1 Leto XIV. 1 Štev. 179	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 U D R A V E; 35—67 in 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tet. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46—91	Maribor, petek 9. avgusta 1940	NAROČNINA NA MESEC Prelemaa v upravi ali oo pošti 14 din. Dostavilen na dom 16 din. tujina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409	Cena cHti 1.—
Srdito stopnjevanje letalske vojne
Med Nemci in Angleži so se razvile včeraj silovite letalske bitke, pri katerih }e bilo na obeh straneh sestreljenih okoli 90 letal - Izvršeni so bili tudi uničujoči nemški in angleški letalski napadi na sovražno ozemlje mmamaammmmammmmmmmmmammmmm
WASHINQTON, 9. avg. Ass. Press. Po poročilih iz nemških in angleških virov se je vojna med Anglijo in Nemčijo močno poostrila In zavzemajo zlasti letalski spopadi vedno večji obseg. Tako so se včeraj bile nad Rokavsklm prelivom med Angleži in Nemci letalske bitke, ki so bile najbolj srdite izmed vseh dosedanjih. Angleži poročajo, da so zbili nad 50 nemških letal, Nemci pa pravijo, da so uničili 34 angleških letal. Pričakovati je treba, da se bodo spopadi odslej še stopnjevali, tako po Svojem obsegu kakor po svoji srditosti.
Nemška uradna vojna poročila
BERLIN, 9. avg. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo: Naša podmornica je potopila tri sovražne trgovske ladje s skupno to« nažo 16.000 ton. V noči na četrtek so naša letala položila mine pred celo vrsto angleških pristanišč. Razen tega so bombardirala več tovarn, postojank protiletalskega topništva, svetilnikov in pristanišč. Med drugim so bombardirala tovarne za motorje Liland pri Casterju, tovarne za motorje Wickers«Armstrong, industrije v okolici Plymoutha ter naprave v pristaniščih Manchester, Cardiif, Dorchester in Plymouth. Nekaj sovražnih letal se je tekom noči pojavilo nad severno in zahodno Nemčijo. Odvrgla so več bomb, ki pa niso povzročile znatnejše škode. Poškodovane so bile le stanovanjske zgradbe v nekem predmestju Essena. Naše četo so nastali požar kma-
lu pogasili. Uničena je bila neka lopa. Pri tem smo zbili dve sovražni letali BERLIN, 9. avg. DNB. Nemško vrhov-no poveljstvo poroča: V noči od 7. na
8.	avg. so napadli naši nagU čolni močni sovražni konvoj in so kljub silovitemu ognju sovražnih rušilcev in ostalih spremnih bojnih ladij potopili 8000-ton-sko petrolejsko ladjo, 500-tonsko trgovsko ladjo in neki 4000-tonski parnik. Neka manjša petrolejska ladja je bila zažgana. Naši nagli čolni so se vrnili brez izgub. Naše letalstvo je napadlo včeraj nek! angleški konvoj v Kanalu In potopilo 12 trgovskih ladij s skupno 55.000 tonami. 7 nadaljnjih ladij Je bilo poškodovanih. Pri spopadih s sovražnimi letali, ki so se nato razvili, je bilo sestreljenih 5^ angleških lovcev. Pri nadaljnjih letalskih bitkah Je bik) zbitih še 29 sovražnih letal. Ml smo izgubili 2 letali.
oficir, ki je pripadal eskadrilji Hurrica-nov, ki je sestrelila .21 sovražnih letal, je sam sestrelil 2 Junkersa 87, čeprav je imel defekt v motorju. Izjavil je, da se je moral zaradi tega umakniti iz boja, pri tem pa se je še vrgel na Junkersa, ki je potem v plamenih strmoglavil v morje. Kmalu nato je začel njegov motor spet delovati in je mogel sestreliti drugega Junkersa prav v trenutku, ko se je pripravljal na strmoglavi napad na konvoj. Za tem mu je motor popolnoma odpove-
dal in je le s težavo dosegel angleško obalo.
V teku druge faze letalske bitke ie uspelo eskadrilji Spitfireov potisniti nemška letala nazaj do francoske obale. Zasledovala je 7 Messerschmittov 109 čez Kanal ter jih je 6 od njih sestrelila Se nad francoskim ozemljem. Kočno je 1 letalo Spitfire izvršila še napad na nemško motorno torpedovko v bližini Ga-laisa. Posadka je videla, kako je več mornarjev s te edinice popadalo v morje.
Ostala poročila z bojišč
Angleška poročila o zadnjih bo;ih
LONDON, 9. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo je objavilo v posebnem komunikeju, da je v 14umi zračni bitki med angleškim in nemškim letalstvom, ki se je bila včeraj nad Kanalom, bilo sestreljenih 53 sovražnih letal. Lastne izgube znašajo 16 letal. Potopljene so Wle tri obalne ladje. Nemški letalski napadi so bili usmerjeni na angleško ladjevje v Kanalu. Sovražni zračni napadi so povzročili precejšnjemu številu ladij precejšnjo škodo. Preživeli so se izkrcali na angleški obali. Na Norveškem so bombniki RAF zažgali petrolejske rezervoarje v Dolviku blizu Bergena. Največji požar je nastal na srednjem rezervoarju. Nadalje so letala RAF bombardirala celo uro Kiel, dalje Hamburg, Han, severozahodna nemška letališča, zatem Cherbourg in Le Bourget. V Libiji je bil Izvršen bombni napad na italijansko ladjevje v luki VVadir ter na pod-morniško oporišče v Massavi, pri čemer je bila 1 podmornica direktno zadeta, prav tako pa tudi neka vojna ladje ter pristanišče in pomoli.
NEMŠKI NAPADI NA ANGLIJO
LONDON, 9. avgusta. Reuter. Letalsko
ministrstvo je dav} objavilo, da so se sovražni napadi tekom noči nadaljevali. Vržene so bile posamezne bombe na Dover, Bristol ter nad severnovzhodno Anglijo. Bontoe so poškodovale v nekem mestu v Middlandu 5 vladnih poslopij, od katerih je eno popolnoma porušeno, 4 pa so poškodovana. Sicer je bila škoda neznatna, tudi žrtve niso bile številne, a prizadete rane so težke narave, nekatere celo smrtne.
ANGLEŠKI NAPADI NA NEMČIJO
LONDON, 9. avgusta. Reuter. Tekom včerajšnjega večera in noči so nenadoma utihnile nemške radiopostaje: Berlin, Koln in Leipzig. Kmalu za njimi sta utihnili tudi radiopostaji Hamburg in Kiel. To je vedno znak angleških zračnih napadov na nemško ozemlje. Poročila iz nezasedenega dela Franclje potrjujejo, da se posamezne važnejše vojne industrije sele iz Porurja v vzhodno Francijo In to radi neprestanih bombardiranj Porurja. Zadnji zračni napad na Cherbourg je imel zelo težke posledice. Tudi večina hangarjev na pariškem letališču Le Bourget je porušena.
Podrobnosti iz bitke nad Kanalom
BERN, 9. avgusta. Ag. Suisse. Tekom celega včerajšnjega dneva je divjala zlasti nad Rokavskim prelivom strašna letalska bitka. Nemški bombniki, ki so jih spremljala bojna letala, so izvršila v velikih formacijah v glavnem 3 velike letalske napade na angleške konvoje. Angleške izgube znašajo 16 letal. Nemške pa 34 letal. Nemško letalstvo je Izvršilo cele serije napadov na britansko ladjevje v Kanalu. Tl napadi so trajali skoro neprestano od jutranjih ur do 5 popoldne. Tako je eskadrilja Hurricanov sestrelila v treh zračnih spopadih 21 sovražnih letal. Prvič so sodelovali z britanskimi letali tudi poljski letalci. En poljski letalce |e sestrelil letalo tipa Messerschmitt.
V glavnem so se letalski boji izvršili v treh glavnih fazah. V prvi fazi so nemška letala napadla britanski konvoj med
9.	uro in 9.30 dopoldne. Pri tem spopadu je eskadrilja Hurricanov sestrelila 6 nemških bombnikov tipa Junkers 87 ter 3 Messerschmitte. To je bil največji angleški uspeh dneva. Drugi napad na isti konvoj je izvršila še večja formacija sovražnih strmoglavcev, ki so jih spremljali številni lovci. Ta napad je trajal od 11.30 do 13. ure. Končno so vrgli Nemci v boj še 150 bombnikov in bojnih letal, s katerimi so med 16. In 17. uro izvršili 3. napad.
Pri tem zadnjem napadu je poljski pilot sestrelil nemško letalo. Neki letalski
ITALIJANSKO POROČILO
RIM, 9. avg. Stefani. Glavni stan italijanske vojske je izdal včeraj sledeče poročilo: Neka italijanska kolona Je predrla v Britsko Somalijo ter dospela do morja, kjer je zasedla Zeik>. V Afriki je naše letalstvo uspešno bombardiralo letališče v Bairu, uničilo tri na tleh stoječa angleška letala in zanetilo požar na letališču. Eno angleško letalo smo zbili tudi v spopadu v zraku. Sovražna letala so Izvršila napad na Diredao in Massauo, vendar povzročena škoda ni velika. V vzhodnem delu Sredozemlja so naša letala bombardirala neki sovražni konvoj. Dve sovražni trgovski ladji sta bili zadeti in poškodovani.
BERLIN, 9. avg. DNB. Iz uradnega vira poročajo, da so Italijansko čete zavzele včeraj zjutraj tudi Dveino in Har-gelso v Britskl Somaliji.
