besedah več in se bodo verjetno naselili za dalj časa.
V Tanzaniji zaradi zamude na sestanek zaprli šest uradnikov
RIM - V Muzeju karabinjerjev
Na ogled 2400 let stare freske iz Paestuma
RIM - V Muzeju karabinjerjev v Rimu so na ogled postavili pet fresk, ki so bile pred desetletji ukradene iz arheološkega najdišča Paestum in ki jih je italijanska policija odkrila pred nedavnim. Freske datirajo v 3. in 4. stoletje pr.n.št, v čas, ko je na območju Paestu-ma živelo ljudstvo Lukanijcev. Dragocene freske prikazujejo ženske, ki pozdravljajo vojščake na konjih, ki se z vojnim plenom vračajo domov. Ukradene so bile z ene od grobnic v Paestumu. »Razstaviti tako monumentalne freske iz tistega časa, je nekaj izjemnega. V Pae-stumu jih je sicer več sto, vendar je nekatere mogoče videti, druge spet ne. Je pa prav vsaka grobnica edinstvena,« je dejal direktor arheološkega najdišča Pea-stum Gabriel Zuchtriegel.
Arheologi so med izkopavanji v 60. letih minulega stoletja v Paestumu odkrili okoli 200 grobov Lukanijcev, ljudstva, ki je živelo v Pestumu, preden je mesto prišlo pod Rimljane. Arheološko
najdišče Pestum, ki je vpisano na Unes-cov seznam naravne in kulturne dediščine, se ponaša tudi s tremi antičnimi templji, ki so med najbolj ohranjenimi na svetu.
Ukradene freske je policija odkrila marca v Campione d'Italia. V Muzeju karabinjerjev bodo na ogled do 10. januarja, nato jih bodo vrnili v Paestum. Kot je Zuchtriegel še povedal, so bile freske verjetno ukradene v 70. letih minulega stoletja. Tatovi so jih razrezali in morda celo retuširali. Danes jih tako več ni mogoče postaviti v kontekst, saj sta neznani tudi njihova izvorna lokacija in vsebina grobov. Zuchtriegel, 34-letni nemški arheolog, ki se je letos znašel med tujci, ki so prevzeli vodenje nekaterih italijanskih muzejev, je še povedal, da se kraje še vedno dogajajo. In te težave tako dolgo ne bo mogoče rešiti, dokler bodo brezvestni trgovci z umetninami pripravljeni kupovati umetnine dvomljivega izvora, je poudaril. (STA)
Teroristi naj bi opravljali transakcije tudi z virtualno valuto bitcoin
NEW YORK - Ameriška televizija Fox poroča, da naj bi teroristi Islamske države (IS), katerih glavni vir prihodkov so nafta, ropi, izsiljevanje, odkupnine in donacije, nekje od enega do treh odstotkov od skupaj do 520 milijonov dolarjev letnih prihodkov dobili tudi z obračanjem virtualne spletne valute bitcoin. Fox navaja soustanovitelja svetovalnega podjetja za nacionalno varnost Kronos Advisory Michaela Smitha, ki pravi, da je od skupine aktivističnih hekerjev Ghost Security Group (GhostSec) dobil obvestilo, da so odkrili več računov bitcoinov, s katerimi IS financira svoje operacije. O tem naj bi GhostSec obveščal tudi ameriške vladne agencije, ki pa naj se ne bi dovolj odzivale. Na enem od raču-
DAR ES SALAAM - VTanzaniji so v tem tednu priprli šest vladnih uslužbencev, ker so zamudili na sestanek. Nedavno izvoljeni tanzanijski predsednik John Magufuli (na sliki) je namreč napovedal kampanjo za okrepitev standardov v državi ter boj proti korupciji. »Uradniki so preživeli šest ur v priporu, ki ga je odredil okrožni komisar,« je poročal časopis Uhuru, ki hvali potezo. »Naslednji dan so se na delu pojavili dve uri prej,« je še dodal časnik. Lokalni vladni uradnik iz predmestja glavnega mesta Dar es Salaam je odredil pripor za svojih šest kolegov, potem ko so ti na srečanje prišli več kot tri ure po sklicanem sestanku, ki naj bi potekal na temo zemljiških sporov.
nov naj bi GhostSec odkril tri milijone dolarjev, čeprav zadnjih terorističnih napadih v Parizu IS ni financirala z bitcoini. Teroristični napadi so sicer izjemno poceni. Komisija za preiskavo okoliščin terorističnih napadov v ZDA 11. septembra 2001 je ugotovila, da so ti napadi, v katerih je bilo ubitih skoraj 3000 ljudi, stali največ do pol milijona dolarjev.
