-»f     119    hS-                                     ..   .
H^«b3       Mirko in štorklja.                       '
iWf|^H^&ty         Spi3al Ivo Troli
flfiw& l   ^ioseclov Tevže je bil pri hiŠi,  da je pomagal   delati in pa jesti.
|& I ^J  Sicer si je moral našega  soseda brat sam oskrbovati   obleko,
*¦   J                       prislužiti novce za kak priboljŠek in druge manjše po-
;^^Bgjp||gj5^9     trebe.  Otroke je imel rad,  in prav veselili smo se,  če
jg^P^fSiBBj    so rekli: Danes pride Tevže k nam v dnino. Tudi vsak-
danje stvari je znal zanimivo pripovedovati in dražil je otroke ter jim nagajal
kakor da je še sam   otrok,   pa je  njegovega   življenja  poldne   odzvonilo   že
davno. Zato nam je bilo silno dolgoČasno tisto pomlad, ko je bil Tevže odšel
služit kronce nekam na tuje — rekli so, da gori na NemŠko. Le težko smo
Čakali,  da se z novim snegom vrne tudi Tevže in s Tevžetom   zopet kratki
čas.   Radovedni   smo   bili,  kaj   nam   pove novega o tuji deželi,  kjer ne od-
meva veČ naŠ mili slovenski jezik,   radovedni pa tudi,  kaj  je Tevže doživel
med Nemci, katerih govorico je umeval komaj za najveČjo silo.
Vrnila se je zima, in vrnil se je Tevže, kronic je prinesel polne Žepe in novic poln rokav. Kar zijaje smo poslušali, ko nam je pripovedoval o veliki ptici-močvirnici, o Štorklji, ki nima odrasla nikakršnega glasu, razen če ŠklopoČe s kljunom. Storklja gnezdi najrajša — je trdil Tevže povsem odločno — na strehah in dimnikih ter prinaŠa pridnim otrokom bratce in sestrice. Stric Tevžeje sam bival pri neki družini, kjer so imeli veČ majbnih otrok in štorkljo poleg dimnika na strehi- In prav tisto pomlad je prinesla štorklja oni družini hčerko. Krstili so jo za Anico, in Anico je moral nje najstarejši bratec Mirko zibati vse popoldneve, celo večnost. Ni mu bilo posebno všeč to d^lo. Odrasli so Lli na polje, a Mirko k zibelki. Ko je zunaj tako vabljivo sijalo zlato solnce in so se tovariši najlepše igrali na zeleni trati, je jih moral Mirko poslušati le od daleč. Kdo bi se torej ne jezil na vsiljivo štorkljo, da je morala prav v tcm času priti in prav Mirku prinesti sestrico.
Zato se ni Mirko nikdar prav prijazno oziral na streho, kjer je imela štorklja v nerodnem gnesdu jajca in mladiče. Najrajši bi jo bil kar zapodil. A kako na streho? Neko popoldne se je gospodar zmenil s krovcem, da mu pride na streho zamašit več lukenj, koder prihaja v deževju mokrota. Drugo jutro je došel. Mirko je nekoliko Časa ogledoval visoko prislonjeno lestvo, in pogled mu je vedno bolj pogostoma uhajal z lestve k nerodnemu gnezdu. »Sedaj-le ali pa nikoli več ne obračunava«, si je mislil Mirko in junaŠko pretil štorklji tam visoko v gnezdu.
Krovec še ni bil dobro sedel k zajtrku, ko je bil deček z debelim polenom v roki že na strehi. Prav spretno je prilezel blizu dimnika. Štorklja v gnezdu je pa še vedno prav zloŽno sedela sredi nanešenega dračja in lubada. Kar mč se n\ imetula za Mirka in aj^ovo poVeao. Ko pa deček le zamalme, odpre dolgi kljun — pa kako? — in zašklepeče kakor s trlico: Štrk-Štrk-Štrk! —
*    120   *                                                 I
da mu je zagomazelo po kosteh. Mimo njegovega polena je drzno iztezala kljun na Mirkovo glavo: štrk-štrk-štrk! . . .
Mirku je bilo vedno tesneje tam poleg dimnika. Mislil je, da bo ta boj veliko lažji.
In  še kako  velika se je zdela Mirku štorkljal   Tam   iz  sinje  daljave
______^_                                         se je samici na pomoč podil
«~     _"    —"r^S__                                tudi  samec,  a Mirka  se je
padlo poleno, ki ga je videl
skozi okno, da na strehi nekaj ni prav. Prihitel je na dvorišče, za njim pa Mirkova oče io mati. Začela sta zmerjati dečka, ker je splezal tako vi-soko, a krovec ju je opozoril, naj molčita, sicer se deček prestraši še huje in telebne z lestve. Molče je Sel za Mirkom, ga prijel pod pazdulio in prinesel na tla. Dečka je bilo sram in že spotoma je bil sklenil, da ne bo nikoli več plezal tako visoko; vzroka pa ni povedal. Molče se je odpravil sestrico zibat, dasi je prav tedaj zbujena zadovoljno brcala v zibelki.
Stricu Tevžetu je pozneje povedal na samem, zakaj ne mara štorklje. Toda velika močvirnica je poslej mirno pitala mladiče na strehi.
»He, he, he!« se je posmejal Tevže, »ni ga veselilo, da bi več hodil gledat, kaj dela — štrk-štrk-štrk, zlati stric brez brk!«