BOJI V AFRIKI
KAHIRA, 9. avg. Reuter. Po poročilih
izvidniških poletov nad britansko Somalijo je ugotovljeno, da Je bik) včeraj italijansko prediranje v Somaliji ustavljeno. V vzhodni Britanski Somaliji Je vse mirno. Z egiptske meje poročajo, da je opažati onkraj meje v Libiji vetika premikanja italijanskih čet.
300.000 ITALIJANOV V LiB*#
KAHIRA, 9. avg. Central News. ItaB-janske mehanizirane čete so se ustavila v zavzetih somatskih ino&tih Hargeiska in Oadveina. Britanske čete pa se zbirajo na 6000 čevljev dolgem gorskem hrbtu Južno od Berbere, da zaščitijo obalo ob Adenskem zalivu. Britanska letata so napadla italijanske baze v Libiji, kjer Je maršal Grajani zbral nad 300.000 mol za napad na Egipt, s eifiem Sueški prekop, Britanska letala so bombardirala Bardijo in druge italijanske obalne naprave ter italijanske vojne ladje ob sredozemski obali.
MOULINE, 9. avg. United Press. Angleško letalstvo izvršuje sedaj v povečani meri napade na koncentracije nemških čet v Franciji in v severni Nemčiji
Pri napadu, ki so ga angleški letalci izvršili predvčerajšnjim na pariško letališče Le Bourget, sta bili dve osebi ubiti, šest pa jih je bilo ranjenih. Poleg tega je bila povzročena znatna škoda tudi na hangarjih in letalih. V Moulineu, ki leži na meji zasedene in nezasedene Francije, so izvedeli, da Nemci izpraznlujejo Porurje In Porenje in odpošiljajo civilno prebivalstvo v zahodno Francijo, da ne bi bilo še dalje izpostavljeno angleškim bombnim napadom. Brzojavne in telefonske veze med zasedeno in nezasede-
no Francijo so Me ustavljene na poveJje feldmaršala Brauchitscha, ki je hotel s tem preprečiti, da vesti o nemških operacijah ne pridejo preko nezasedene Francije v roke Angležem. Po sem dospelih vesteh so Nemci zbraH v severnih pristaniščih 120 manjših ladij, ki so Hh prej rekvirlraU. Med temi ladjami so tudi take, na katere bodo natovorjeni topovi, ki so tudi že pripravljeni v pristaniščih. Razen tega zbirajo Neme! tam hitre motorne čolne, od katerih vsak lahko prepelje po 20 mož. Večje ladje bodo uporabljene za prevoz tankov In drugega večjega vojnega materiala, ki ga ni mogoče natovoriti na manjše ladje.
Anglija ima 40 milijonov ton ladij
LONDON, 9. avg, Reuter. Po uradnih podatkih ima Anglija sedaj trgovsko mornarico, ki obsega 30 milijonov ton, k temu pa Je treba prišteti še 10 milijonov ton v angleški službi stoječega trgovskega brodovja zasedenih držav, Poljske, Norveške, Danske, Holandije, Belgije in Francije. Tako razpolaga Anglija s 40 milijoni ton trgovskega bro* dovja. Zaradi tega ne more obstajati prav nobena nevarnost, da bi Anglija mogla zaiti v pomanjkanje trgovinskih ladij zaradi izgub v vojni. Treba Je namreč še zraven upoštevati, da se nadaljuje gradnja trgovskih ladij po vsem veliko-britanskom Imperiju dalje, tako da se
eventualne izgube sploh ne občutHo. V tem oziru Anglija sploh ni ranljiva.
Žrtve nemških bomb v Angijf
LONDON, 9. avg. Reuter. Ministrstvo za deželno varnost je objavilo, da je bHo od nemških letalskih napadov meseca julija v Angliji ubitih 258 oseb, od teh 178 moških, 57 žensk ter 23 otrok Izpod 16 let. TežRo ranjenih je bilo 351 oseb, od teh 227 moških, 77 žen in 17 otrok izpod 1* let.
Romunska pogajanja s sosedi
Pogajanja z Bolgari pred uspešnim zaključkom — Z Madžari še ni bila najdena podlaga za direktna pogajanja — Romunsko stališče po Gigurtovi izjavi — Demi-sija ministrov Železne garde
BUKAREŠTA, 9. avg. Ass. Press. Pogajanja med Romuni in Bolgari v Krajovi potekajo, kakor je bilo mogoče izvedeti, ugodno. V Bukarešti splošno pričakujejo, da bodo kmalu zaključene in da bo morda že jutri podpisan dokončni sporazum. V južni Dobrudži so že v teku priprave za izročitev dežele Bolgarom. Pogajanja z Madžari pa še niso krenila z mrtve točke. Romunski poslanik Bossi, ki se je včeraj predčasno vrnil iz Budimpešte, po vseh znakih sodeč, ni^ dosegel tam zaželenega uspeha. Zatrjuje se, da doslej še ni bilo mogoče najti niti podlage za pričetek takih pogajanj, ki bi nudila vsaj malo izgledov na uspeh. Zdi se, da bo Romunija zaprosila za posredovanje Nemčije in Italije.
GIGURTOV GOVOR PO RADIU
'BUKAREŠTA, 9. avig. DNB. Ministrski predsednik Gigurtu je sinoči govori! preko radia romunskemu narodu. Med drugim je dejal: »Vlada smatra, da je politika na strani Nemčije in Italije najpo-votpieiša za interese romunskega naroda. Ta politika lahko zagotovi narodu blagostanje ter istočasno reši njegov kulturni, gospodarski in politični razvoj pred židovskim vplivom. V bližnji preteklosti so vse premalo pažnje posvečali nevarnosti židovstva. Priključitev politiki sil osi je stala Romunijo nekaj žrtev. V Sotaogradu in Rimu je bila romunskim delegatom izrecno poudarjena želja, da se Romunija sporazume s svojimi sosedi. Romanska vlada se je izrazila pripravljeno, da po priključku silam osi izpolni te želje. Pokazala je pa na težkoče, ki so tem sporazumom na poti. Romunija hoče doseči s sosedi takšen sporazum, ki bo osnova za bodoče prijateljsko sodelovanje. Sporazum je pa med Madžari in Romuni mogoč le na osnovi skupnega spoštovanja teritorialnih pravic, ali pa z izmenjavo prebivalstva, ki bi dovedla1 z romunske strani le do manjših korektur meje. Obe vladi se morata potruditi,
da najdeta med ekstremnimi zahtevam) obeh držav srednjo pot za dosego iskrenega sporazuma, ki ga želi tako madžarski kakor romunski narod. Z Bolgarijo so težkoče manjše, prišlo bo do sporazuma, ki bo povezal k sodelovanju oba naroda z isto zgodovinsko usodo. Romo nija se nadeja, da bo tudi odnošaje do Sovjetske unije uredila na podlagi prijateljskih stikov, potem ko je morala da* ti velike žrtve na tej strani.«
DEMISIJA TREH MINISTROV
BUKAREŠTA, 9. avgusta. DNB. Iz železne garde izključeni trije ministri so podali ostavko na svoja mesta. Kralj Karol ostavke še ni sprejel.
ARETACIJE NOVINARJEV
BUKAREŠTA, 9. avgusta. DNB. Državne oblasti so aretirale 22 brezposelnih novinarjev, ki so širili protidržavne vesti. — Med njimi je tudi bivši direktor židovskega lista »Adeverula«, katerega izhajanje je bilo pred dnevi ustavljeno.
ANGLEŠKE INFORMACIJE
BUK-AiREŠTA, 9. avg. Reuter. Težko-
če pri pogajanjih med Romunijo In Madžarsko naraščajo. Pa tudi naraščajo težave znoter romunske vlade same. Tako je Železna garda včeraj izključila 3 svoje bivše ministre. Glede Bolgarije pa bo kmalu prišlo do sporazuma. Bolgarija prejme južno Dobrudžo, t. j. ozemlje med Donavo in morjem. Meja bo ona iz leta 1912. Potekala bo od Silistrije na Črno morje v višini 30 milj južno od Constan-ze.
PROTIŽIDOVSKl ZAKON V ROMUNIJI
BUKAREŠTA, 9. avg. DNB. Kralj Karol je podpisal dva osnovna zakona o ure. riitvi židovskega vprašanja v Romuniji.
S prvim zakonom je urejen pravni položaj Židov v Romuniji- ki tvorijo 10% prebivalstva. Zakon ugotavlja, da je že po uredbi iz 1938 urejena razlika med Romuni po krvi in ostalimi romunskimi dr. žavljani. S posebnim zakonom je obrazlo. ženo, kdo so Židje, prehod Židov v kr. ščanstvo rte bo imel pravnega vpliva na položaj Židov. Zakon deli Žide v tri kategorije. V prvo spadajo oni Židi, ki so prišli v Romunijo po 30. decembru 1918, v drugo kategorijo so grupirani Židje, ki so pred omenjenim datumom sprejeli romunsko državljanstvo, se borili v ro. munski vojski in bili odlikovani ter njih potomstvo. V tretji kategoriji so Židje staroselci Romunije, ki prav kakor oni iz prve kategorije ne morejo biti državni uslužbenci in tudi ne javni nameščenci, kot n. pr. notarji, odvetniki in podobno. Plačati bodo morali poseben ri'avek ter •bodo pozvani v specielne delovne službe.
milijonov dolarjev, za produkcijo letal in letalskih motorjev p a200 milijonov funtov. Nadalje je objavil, da bodo tipi ameriških in angleških tankov popolnoma enaki. Tovarna Packard je dobila od vlade dva milijona funtov podpore za izdelovanje leialskih motorjev Rollce-Royce.