Bitcoini so oblika večinoma neregulirane spletne valute, ki gredo mimo tradicionalnih bančnih sistemov. Uporabniki se pri pošiljanju ali sprejemanju spletne valute izognejo čakanju, taksam in omejitvam na vsote. Države so v času globalne vojne proti terorizmu utrdile nadzor nad finančnimi transakcijami in bitcoin se kaže kot ena od pripravnih lukenj v nadzoru za teroriste. Valuto sprejema že več podjetij, med njimi Fox navaja Dell, Microsoft, Expedio in DISH Network. Lani je bilo na svetu 1,3 milijona uporabnikov te valute, do leta 2017 pa naj bi njihovo število naraslo na 4,7 milijona.
fotoutrip '15
Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici).
Miranda in Primorski v nemirni vendar gostoljubni Turčiji
miranda bolčič
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 26. novembra 2015
23
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
7.00 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegiorni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.30 Line Verde Orizzonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Linea Blu 15.00 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Af-fari tuoi
RAI5
RAI MOVIE
13.45 17.45 Rai Player 13.50 Film: Soprav-vivere coi lupi (dram.) 15.55 Film: Priscil-la - La regina del deserto (kom., '94, i. G. Pearce) 17.40 Novice 17.50 Film: Passengers - Mistero ad alta quota (triler, '08, i. A. Hathaway) 19.25 Film: Il laureato (dram., '67, i. D. Hoffman)
RAI PREMIUM
12.50 Film: Ci incontreremo ancora (krim.) 14.30 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.35 Nad.: Impazienti 14.50 Nad.: E arrivata la felicita 16.4018.55 Il piu grande pasticciere 18.50 Novice 19.20 Rai Player 19.25 Nad.: Sposami 21.20 Nad.: Saro sempre tuo padre 23.25 Nad.: Questo e il mio paese
RETE4
7.00 Media Shopping 7.50 Nad.: Due per tre 8.20 Film: Doppio delitto (krim.) 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri o oggi in TV 15.55 Nad.: Monk 16.50 Nad.: Poirot 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Born to Raise Hell (akc., '10, i. S. Seagal)
21.30 Film: Aspirante vedovo (kom., It., '13, i. F. De Luigi, L. Littizzetto) 23.15
Film: Il pranzo della domenica (kom., It., '03, r. C. Vanzina)
_RAI2_
7.20 Serija: Heartland 8.45 Sulla Via di Damasco 9.15 Parlamento Punto Europa 9.50 Frigo 10.15 Serija: Il nostro amico Charly 11.00 Mezzogiorno in famiglia 13.0018.35, 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Dribbling 13.45 15.00 Pit Lane 13.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Abu Dabija, kvalifikacije 15.30 Serija: Squadra Speciale Lipsia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno variabile 18.05 Viaggi da record 18.45 90° minuto - Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Blue Bloods 22.55 Sabato Sprint 23.45 Rubrike
_RAI3_
7.05 Serija: Zorro 8.00 Film: I basilischi (dram.) 9.20 Film: In nome della legge (dram.) 11.00 12.25, 14.45, 18.05 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.20 Dnevnik, vreme in šport 14.55 TV Talk 16.30 Report 18.10 Serija: I misteri di Murdoch 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Teo in the box 23.40 Un giorno in pretura
_RAI4_
14.10 Film: Hell - Esplode la furia (akc.) 15.50 Delitti in Paradiso 17.55 Novice 18.00 Missing 19.35 Rai Player 19.40 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 21.10 Film: Transit (akc.) 22.45 Film: Blood (triler)
23.40 Film: Letters from a Killer (krim., '98, i. P. Swayze)
_CANALE5_
6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 In forma con Starbene 10.20 Super Partes 10.50 Su-percinema 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Amici di Maria 16.00 Nad.: Il segreto 16.30 Verissimo 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Tu si que vales 23.40 Grande Fratello
_ITALIA1_