Vpoklic nacianalne garde v USA
WASHINGTON, 9. avg. Reuter. Ameriški senat je včeraj sprejel Rooseveltov predlog, naj se vpokliče na vaje nacionalna garda in rezervni oficirji. Orožne vaje bodo trajale eno leto in bo vpoklicanih 400.000 mož. Senator Barkeley je izjavil, da USA potrebujejo udarno moč ne le za obrambo, ampak tudi za ofenzivo.
Za samostojnost Indije
DELHI, 9. avg. Reuter. Indijski podkralj je včeraj objavil uradni načrt, po katerem naj se Indiji omogoče znoter britanskega sovladja narodov, da si sama določi obliko vladavine. V ta namen je bil ustanovljen poseben odbor, sestavljen iz zastopnikov različnih gledanj, ki naj izdelajo bodočo povojno indijsko ustavo. Nadalje je bil ustanovljen poseben posve. tovalni organ za povečanje vojnega napora Indije. Predvideno je, da se večini indijskega ljudstva omogoči čimvečja samostojnost, da se po upoštevajo tudi želje manjšin, zlasti 80 milijonov muslimanov.
LONDON, 9. avgusta. Reuter. Londonski tisk s simpatijami spremlja ponudbo, ki jo je dala angleška vlada Indiji kot pripravo, da postane dežela dominion imperija. Indijske vodilne osebnosti ne bodo oklevale in sprejele ponudbo, ki naj pripomore k nadaljnjemu sporazumu. Vsa Indija naj razume, da je angleška vojsja in mornarica doslej vedno varovala deželo pred tujimi vplivi. Indijski vodje naj opuste nesloge in sprejmejo novi mehanizem za sodelovanje z londonsko vlado, ki bi pripomogel Indiji, da dvigne svoje blagostanje v naporih sedanje vojne hi doseže napredek indijskega naroda v ono stanje v britskem imperiju, ki mu pripada.
NOV DE GAULLEOV GOVOR
LONDON, 9. avgusta. Reuter. Francoski general de Gaulie je sinoči govoril po radiu in med drugim dejal: čeprav je Fran cija kapitulirala, so Francozi, ki nadaljujejo boje. Francijo je premagala mehanična vojna. Generaiisim francoske vojske ni računal s tem, zato je prišlo do poraza. Francozi, ki smo v opoziciji, menimo, da sede v vladi v Vfchyju še vedno ljudje, ki so odgovorni za poraz Francije.
ADMIRAL YARN ZA ANGLIJO
W'ASHlNGTON, 9. avg. Reuter. Poveljnik azijskega brod'ovja USA, admiral Yarn, je izjavil, da je treba Vel. Britaniji takoj poslati 50 rušilcev. Sploh je treba spremeniti določila nevtralitetnega zakona in omogočiti plovbo ameriškim ladjam v Anglijo.
ZAPORNI BALONI
LONDON, 9. avgusta. Reuter. Britansko ladjevje, ki pluje v konvojih, je dobilo novo obrambno napravo:	zaporne
balone. Ti obdajajo ladjevje okoli in okoli v obliki zaščitnega venca. Nad baloni patruljirajo angleški lovci. Okoli konvoja pa plujejo podmornice, brze tor-pedovke, ob konvojih pa plujejo rušilci in križarke.
SPREJEM ANGLEŠKIH OTROK V USA
Tudi kongres je včeraj sprejel zakonski predlog, po katerem sc dovoli prihod '200.000 angleškim otrokom izpod 16 let v USA. Njih bivanje je omejeno na 2 leti.
PREKOOCEANSKA LETALSKA ZVEZA
NEW YORK, 9. avgusta. Reuter. Prekooceansko letalo »Clair« je včeraj nastopilo povraten polet v Evropo, Leti preko Min-treala in Novega Fundlanda na Angleško.
Mariborska napoved: Deloma oblačno in stanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 27.6, danes najnižja 16.6, opoldne 25.0, Padavin od včeraj 6.4 mm.
Borza. Curih, 9. VIII. Devize: Pariz 9.37, London 17.70, Newyork 4.40* Milan 22.20, Berlin 175.75, Buenos AireJ 9&'A.	z
Moskva o priključku novih ozemelj
Članek v moskovskih Jzvestjih", ki opisuje potek sovjetskih in nasprotnih naporov ter rešitev teritorialnih problemov na Balt« ki Črnem morju
MOSKVA, 9. avg. Tass. Včerajšnja »izvestja« posvečajo dolg uvodnik pomenu pravkar zaključenega 7. zasedanja vrhovnega sovjeta Sovj. unije, ki je odobril vstop treh baltskih držav v Sovj. unijo. Uvodoma navajajo »Izvestja«, da so se vrnili v Sovj. unijo narodi, ki so se že na predvečer »prve imperialistične vojne« skupno borili proti »ječi narodov« — carski Rusiji.
Proti konou »prve imperialistične-vojne«, ob izbruhu oktobrske revolucije, so imperialistični kapitalisti organizirali Intervencijo proti sovjetskemu režimu Irt se pri tem poslu žili baltskih veleposestnikov kot voljnega orodja za proslulo intervencijo proti Moskvi. Toda intcrven-cionisti so naleteli na zaslužen odgovor, ki jih je odpihnil. Uspeli pa so vendar, da so zasekali med Sovj. unijo in baltske države plot, ki je te narode oddelil od ruskega državnega ozemlja. Sam Clemenceau je zahteval, da se boljševiška Rusija od ostale Evrope oddeli z žično oviro. Toda ko so »imperialistični kapitalisti« z vseh vetrov m londonske City še posebno, zborovali v razkošnih dvoranah Versaillesa, ko je WIson raztro-bental v svet idejo o Zvezi narodov ob sopomoči prekanjenega Valižana Lk>yda Georgea, in kb so z nogami poteptali Nemči jo, je na vzhodu vstajal še veliko,' strašnejši sovražnik — mlada Sovj. unija. Začeli so zato prepovedovati proti njej križarsko vojno. Ko z intervencijo proti njej niso uspeli, so uspeti vsaj z osnovanjem novih malih državic ob Baltiku iz ozemlja, ki so ga odtrgali od ruskega državnega ozemlja, deloma pa So rusko državno ozemlje priključili novo nastali Poljski ter priključili Besarabijo Romuniji. Skratka, njihovo delo jc* da so na zahodnih mejah Sovjetske ftt#3 organizirali niz vmesnHi državic, ki naj M kot marionete služile interesom (eh imperialistov proti Sovj. uniji. Tol so imenovali samoodločbo ter govorili o »demokraciji«. V resnici pa so služile zlasti baltske države za vpadno ozemlje proti nam. Povsod tod so upostavili kapitalistične vtede, ki so jim služile kot voljno orodje proti nam.
Toda Sovj. unija je postajala od leta
do leta močnejša, dočim so kapitalistično države padale h krize v krizo. »Im-periafetični kapitalistk, pišejo dalje Az-vestja«, so »v svoji Zvezi narodov uspeli, da so gonili male narode po mili volji' sem in tja, tako da so njih zastopniki be-galli po hodnikih ženevske palače ter zaman izkali izhoda.« V tem času pa je »Sovj. unija zgradila ogromno vojaško moč, ki Jo je uporabljala za izvajanje mirovne politike.« Na drugi strani so romunski bojari, -poljski pani in baltski ba-
roni vse storili, da drže svoja ljudstva1 v terni in v nepoučenosti, kaj se dogaija v Sovj. uniji, kjer je nastajala nova družba. Velika privlačna moč za vsa ta obrobna ljudstva je naraščalla in za čemer so stremela 20 let, je opravilo 7. zasedanje vrhovnega sovjeta v pičlih 6 dneh. Sovj. unija, oprta na svojo vojaško moč in ne da bi potegnila meča Iz nožnice, je na miren način v enem samem letu povečala svoj teritorij in svoje prebivalstvo za 23,000.000 in na 193;000.000.
Američani zasedli Grentand
WAS/fiFNGION, 9. avg. Ass. Press. Vlada Zedinjenih držav Severne Amerike je po vsestranski preučitvi položaja sklenila, da seže takoj po prvih dejanskih obrambnih ukrepih s tem, da zasede Gretdand ter ustvari tam pomorske ht letalske ba«ze. Na Oren la ml je že bHo odposlano potrebno orožje, predvsem obalne baterije, ki bodo postavljene na izpostavljenih mestih. Graditi se bodo začela takoj tudi letališča. Transportne ladje spremljajo bojne ladje kot zaščlt-nlce. Zedinjene države Severne Amerike smatrajo Grenland, ki pripada sicer zasedeni Danski, kot zaščitno ozemlje ameriške Cetine In zato ne M pod nobe-
nim pogojem mogle dovoliti, da bi na njem zavladale agresivne sile.
NEW YORK, 9. avgusta. 2e dva dni konferira guverner Greenlanda v Washing tonu z vladnimi predstavniki o ukrepih, ki jih je treba storiti radi vedno številnejših poletov neznanih letal nad ozemljem te danske posesti, ki predstavlja eno samo idealno letališče. Prav tako je opažati sum ljivo gibanje tujcev, ki fotografirajo in delajo krokiranja in kartografska merjenja. Vlada USA je nemudoma odredila, da sta odpluli na Greenland 2 ameriški vojni ladji in sicer »Campbell« in »Northland« s težko artiljerijo. Obe ladji sta s tovorom že pristali na Greeniandu.
Eksplozije v italijanskih tovarnah
RiM, 9. avg. Central News. Najmanj, 39 delavcev je bilo uibitih in na stotine ranjenih ob priliki tovorjenja granat v nekem oddelku municws4se tovarne v mestu Piacenza. Zadevna zgradba je zletela v zrak, zračni pritisk pa je poškodoval vso okolico. Podtajnik vojnega ministrstva, general Soddu, je
toval v Piacenzo zaradi preiskave.
IiONDON, 9. avg. Reuter. Včeraj so nastale v dveh italijanskih municijskih tovarnah eksplozije. Tako je bilo v tovarni v Piaceara 39 ljudi ubitih, več sto pa ranjenih, v immicijski tovarni v Lecu ob jezeru Como pa (je 'bilo ubitih 6 oseb odpo-Ker več ranjenih.
Letalska produkcija v Ameriki
WiASHINGTON. 9. avgusta. Reuter. Ogromni napori USA, da čim bolj povečajo in pospešijo produkcijo vojnega materiala, so postali včeraj vidni po raznih znakih in objavah. Tako je dosegla produkcija letal že kapaciteto 10.800 letal na
leto. Januarja se bo produkcija zmogljivosti v letalski industriji dvignila na 18 tisoč letal na leto. Mr. Kmatson, produkcijski* šef obrambnega ministrstva, je izjavil, da je bflo doslej samo za stroške zgrtuJj letalskih tovaren potrošenih 484
No vsce
Gozd v službi državne obrambe
Pod tem naslovom je v 7. štev. »Gozdarskega vestnika«, ki ga vzorno urejuje inž. Stanko S o t o š e k, objavil šef gozdarskega odseka banske uprave inž. Cvetko Božič tehten članek, v katerem med drugim piše:
V sedanjih težkih časih, polnih nevarnosti za vse države, ko le-te skušajo pritegniti vse narodne sile, da obvarujejo svoje državljane pred zunanjimi sovražniki, da zavarujejo svoje meje in ohranijo svojim državljanom svobodo in nemoteno izživljanje v miru, pa so gozdovi vrh tega še pritegnjeni v službo državne obrambe. Njih pomoč je aktivna in pasivna.
Aktivna pomoč naših gozdov obstoji v tem, da dajejo za oskrbovanje naše vojske in za postavitev in »popolnitev obrambnih naprav ves potreben les: drva, železniške pragove, telegrafske in telefonske drogove, tramove, jamski, celulozni in rezan les, smrekovo skorjo, smolo, oglje in sploh ves lesni material za mehanično in kemično predelavo.
Nič manj važna ni njih pasivna pomoč: s svojim obstojem samim izvrstno služijo državni obrambi tako v taktičnem kakor v fortifiikacijskem oziru.
Gozdovi napravijo teren več ali manj nepregleden. Gibanje vojske se tako prikrije sovražnemu očesu. Gozdovi maskirajo vojaške naprave, postojanke, prometna sredstva, dovozne in dohodne poti, železnice in drugo; otežkočajo orientacijo ljudem, ki ne poznajo kraja in omo gočajo, da se utrjevalna dela izvrše neopazno; končno dajejo drevesa tudi dobre opazovalne točke.
V nemalo primerih je treba gozdove tudi žrtvovati, to se pravi jih popolnoma ali deloma odstraniti, ako lokalna obramba zahteva čist in pregleden teren. Nasprotno pa jih je treba večkrat zasaditi na negozdnih zemljiščih, ako so potrebni za kritje vojske.
Srečni smo lahko, da imamo v naši državi dovolj gozdov, ki bodo, ako bo treba, izpolnili vsa upanja, ki jih vanje stavi vodstvo državne obrambe. Zato vojaška oblast zelo pozorno motri narodno gozdno gospodarstvo, ki ga usmerja zakon o gozdih z vsemi svojimi predpisi.
Važnost gozdov s stališča državne obrambe je gozdna zakonodaja poudarila že v dobi, ko ni še nikdo slutil, da bodo nastopili težki časi tako hitro. Zakon o gozdih z dne 21. decembra 1929 določa v čl. 7., da se ne smejo dovoliti krčenja gozdov in pretvarjanja gozdnega zemljišča v drugo kulturno vrsto, ako tega ne dopuščajo interesi državne obrambe. Tudi čl. 26. Istega zakona odreja, da se mora ravnati z gozdovi, ki služijo obrambi domovine, kot z začasno ali stalno zaščitenimi gozdi. Kateri so ti gozdovi, določa z odlokom minister za vojsko In mornarico. Lastniki takih gozdov lahko uporabljajo olajšave, ki so določene v čl.
21.,	22., 23. in 24. istega zakona; te olajšave obstoje v tem, da prevzame država gozd v svojo upravo, ga na lastnikovo zahtevo odkupi, če bi bil s predpisanimi ukrepi ogrožen njegov gospodarski obstoj, da nadalje omeji služnostne pravice in gozd po zakonu o neposrednih davkih deloma ali popolnoma oprosti davkov.
V zadnjih letih je dobila naša narodna vojska še posebne naloge, ki jih mora na temelju drugod nabranih izkušenj izvesti tudi pri nas, da ohrani državo pred nevarnostjo. Za ostvaritev teh nalog so potrebne vse narodne sile; sodelovati morajo vsa narodno gospodarska področja in v nemali meri tudi gozdarstvo. Da je dobilo to poseganje vojske v dosedanje gozdnogospodarske odnošaje svojo zakonito podlago, je bil izdan v finančnem zakonu za 1. 1939-40. čl. 64., ki določa, da se na eni strani gozd ne sme do golega posekati, ne preveč preredčiti in drevesa ne preveč oklestiti, na drugi strani pa. da se gola površina ali ne sme ponovno pogozditi ali pa, da se mora pogozditi v določenem roku. Proti kršiteljem tega predpisa so določene občutne denarne kazni.	>
Na podlagi čl. 118. finančnega zakona za 1. 1939-40., 1. odst., je bila izdana uredba z zakonsko močjo o utrdbah in utrjenih prostorih z dne 7. septembra 1.
1939 M. S. št. 1081 (Službeni list štev. 619-97, 6. decembra 1939).
Utrdba je vojaška nepremična naprava, namenjena za delovanje z orožjem in za zaklon. Utrdba je lahko zgrajena sama zase ali pa v skupinah iz 2 ali več ločenih delov. Večje število utrdb na širši fronti je utrjen pas, več utrjenih pasov pa utrjeni prostor. Območje utrjenih prostorov se določa s kraljevim ukazom. Vojaška oblastva lahko po potrebi ozna-menujejo utrjene pasove in neposredni prostor okoli posameznih utrdb s posebnimi znaki ali jih pa ogradijo. Za območje utrjenih prostorov veljajo po tej uredbi za gozdna posestva sledeče utesnitve:
1.	Brez pismene odobritve pristojnega vojaškega oblastva ne more nihče na utrjenih prostorih:
a)	posekati obstoječega gozda kakršne koli vrste in obsega,
b) pogozdovati goljav in gozdnih zemljišč,
c) izkoriščevati gozdov na kakršen koli drug način, kakor: izvajati lov, nabirati smolo, pobirati suhljad in gozdne sadeže, kuhati oglje in pasti živino.
2. Pristojno vojaško oblastvo sme pred pisati rok, v katerem se mora pogozditi dovoljena poseka ali močno preredčen gozd.
3. Vojaško oblastvo sme v gozdovih uporabljati za utrdbe potreben material, kot je kamen, pesek, gramoz in gozdno drevje (les), če ga je kaj v bližnji okolici utrdbe.
4. Vojaško oblastvo sme zahtevati za svoje edinice služnostno pravico ali pa odvzem take pravice posameznim osebam, samoupravnim telesom ali skupnostim.
5. V okoli objektov, ki so važni za državno obrambo, se brez predhodne so-
glasnosti pristojnega vojašjcega oblastva ne smejo zasajati novi gozdovi, ako bi ti ovirali pristajanje in obletavanje vojaških zrakoplovov; prav tako se smejo odstraniti obstoječi gozdovi in gozdna drevesa.
Vse te omejitve v prostem gozdnem gospodarstvu utesnjujejo bolj ali manj občutno gospodarsko delovanje in več ali manj onemogočajo prosto razpolaganje z gospodarskimi dobrinami.
Zato predvideva uredba, da dobi vsak lastnik gozda razen države povrnjeno vso škodo, ki jo v rednem stanju utrpi z utesnitvami po tej uredbi. Škoda se povrne načelno po sporazumu; ako se ta ne doseže, določi povračilo škode občno upravno oblastvo prve stopnje, to je okrajno načelstvo ali mestno poglavarstvo. Ako stranka s to odločitvijo ni zadovoljna, se sme glede velikosti škode v dveh mesecih pritožiti na pristojno redno sodišče.
Na temelju te uredbe 'bo izdan pravilnik, ki bo uredil ves postopek za izvajanje te uredbe in poenostavil postopek o prijavljanju in dovoljevanju sečenj, o odškodnini in o pristojnosti organov, ki izvršujejo te predpise.