7.20 Risanke in otroške oddaje 10.10 Film: Beethoven (kom.) 11.50 Live a casa tua 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Grande Fratello 2015 14.05 Film: Adèle e l'enigma del faraone (pust.) 16.05 Film: Judy Moody and the Not Bummer Summer (kom.) 18.05 19.00 Nan.: Camera Café 19.15 Film: The Mask 2 (fant.) 21.10 Film: Mamma, ho preso il morbillo (kom., '97) 23.20 Film: Factor 8. Pericolo ad alta quota (horor)
_IRS_
14.05 Film: Criminal (krim.) 15.50 Adesso cinema! 16.15 Film: 1 km da Wall Street (dram., '00, i. V. Diesel) 18.35 Film: Occhio, malocchio, prezzemolo e finocchio (kom., It., '83, i. L. Banfi) 20.55 Io l'ho visto
14.10 La Terra vista dal cielo 15.00 Belle e cattivissime 16.00 Gledališče: Na santarel-la 18.35 Novice 18.45 Ubiq - Realtà au-mentata 19.15 Ubiq - Immersione 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.35 Rai Player 20.45 Ogni quadro racconta una sto-ria 21.15 Gledališče: La trilogia della vil-leggiatura 22.45 C'è musica e musica 23.45 Ghiaccio bollente
21.15 Film: L'angolo rosso - Colpevole fino a prova contraria (dram., '97, i. R. Gere) 23.20 Torino Daily 23.30 Film: Io non credo a nessuno (vestern, '75, i. C. Bronson)
21.00 Film: Il marchese del Grillo (kom.,
'81, i. A. Sordi) 23.30 Film: Brancaleone allé crociate (kom., It., '70, i. V. Gassman)
_laz_
7.30 13.30, 20.00, 0.45 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 Il pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.20 Serija: Jack Frost 18.00 Serija: L'ispettore Bar-naby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Serija: Josephine, ange gardien
_lazd_
6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.00 I menù di Benedetta 13.05 19.00 Chef per un giorno 15.10 Serija: Providence 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Seabiscuit - Un mito senza tempo (dram., '03, i. T. Maguire) 23.05 Film: L'occhio gelido del testimone (triler, '99)
TELEQUATTRO
6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 9.30 Ring 13.00 Rotocalco Adnkronos
13.10 Occhio alla spesa... 13.15 17.55, 20.25 Oggi è 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Signore 23.30 0.25 Trieste in diretta
_LAEFFE_
10.55 Silvia, pepe quanto basta 11.50 Jamie: Menù in 15 minuti 12.55 18.30 Il re dello street food 13.30 Posso dormire da voi? 15.35 Vicini di viaggio - C'è posto per me? 16.05 Film: Le avventure galanti del giova-ne Molière (kom.) 19.05 Bourdain: Cucine segrete 19.55 Nuovi esploratori - Regni perduti 22.15 Dok.: Tim Hetherington, dalla linea del fronte
_CIELO_
14.0015.05 MasterChef Italia 15.00 Novice 16.15 Masterpasticciere di Francia 17.30 Cucine da incubo 19.15 Affari in grande 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: D'amo-re si muore (dram.)
_DMAX_
12.30 Auto da rockstar 13.20 Incidenti di percorso 14.10 Ciak, ti sfido! 15.05 Nudi e crudi 15.55 Bear Grylls: l'ultimo soprav-vissuto 16.50 22.00 Super grattacieli 17.45 Costruire Milano: Citylife 18.10 Affare fatto! 19.30 Banco dei pugni 20.20 Caccia-tori di tesori 21.10 Ingegneria estrema 22.55 Armi d'elite
SLOVENIJA1
6.10 Odmevi 7.00 18.40 Risanke in otroške serije 9.15 Kviz: Male sive celice 10.00 Kratki film: Ljubezen, pecivo in rokenrol 10.15 Infodrom 10.25 Razred zase 11.00 Dok. odd.: Ideje za prihodnost 12.00 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Dok. odd.: V fokusu - Orožja 1. svetovne vojne 15.00 Dok. serija: Turki, muslimanski evropski vladarji 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.20 Posebna ponudba 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Vse je mogoče 21.40 Nad.: Zapuščina
23.15 Film: Koža, v kateri živim (triler, Šp., '11, r. P. Almodovar, i. A. Banderas)
SLOVENIJA2