C el/e
c žetev smrti. Na okopih 3 je umrl zasebnik Jakob Krajnc. —- V javni bolnišnici pa sla umrla 69 letni Anton Selič iz Jurkloštra in 24 letni slušatelj univerze 2i-žič Puniša iz Miloševičev v Zetski banovini. Slednji se je zdravil v zdravilišču za tuberkulozo v Topolšici.
c Kot volišče za volitev zborničnega svetnika in njegovega namestnika za celjski volivni okraj za kmetijsko zbornico dne 18. avgusta je določena mestna posvetovalnica, lt se nifhaja v prvem nadstropju mestnega poglavarstva celjskega.
c Dodatni pregled motornih vozil bo v Celju 19. t. m. pred mestno garažo na Sp. Lanovžu po sledečem redu: otrf lOj. do 11. za okraj Celje, od 11. do 12,30 pa za mesto Celje ter okrajna načelstva Šmarje, Konjice in Gornjigrad. K pregledu sc morajo pripeljati vsa vozila, ki služijo javnemu prometu (avtobusi, avtolaksi), ki še v drugem polletju tega leta niso bila pregledana in motorna vozila, ki v tem letu še sploh niso bila pregledana.
c Tatvina kolesa. Finančnim organom je neki neznani storilec izpred njihove pisarne v Razlagovi ulici ukradel kolo znamke „Baslerd‘‘, črno pleskano .vredno 1400 dinarjev .	- .	: ; i
c Kronika nesreč. 61 letni kočar Milan Coh iz Prišlina ob Sotli je padel in si zlomil levo roko. — 8 letnega pos. sina Leopolda 1451 nogo iz Vcrpet pri Vojniku je v gozdu udarila veja po desni roki in mu jo zlomila. — 66 letni dninar Frane Hribor od Sv. Magdalene pri št. Pavlu je v gozdu padel in si zlomil desno nogo. — 26 letni mizarski pomočnik Anton Hribernik iz Lipoglava pri Ločah je v delavnici padel m si zlomil levo roko v ramenu. —	28	letni	dnevničar Stanko
Krajnc iz Polul je padel na cesti in si nalomil levo nogo. — 15 letni krojaški vajenec Alojz S|jc iz Trbovelj je padel in si zlomil desno roko. — 46 letni čevljarski mojster Josip Zupančič od Sv. Urbana pri Slivnici je padel iz skednja in si zlomil levo roko. — 68 letni dninar Ivan Zekar iz Pečovnika je padel in dobil pri padcu hude poškodbe po glavi. — Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici.
ILfubffana
ZBORNICA ZA TOI RAZPUŠČENA Kakor poročajo iz Beograda, je minister za trgovino in industrijo dr. Andres podpisal odlok o razpustu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Za komisarja je postavljen g. Avgust Tostl, generalni ravnatelj Kreditnega zavoda.
LJUBLJANSKI VELESEJEM
ki je z vsakoletnimi prireditvami odraz kulturnega in gospodarskega izživljanja Slovencev, je nekaj svojevrstno našega ih ima ukoreninjeno tradicijo. To. se je videlo letos pomladi, ko je moral spomladanski velesejem biti odložen. Vsi smo ga pogrešali. jesenski velesejem pa bomo imeli in sicer od 31. avgusta do 9. septembra^ Obsegal bo industrijo, obrt ter posebne kulturne in gospodarske razstave. Te razstave bodo plod dela mnogih pridnih rok, ki so se trudile in ustvarjale čez poletje. Zlata jesen bo odprla vrata do njih, zato je tudi geslo jesenskih velesejmskih prireditev „Ljubljana v jeseni1'.
a Za doktorico vsega zdravilstva je bila pomovirana na zagrebški univerzi gdč. Justina Senegačnik iz Ljubljane.
a Za inšpektorja v 5. skup. je postavljen
pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu na postaji v Ljubljani Ivan Bergant.
o Za pristava pri Ijublj. železniškem ravnateljstvu v 8. skup. je postavljen Venčeslav Šešek, upokojena pa sta AvgusL Lukačič, inšpektor 5. skupine, in Ivan Vidovič, višji kontrolor 6 skupine.
MOHORJEVA DRUŽBA V CELOVCU RAZPUŠČENA
Odbor Družbe sv. Mohorja v Celovcu je prejel od državnega namestništva na Koroškem odlok, s katerim se razpušča Mohorjeva družba v Celovcu, ker ne odgovarja več pogojem svojega pravnega obstoja, ker da gredo stremljenja daleč čez okvir dušnopastirske brige za koroške Slovence.
VOZ S KONJEM POD VLAKOM
Pri prehodu čez železniško progo pri Dobovi je prišlo do težke železniške nesreče, ki le slučajno ni zahtevala človeških žrtev. 65-letni pos. Franc Keržan iz Cundrovca pri Brežicah je vozil apno. Ni še dognano, ali je mož zadremal na vozu in preslišal zvonjenje, ali pa je čuvaj prepozno spustil zapornice. Vlak
Rtuj
je zdrobil voz in ubil oba konja, medtem ko se Keržanu razen prestanega strahu ni zgodilo nič hujšega.
o V Ivanjkovcih je preminula ga. Ka-
linka Pctovarjeva, soproga bivšega narodnega poslanca g. Lovra Pclovarja. Vzorna in zavedna slovenska žena Je uživala Ugled in spoštovanje ne samo v Slovenskih goricah, temveč je bila znana tudi daleč preko mej svoje ožje domovine. K večnemu počitku jo bodo položili na sve-tinjskem pokopališču v nedeljo ob 14,30.
o O velikem požaru v Goriški vasi poročajo iz škocijana pri Mokronogu. Zločinska roka jo zanetila ogenj v kozolcu pos. Jožefa Ruparja, odkoder se jo razširil na gospodarsko poslopje, hleve in gospodarsko poslopje soseda Cveta. Zgorel je ves letošnji pridelek pšenice'in ovsa,, z muko so rešiti stare zaloge žita, nekaj živine in gospodarskega orodja. V nevarnosti je bila cela yas. Rupar trpi 200.000 din škode, zavarovan pa je le za 30.000,
Usnjarna odpustila 90% delavstva
Znano je, da Ptuj gospodarsko zelo trpi, ker ima premalo industrije. V Ptuju je le nekaj manjših obratov, ki zaposlujejo malenkostno število delovnih moči, tako da pomeni v Ptuju edino industrijo Pirichova usnjarna. Ta tovarna izdeluje galanterijsko usnje, ki ga razpošilja v veliki meri v zamejstvo. Ko pa je vojni požar zanetil večji del Evrope, se tej usnjarni vedno bolj krči izvoz.
Radi pomanjkanja izvoza mora delav- mogla tovarna še nadalje obratovati.
stvo doprinašati težke žrtve. Od lanskega septembra pa do danes se je obrat močno skrčil. Tovarna postopoma odpušča delavstvo. Že petkrat so se vršile odpovedi: v lanskem septembru, letos pa v januarju, februarju, juniju in juliju. Radi tolikega odpusta delavstva trpijo tudi mnogi trgovci, ki so izgubili dobre odjemalce. Zato je nujno potrebno, da na merodajnih mestih ukrenejo vse, da bo
p Tujski promet. V preteklem mesecu je obiskalo Ptuj 226 Jugoslovanov, 23 Nem-mec, 1 Rus in 1 Madžar. Vseh prenočnin je bilo 415.
p Državna moška obrtna šola za plelar-slvo v Ptuju sprejema učence obojega spola v 1. razred najdalje do 5. sept. t. 1. Ta šola ima značaj nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom. Naloga iste je dajati učencem poleg obče vzgojo teo-
retično in praktično strokovno izobrazilo v pletarstvu in vrbogojstvu in jih usposobiti za pletarske pomočnike, Slednjim pomaga po dovršeni triletni učni dobi do zaslužka ,ako ne bi mogli izvrševati plc-tarstva na svojih domovih. Vse šolske potrebščine prejmejo učenci na zavodu brezplačno. Pridnim podpore potrebnim učencem, se bodo po možnosti preskrbele podpore za vzdrževanje. Vsa podrobnejša pojasnila daje upraviteljstvo šole.
Ojstrica nad Dravogradom
LEPOTE, KI JIH SKRIVA DRAVSKA DOLINA
Ojstrica leži severno od Dravograda 981 m visoko v okrilju zelenega Košenjaka. Tipična hribovska cerkvica z deščicami krita in taborskim obzidjem, ki jo dosežeš z eno in -pol urno hojo iz Dravograda. Kdo bi ne bil vesel, ko te sprejme obla trata, kjer je zasajena lipa, ki bdi nad mogočno Morijevo kmetijo. Ljubeznivo si sprejet, saj je gostilna in letovišče in še prikladne klopce pod lipo, odkoder objameš s pogledom preko kraljestva Požihovih požiravnikov, Uršlje, Pece daleč tja Kamniške planind, Julijske Alpe vse do obrisov koroškega Obirja.
Cerkev Sv. Janeza na Ojstrici je bila prvotno gotska z malim šesterooglatim prezbiterijem, ladjo, ki je imela raven lesen strop s stolpom in lopo, kjer so shranjevali mrliče. Bila pa je večkrat prezidana tako da je od stare arhitekture ostala samo še ladja. Leta 1784 so za severni del dravograjske župnije ustanovili kuracijo na Ojstrici. Na južni steni cerkve so vidni fragmenti pobeljene freske, ki predstavlja sv. Krištosa v celi višini stene do strehe.
Zanimivo odkritje je votlina v zidu tik ob Morijevi grobnici. Ta 70 cm široka odprtina vodi v obokan prostor, ki je napolnjen s človeškimi kostmi. Verjetno, da
je to bila kostnica, ki so jo pa v jožefin-ski dobi opustili. Sodeč po množini kosti v tem štirimetrskem prostoru, mora biti ta grobnica zelo stara. Ta uganka čaka še strokovne raziskave.
V notranjščini cerkve je lepo delo kip sv. Janeza Krstnika, ki je v glavnem oltarju nekako iz začetka XVI. stoletja. —■ Kulturno historično vrednost ima tudi lesena reliefna skupina sv. Miklavža v ško fovski obleki s klečečima deklicama ob straneh iz konca XV. stoletja, ki se nahaja pod stolpom v zapadnem delu ladje. Ladjo krasi lep brušen, steklen lestenec, delo benečanskih delavnic. *
Cerkev obkrožuje debel kamenit zid, V katerem je stisnjeno pokopališče. Kako prijeten je zadnji dom Ojstričanov. Nič strašnega ni v teh lesenih križih, nič groze v teh, s travo obraslih gomilah. Tako mirna, v svoji skromnosti veličastna je slika teh štiri, pet lesenih streh z belini zidovjem, ki se tišče ob cerkvi. — To je Ojstrica. Vse druge kmetije pa so razkropljene v hribu in grabah od Goričkega do Kozjega vrha.
Zeleni travniki in rumene njive, ki se končujejo v smrekah temnili gozdov pa izpopolnjujejo idiličnost te koroško-ko-banske vasice. — -go.
Maribor
Pred ustanovitvijo šofersko-kovinarske
organizacije
V Mariboru se snuje centralna narodna šofersko kovinarska organizacija za vso državo
Uredništvo je prejelo od pripravljalnega odbora' kratko obvestilo o ustanovnem občnem zboru šofersko-kovinarske organizacije, v katerem pa je zapopadeno vztrajno delo zavednih narodnih šoferjev v Mariboru'že od leta 1937. dalje. Kljub najrazličnejšim težkočam in predsodkom je zmagala volja, kajti odločujoče oblasti so pravila potrdila in odobrila ustanovni občni zbor, ki bo v soboto, 10. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma.
2e leta 1937. se je ustanovil pri Narodni strokovni zvezi v Mariboru odsek šoferjev, ki ga je vso to dolgo dobo vodil neomajni narodni delavec g. Josip Pečečnik, šofer gradbene uprave Mestnih podjetij. Sestavljal je pravila, skliceval sestanke v Mariboru in v dru-
gih mestih bodril in spodbujal šoferje k složnemu nastopu za dosego svojih pravic, vendar pa ni našel pri oblastvih pravega razumevanja. Vedno znova so mu vračala pravila. Toda vztrajal je in te dni je dobil od banske uprave potrjena pravila. V kratkem pa bo ustanovljena centralna šofersko-kovinarska organizacija s sedežem v Mariboru, podružnice pa bo imela v vsej državi. Predpogoj za sprejem članstva je neomadeževana preteklost v pogledu narodnega udejstvovanja.
Društvo ima namen združiti v svojih vrstah vse šoferje, mehanike, kovinarje in tehnično osebje mehanikarsko-kovinar ske stroke, jih vzgajati v jugoslovanskem in slovanskem duhu, skrbeti za -izboljša-
nje gospodarskega in socialnega položaja svojih članov in jih povsod zastopati ter ščititi.
Ko bo prvotni namen dosežen, bo društvo v svrho gospodarskega in socialnega izpopolnjevanja ustanovilo lastno zadrugo z naslednjim ciljem: zaloga in prodaja pogonskega materiala, postavitev lastne bencinske črpalke, ustanovitev lastne centralne delavnice, nakup nepremičnin, postavitev šoferskega doma in izplačevanje pogrebnin.
To so torej cilji novega društva, ki bo v soboto ustanovljeno. V pripravljalnem odbora sta poleg predsednika g. Josipa Pečečnika še gg. Ivan Jezernik in Edo Petelin.
Sokolski igralci v Radvanju
Dve nedelji zaporedoma so mladi sokolski igralci v Radvanju privabili številne ljubitelje diletantske umetnosti v radvanjsko šolo, kjer so vprizorili znano, zabavno K. Librovo spevoigro »Svoje-glavček«. Šolska soba — kjer je nameščen ličen, zložljiv oder, je bila obakrat nabito -polna. Mladi diletantje, med katerimi je bilo tudi nekaj novincev, so pokazali spretnost, ki se pač redko najde.
Mladi režiser Milko Jež je igro postavil prav spretno na oder in je imel zelo
spretno roko pri izbiri oseb. Od posameznih vlog omenimo Kona (Jež Matjaž), hlapca Jožeta (Vlado Firm), trmasto Polnico (Marica Kranjčeva), hribovskega gostilničarja Potokarja (Drago Š pen dl), zaljubljenega vodnika Toneta (Milko J e ž), ki so se prav skladno in vneto spopolnjevali in ustvarili dobro oblikovano celoto. Pevske točke je naštudiral in spremljal učitelj g. D e 1 k o t.
V—ar
Radičeva komemoracija pri »Napredku"
Sinoči se je vršila v klubskih prostorih Hrvatskega kulturnega društva »Na-predak« komemoracija ob priliki 12. obletnice Radičeve smrti. Dvorana v restavraciji »Novi svet« je bila lepo okrašena in je že na zunaj pričala o pieteti do velikega -hrvatskega politika in narodnega učitelja. Sestanek je otvorll veliki meštar lekarnar Petar Albaneže
s spominskim govorom. Za njiim je govoril g. Fran Novak, ki je nanizal nekaj spominov na Radiča, s katerim sta se osebno poznala. Vsa prireditev, ki so ji prisostvovali člani mariborske hrvat-ske kolonije v velikem številu, je bila intimna počastitev spomina velikega Hrvata.
Obrtno gibanje
Julija so bile v Mariboru izdane tele obrtne pravice:	Tvrdka »Balkan«,
špedicija, agentura in komisija, d. z. o. z., trg. z manufakturo na drobno, Aleksandrova c. 35; Čopič Avgust, izdelovanje kemičnih izdelkov, v kolikor ni omejitev po veljavnih predpisih, Pipuševa ul. 12; Kuntner Jakob, trg. z domačim in južnim sadjem ter deželnimi pridelki in izvoz, Kopitarjeva ul. 12; Egger Henrik, trg. z usnjenimi izdelki ter galanterijo na drobno, Gosposka ul. 13; Tičar Slavko, obrt prevažanja blaga z motor, vozili v mejah mestne občine mariborske, Jezdarska ul. 13; Strašek Avgust, -pečar, Nekrepova ul. 10; Šapec Josip, pleskar in sobni slikar, Jerovškova ul. 34; Tomce šin Franjo, trg. s preprogami in raznim bosanskim blagom ročnega in tov. izdelka na drobno, Glavni trg 26; Ki-meswenger Maks, trg. z avtomobili, motocikli, dvokolesi in njih sestavnimi deli ter vsem avtomaterialom na drobno, Frančiškanska ul. 13; Miki Marija, branjarija v smislu § 19-3 ob. z., Ulica kneza Koclja 7; Glas Anton, podr. pekovskega obrta, Slovenska ul. 20; Nabav-Ijalna zadruga dr. žel., r. z. z o. z. v Ljubljani, prodajalna v Mariboru, gostilna, Cafova ulica 5.
Črtane so bile istočasno naslednje obrti: Kos Ivan, mesar, Tomšičeva ulica 35; Matz Marija, buffet,. Aleksandrova c. 17; Tičar Slavko, prevažanje tovorov, Jezdarska ul. 19; Gradišnik Viktorija, gostilna, Meljska c. 9; Ploj Marija, trg. z meš. blagom, Meljska c. 9; Kavur Tomaž, strugar. Ulica kneza Koclja 34.
m Nočna lekarniška služba od 3. do
vključno 9. t. m.: mestna lekarna pri Orlu. Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri sv! Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32.
m Razsvetlite In Škropile Kamniško ulico! Stanovalci v Kamniški ulici se pritožujejo nad egiptovsko lemo in prahom. Pešci so ponoči v tej ulici zaradi teme v stalni nevarnosti. Zato naprošajo stanovalci odgovorne činitelje, da razsvetlijo to ulico in odredijo stalno škropljenje.
m Poročili so se v Mariboru: mizar Viktor Gutsmand‘1 in Marjana Leonhard; železniški ključavničar Ludvik Tajzl in Marija Rudi; krojaški mojster Anton Pristavec in Ivana Potokar; krojač Mihael Petek in Marjeta Meško; delavec Ivan ša-beder in Marija Klun; Janez Podržavnik in Rozalija Rižnik; pletarski pomočnik Rudolf Ferš in Julijana Lešnik; tkalski pomočnik Karl Maček in Kristina Strehar; inž. arh. Ljubomir Humek in profesorica Draga Nemec.
m Iz meščanske šole. Napredoval je meščanskošolski učitelj Franjo Kotnik v Mariboru.
m Premeščen je Uradniški pripravnik Oskar Bertoncelj iz kurilnice v Mariboru k železniški delavnici v Kraljevu.
m Napredovala sta za višja žel. kontrolorja Jožef Božič in Albert Brumen v Mariboru.
m Služba božja za plantnre In Izletnike
bo v nedeljo, 11. t m. na sledečih postojankah: pri Mariborski koči ob 9, pri Sv. Avchu ob 10., na Smolniku ob 9., Pungartu (koča pod Kopo) ob 11,, na Uršlji gori ob 9., v mariborski frančiškanski cerkvi pred odhodom vlakov ob 4.15. — Aljažev klub.
o Napredovali so meščanskošolski učitelji in učiteljice Kunc Zlata, Rakek, Turk Josip, Trbovlje, Grubelnik Franc, ŠL Vid nad Ljubljano, Costa Anton, Tržič, Žigon Ljudmila, Škofja Loka, Kobilica Marija, Ljubljana, Tratnik Jože, Celje.