7.00 Najboljše jutro 9.00 Dober dan 10.00 10 domačih 10.35 Igralci brez maske 11.40 Klic dobrote 13.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Abu Dabija, prenos kvalifikacij 15.30 Pesem Evrovizije za otroke 2015, pon. 18.10 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 1. vožnja, prenos 19.25 Alpsko smučanje: SP, smuk (m), prenos 21.10 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 2. vožnja, prenos 22.15 Zvezdana 23.00 Presenečenja 23.50 Odd.: Bleščica 0.20 Aritmični koncert
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Boben 15.40 Potopisi 16.05 Webolution 16.35 Arhivski posnetki 17.25 23.30 Vsedanes -Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Vse drugega kot ljubka, koncerta predstava Massima Spinettija 21.45 TG dogodki 22.15 Dok.: Šport brez meja 22.45 Vrt sanj
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 10.45 12.50 Tv prodaja 11.00 Film: Bela omela nad Manhattnom (dram.) 13.05 Tri želje 14.00 Slovenija ima talent 16.15 Film: Ameriške sanje (kom., '06, i. H. Grant) 18.20 Celi svet ima talent 18.55 Vreme in novice 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Film: 007 - Casino Royale (akc., '06, i. D. Craig, E. Green) 23.45 Film: Zelena milja (akc., '99, i. T. Hanks)
Sobota, 28. novembra Rai 4, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
Transit
ZDA 2012
Režija: Antonio Negret Igrajo: Jim Caviezel, Diora Baird, James Frain, Elisabeth Rohm, Sterling Knight, Harold Perrineau
Nate Sidwell je pred nedavnim zapustil zapor, kjer je odsedel daljšo dobo zaradi davčne utaje. Da bi si lahko spet pridobil zaupanje in spoštovanje družine, odloči, da ženo in otroke odpelje na izlet. Njegov načrt pa se zatakne, ko skupina zločincev skrivaj skrije prav v njegov prtljažnik štiri milijone dolarjev. Denar je plen krvavega ropa, ideja zločincev pa ta, da si spet prilastijo ukradeno vsoto, ko bo policija izgubila njihovo sled.
Natejeva družina o vsem tem ne ve čisto nič, zločinci pa ji bodo za vsako ceno sledili.
KANAL A
7.40 14.30 Serija: Naša mala klinika 8.30 Nan.: Novo dekle 8.55 19.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.20 Serija: Veliki pokovci 10.15 ŠKL - Šport mladih 10.45 Tv prodaja 11.00 Serija: Nepraktični šaljivci 11.30 Top Gear 12.40 Film: Zadnje ure na Zemlji (akc.) 15.25 Film: Varuh legende - Povratek (akc.) 17.15 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Maribor - Za-vrč 20.00 Film: Počitnice (kom., '06, i. C. Diaz, K. Winslet, J. Law) 22.35 Film: Valovi smrti (dram.)
PLANET TV
12.05 Nan.: Vojaške žene 13.00 Hiša vaših sanj 14.10 20.00, 21.15 Kmetija: Nov začetek 15.55 FIS Ski World Cup 2015-2016, smučarski skoki (m) 17.55 Nakupuj in zmaguj 19.00 21.45 Danes 19.25 Planet kuha 19.50 Vreme in šport 21.55 Film: Pod to-skanskim soncem (dram., '03, i. D. Lane, R. Bova)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Prva izmena: Pižama bar z Evgenom Banom; 9.50, 14.40, 18.40 Music box; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Adrijan Rustja: Jaka sem, res Jaka -radijska humoreska; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 8.40, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 9.00, 11.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
SPACCIO OCCHIALI VISION
OBDARITE SE!
OB NAKUPU KOREKCIJSKIH OČAL S PROGRESIVNIMI LEČAMI ALTADEFINIZIONE© VAM OKVIR PODARIMO*



LEČE ----
ALTADEFINIZIONE«



Ponudba velja do 31. januarja 2016
* Celoten pravilnik dobite na prodajnih mestih.
A
.JI

PRIDRUŽITE SE NAM IN SI OGLEJTE NOVE KOLEKCIJE JESEN-ZIMA


X

■
52
GORICA
SESLJAN (TS)
Ulica Trieste 225/1	Sesljan 27/I
Tel. +39 0481 520311	Tel. +39 040 299516
ODPRTO OD PONEDELJKA Drž. Cesta 14 proti Trstu. POPOLDNE DO SOBOTE ODPRTO OD PONEDELJKA
POPOLDNE DO SOBOTE

o
POSTANITE FAN NASE STRANI!
FACEBOOK.COM/SPACCIOCCHIALIVISION
V NEDELJO, 13. IN 20. DECEMBRA
BODO NAšE TRGOVINE ODPRTE
SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI
www.spacciocchialivision.it