m Upokojen je inšpektor Avgust Lukačič pri direkciji državnih železnic.
m Akademskega tabora na Ojstrici ne bo, ker so vsi tabori oblastveno prepovedani.
m Povišanje cen kvasa. Industrija kvasa bo vložila predlog za povišanje cen kvasa. Predlog utemeljuje s trditvijo, da so se produkcijski stroški v zadnjih mesecih ponovno povečali.
m Namesto venca na grob gospoda dvornega svetnika dr. Kron vogla, člana nadzorstva, je Jugoslovanska hranilnica _ in posojilnica v Mariboru darovala Protitu-berkulozni ligi v Mariboru znesek din 150.
m Iz društva mariborskih upokojencev. Na svojem posestvu v sredini Slov. goric pri Sv. Bolfenku je v četrtek, dne 8. t. mi. naš dolgoletni in velezaslužni društveni predsednik dvorni svetnik v p. g. dr. Josip ' Kronvogel. Pogreb bo v soboto, 10. t. m., katerega se bo udeležila tričlanska dezutacija društ. odbora. O delovanju našega rajnkega g. predsednika v korist drž. upokojencev posebno pa „slaroupokojen-cev“ bomo poročali pozneje. Žalujoči rodbini izrekamo naše iskreno sožalje, pokojnika bomo ohranili v častnem in hvaležnem spominu. — Društveno vodstvo.
m S splavom po Drini od 26. do 30. avgusta priredi izlet „Putnik“ v Novem Sadu. Podrobne programe in prospekte dobite v biletamici „Putnika“ v Mariboru.
m Novega pokopališkega paznika potrebujemo? Ker je sedanji stari pokopališki paznik dosegel že skoraj zadostno število službenih let za pokojnino in opravlja glavno delo njegov pomočnik bivši orožniški pripravnik, nastaja vprašanje, ali ne bi kazalo tega pomočnika postaviti za pokopališkega paznika. Ljudje so z mladim možem zelo zadovoljni, ker je prijazen
bili vajeni xy.
m Vlomljeno je bilo te dni v trafiko Antonije Potrčeve na Pobrežju. Vlomilec je odnesel za 2650 din cigaret in tobačnih izdelkov.
m. Črnogorskega razbojnika vojvoda Milutinoviča iz Radomira v srezu Cetinje so ubili orožniki v predmestju Cetinja v Donjem Kraju. Zasledovali so ga že tri leta.
* Društvo stanovanjskih najemnikov ima
svoj občni zbor dne 11. avg. ob 10. uri pri Povodniku. Vsi najemniki vabljeni. .
in ustrežljiv, česar doslej niso
Kino
* Grajski kino. Do vključno nedelje prekrasni francoski velefUm »Zašla sem...“ Jean Gabin.
* Union kino. Danes zadnjič kriminalni film „Brcz milosti'*. Od sobote senzacionalni oovbojski film ,,Krvava arena".
* Esnlanade kino. Od danes »Skrivnost gospe Beate" sijajen ljubezenski in pu-stolovni velefilm z Lil Dagover, — Sledi „13 stolov" z H. Ruhmannom.
dr. Josipa Kronvogla
Popolnoma nepričakovano je nagla smrt pobrala pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah 83-letnega sodnega dvornega svetnika v pokoju g. dr. Josipa Kronvogla. Pokojni je bil po svoji dobrodelnosti znan daleč preko mariborskih meja, zlasti pa ga imajo v dobrem spominu reveži in nezakonski otroci, katerih oče je bil. Ves čas svojega plodovitega življenja je bil član raznih dobrodelnih društev. Njegova smrt je pustila na po lju socialne delavnosti globoko vrzel.
Studenške občinske zadeve
^ Sinoči je bila redna mesečna seja občinskega odbora v Studencih. Sejo je vodil župan g. Kaloh, ki je poročal, da je g. O mulec sedaj nadzornik za občinske delavce in tržnico. Popravil so Frankopanovo ulico, okrajni cestni odbor pa gradi na Aleksandrovi cesti ob tržnici požiralnik za vodo. Prečital je dopise in prošnje; kapucini prosijo, da bi se jim odstopil prostor za skupno grobnico na pokopališču po znižani ceni. Prošnja se preloži do prihodnje seje. Prošnji za enkratno podporo šolobvezne dece ubogega delavca se ugodi. Dovoli se gostilniška obrt gospej Fridauerjevi na Radvanjski cesti, ker je to edina gostilna, ki bo imela tujske sobe. G. Kac je poročal za cestni odsek, da je podaljšek Erjavčeve ulice do Pohorske oeste občinska last, s katero ne more nihče razpolagati. Sklenilo se je tudi, da se mora do prihodnje seje izdelati pravilnik glede plačila toka za stranke, ki uporabljajo občinski studenec. Po raznih internih’ zadevah je predsednik sejo zaključil.
* »Nostradamusova prerokovanja* napovedujejo izid sedanje vojne. Dobite jih v knjigamih in trafikah.
* Kopalke — nogavice, pletenine, perilo.
Oset - Koroška 26.
Majhna prošnja iz Središča
Banovinski cesti, ki vodita od Središča dalje proti Ljutomeru in Gornji Radgoni na eni ter v Štrigovo na drugi strani sta v zelo čudnem stanju. Tukaj namreč ne drvi toliko avtomobilov ko po običajno razo ranih državnih cestah. Cestarji celo travo oplejajo na njih in to daleč izven tr ga na polju. Središčanom pa bi seveda mnogo bolj prijalo, ko bi v trgu samem malo očistili Obcestne jarke in sicer povsod, ne samo na nekaterih krajih. Vsled velike trave in obilega deževja zastaja po njih umazana smrdljiva voda, da zaradi neprijetnega vonja zjutraj niti oken ne smemo dpreti. Na tem estu se torej obračamo do banovinskih cestarjev z majhno prošnjo, da sčasoma »opletejo« tudi trške jarke.
ODDAJTE
male oglase za sobotno številko »Večernika« že v petek do 18. ure.
Preureditev motorjev, akcija za uporabo domačega goriva
1. septembra poteče rok za preureditev motorjev na uporabo domačega goriva glasom tretje naredbe o omejitvi prodaje tekočega goriva čl. 41. V razmeroma kratkem roku bi se na ta način prevalile posledice za vse, kar se je tekom 20 let na tem polju grešilo in zamudilo, na razmeroma mali krog nedolžnih.
Brez ozira na znatne investicijske stroške, katere marsikateri podjetnik zaradi gospodarske krize težko prenese, ostane na podlagi dosedanjih preizkušenj nafta in bencin — idealno pogonsko sred stvo. V časopisju se je vprašanje pridobivanja te »krvi naših motorjev« v tu-zemsitvu obširno obravnavalo, do praktične rešitve iz znanih razlogov, o katerih se bo še govorilo, pa še ni prišlo.
.V. teku je akcija, s katero bi naj priza-
deti interesenti, ki sodelujete na praktični rešitvi tega vprašanja, postali enakopravni in deležni ugodnosti tistih, ki uporabljajo, prodajate ali proizvajate domača pogonska sredstva. Predvsem se dela na podaljšanje prekratko odmerjenega roka za preureditev, ki je določen za 1. 9. t. J.
Javnost bo o poteku akcije, ki sloni na pridobivanju bencina in drugih pogonskih
sredstev iz neizčrpnih ležišč parafinskih škriljevcev Jugoslavije, poučena, Radi bližnjega končnega termina pa dobijo prizadeti krogi medtem informacije brezplačno pri Lesni in splošni industrijski d. d. Maribor, Glavni trg 1, pri kateri so tudi originalni dokumenti in načrti, posebno pa priporočilo odbora za propagando domačih pogonskih sredstev pri ministrstvu za šume in rudnike v Beogradu.
Ali sl že prilavll novega narožnika ...	m
Zanimivosti
sli
Tragedija večkratnega brodolomca »kapitana smrti
Poveljeval je 27 parnikom raznih držav, ki so pa vsi zapovrstjo izginili v morju
Na svojem posestvu v USA je utnrl popolnoma pozabljen ameriški pomorski kapitan Arcibald Linders, ki je več let v svoji pomorski karieri užival kaj žalostno popularnost. Umrl je v starosti 40 let in vendar je v kratki dobi pomorske službe doživel 27 brodolomov. Vseh 27 parnikov, katerim je poveljeval, je utonilo.
Po kapitanskem izpitu je dobil Linders poveljstvo ladje »Continental«. Pet dni za tem je zapustil New York. Na morje je legla megla, mladi kapitan je spretno
vodil - ladjo, vendar ni imel sreče. Brod je zadel na skalo in se potopil. To je bil začetek neverjetno krute usode. Zapovrstjo je izginilo v morju še 13 parnikov, ki jih je vodil Linders. Mornarji vseh ameriških luk so izjavili, da nočejo več pod njegovim poveljstvom na morje. — Linders je zaprosil za zaposlitev na parnikih v drugih državah, a tudi tam ni imel sreče. Zadnjič je na španskem parniku »Valenciji« zaplul na morje. Ladja je trčila ob neki angleški parnik in ga težko poškodovala. Mož ni niti slutil, da je bi-
la na angleškem parniku tudi njegova žena s sinčkom. Zena in dete sta našla smrt v valovih...
Ko je kapitan zvedel za usodo svoje družine, se je zaklel, da ne bo nikoli več zaplul na morje. Umaknil se je v samoto na deželo, kjer je zapuščen umrl v najlepših letih življenja. Vse do smrti ga je grizla vest, ki mu ni dala miru. Vest, katere sam ni bil kriv, neverjetna smola krute usode mu je presekaia vse dobre namene in moral se je kljub sposobnostim odreči valovom.
V Indokani je položaj vedno bolj napet. Francoske oblasti so poklicale pod orožje nove letnike obveznikov, da preprečijo nakane Japoncev, ki hočejo vdreti v deželo. Maršal Čangkajšek je pa zaprl kitajsko mejo proti Indokini in sklenil, da v primeru japonskega vkorakanja v Indokino intervenira s svojo vojsko v korist Francozov.
6-
Dobri znanci
Bernard Shaw je bil'v družbi oseb, ki so vneto poslušale mladega pesnika. Ta je urnel med svoje verze spletno vpletati izraze drugih mislecev tako, kakor da bi bili njegovi. Shaw je pri vsakem takšnem primeru vstal, se globoko priklonil in nato spet trdo sedel.
Končno ga je pesnik, ki je recitiral, nevoljen vprašal:
— Zakaj delate to, prosim vas?
— Naj vas to ne moti, je dejal Shaw. Od nekdaj je namreč moj običaj, da pozdravljam svoje dobre znance...
MAHATMA GANDHl
vodja Indov, se oglaša vedno odločneje z zahtevami po samostojni Indiji.
Strašna smrt modernega I k a r u s a
Človek — ptič je iz zračnih višav strmoglavil v prepad
Grški listi sebavijo z usodo Armenca Kakarijama, ki je šele z žalostno smrtjo pred dnevi opozoril javnost na svoj izum. Mož je dalje časa bival v mestu Drami. Ves prosti čas je prebil v delavnici, kjer je konstruiral aparat, ki bi naj pomagal človeku s pomočjo dveh kril leteti po zraku. Krila naj bi poganjal človek z lastno silo, z rokami in nogami. Vzletel naj bi z vsakega mesta.
Zaman si je Kakarijam prizadeval, zainteresirati nekatere premožne odličnike za svoj izum. Tedaj se je odločil, da pokaže sam svetu, kaj zna. Povabil je nekaj prijateljev in se podal z njimi v okolico mesta. Obstal je nad visokim skalovjem, ki se je ob tri metre širokem prepadu strmo spuščalo v globino. Onstran brezdna je bila ravna ploskev. Sam si je pripel na 'roke in noge krila, ljudje
so strme gledali, kako je napravil s krili nekaj kretenj in nato skočil v globino. Navzočim je zastala sapa, ko so videli človeškega ptiča z veliki krili v zraku. Vse je šlo po sreči, dokler se ui prelomila prečnica krila in nesrečnež je strmoglavil z glavo navzdol skoro 200 m globoko, kjer je obležal z razbitimi udi.
Po vsej Grčiji je zbudila tragična smrt mladeniča veliko sočutje. Takoj so se oglasili mnogi interesenti ter si ogledali njegove iznajdbe. Vsi so potrdili, da je Armenčeva iznajdba izredno dovršena. Nad deset minut je ostal v zraku in če bi revež imel več denarja za boljši material, bi gotovo ne podlegel tako žalostno. Zdaj bodo njegovo iznajdbo izpopolnili in patentirali za preizkuse v svobodnem kakor jadralnem letalstvu.
Svojevrstni štrajk energične matere
Gospa Gladys Lowe sedi v Highland-ville v državi Montani, USA že tri tedne pred vrati rektorata šole, v kateri trga hlače njen llletni sinček. Doseči hoče pravico za praske, ki jih je dobil njen sin ob priliki nekega pretepa. Kolegi so mu namreč razbili nos. Učitelji so po napovedi prič soglasno potrdili, da je mladi
Lowe prvi napadel, zato so nasprotnikom odpustili kazni. Mati zaihteva v svoji ljubezni do sina eksemplarično kazen za krivce in se nadeja, da bo to tudi dosegla s tem, da se ne bo ganila izpred vrat ravnateljeve sobe prej, dokler ne bo potolčeni nos njenega milienca maščevan.
S krtačnimi odtisi izmozgavali žrtve
PAUL BONCOUk bivši francoski ministrski predsednik k
f.
tiskovni ataše vlade v Vlchyju je, kakor smo včeraj poročali, imenovan za posla-niškega svetnika Francije v Šanghaju.
češ, da bodo v nasprotnem primeru objavili stvari, ki jim bodo neljube. Na stanovanju obtožencev je našla policija tudi tri metre dolg pornografski film, v katerega so s spretno fotomontažo vstavili slike znanih budimpeštanskih osebnosti, posebno dam in gospodov iz odličnih krogov v najdelikatnejših pozah. Tako so pestili svoje žrtve, dokler ni aretacija odkrila škandale, ki bodo zavzeli še velik obseg.
O Madžarih v Erdelju (Transilvaniji) piše »Pester Lloyd« in pravi, da jih je tam 1,677.000. Romuni jih naštevajo
1,255.000.	Tem je treba prišteti še one Madžare, pravi list, ki s© jih Romuni v 20. letih izgnali iz dežele.
Pontonske mostove preko Pruta delajo sovjetske čete. Tako poročajo iz Bukarešte.
Pobesnel bik je zabodel do smrti v neki bukovinski vasi 17 oseb, več težko ranjenih kmetov so pa prepeljali v bolnišnico.
Budimpeštanska policija je prišla po naključju na sled sleparjem in grdim izterjevalcem ljudi. Aretirala je sotrudni-ka nekega dnevnika streljastega križa, 281etnega Rudolfa Bilinkjevicsa, bivšega 361etnega šefurednika ustavljenega gospodarskega tednika Belo Fekete in 45-letnega brezposelnega privatnega uradnika Belo Bamabasa.
Pred dnevi se je zglasila na policiji
žena Bilinkievicsa ter obtožila moža, da jo je kruto pretepel, ker mu ni mogla dati zahtevanega denarja. Opozorila je policijo na konzorcij izterjevalcev, ki so na najbolj predrzen način izmozgavali žrtve.
Kakor poročajo listi, so vsi trije zločinci več tednov s pomočjo krtačmh odtisov lažno postaljenih notic ali i rase ra tov iz dnevnika izterjavah od žrtev denar,
— Slišiš, umaknil se bom iz trgovskll poslov!
— To si že večkrat dejal.
— Da, toda zdaj mi je nasvetoval to sam sodnik...
Serglusz Piasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
69 Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji
— Prav, — sem mu dejal.
— S trgovci in z Jezivcein bo Žide... povej mu... on...
— Nič ti ne bo, — pravim. — Vse boš sam lahko uredil.
— Ne, z menoj je konec... Stori kot ti velim!
Umolknil je.
— Morda ti morem kako pomagati? — ga spet vprašam.
— Ne moreš... opusti to delo... in odidi!
Spet umolkne. Pod glavo mu tiščim kupe volne. In spet spregovori prav tiho:
— Vlado!
— Tu sem, pri tebi...
— Daj mi samokres.
Krčevito zavija prste na desni roki. V dlan mu potisnem ročaj samokresa. Stiska ga. Ne vem, kaj bi rad.
Izza oblakov je posijal mesec.
Sedaj jasno vidim Saši v obraz; bled je in trpeč, čez čelo pa se vleče globoka brazda. V oči mi tiščijo solze.
Znenada pa se mu razpotegne čez obraz čudovit smehljaj. Obrnem se k Zi-'"icu:
— Ustavi konja! Umira!
— Kaj praviš? Da bi te kuga!
Oba se sklanjava nad Sašo. On pa šepeče:
— Streljaj na levo ... Še ... Še...
Molčiva.
— Fantje, naprej! Bijte, udarjajte! — je čudovito vzkliknil Saša in omahnil na postlano volno. To so bile njegove zadnje besede.
Tako je končal Saša Veblin, kralj meje. Umrl je na sovjetski meji, v prvi polovici listopada, v zlatem obdobju, v mesečni noči, ob dveh po polnoči. Priči njegove smrti sva bila Živic in jaz. Vse naokrog je vladala svečana tišina. Zapustil je sestro Felo in naju, ki sva mu bila vdana z vso dušo. Po sebi pa je zapustil v vseh fantih na meji najboljši vtis in najlepši spomin.
V kamenitem molku klečiva ob svojem tovarišu. Na roke mi kapajo Zivičeve solze, da mi je še teže. Ne, Zivica še nisem videl jokati. Sklanjam se nad mrtvim telesom svojega tovariša. Nenadoma pa se Živic požene krivšku in vzklikne:
— A...- kaj pa midva... stojiva? A?
Pograbi za vajeti in jih pritegne, da
} konj skoraj sede na zadnji nogi. j Drvimo naprej. Voz težko ropoče čez ; dobravo in pot. Konj pa drvi čedalje huje.
—• Na, beži, beži...
Živic kriči, poganja, in spet kriči kot blazen.
— Za vraga, mar si blaznel?
— E... he... e... hehe, — kriči Živic.
Konj drvi še huje. Živic oglušujoče piska na prste. Skrušen sedim na volni. Kam sem dal orožje, ne vem. Ničesar ne morem razumeti... Nad nami pluje mesec. Oči pa mi nenehoma zalivajo solze.
E... he... hehe, — vpije Živic kot obseden, da se razlega čez vso mejo.
— Zakaj neki tako divje vpije? —- si mislim in se grizem v ustnice.
Kaj se je zgodilo to noč? Kaj hujšega bi se ne moglo! Nič.. To je bilo najhujše.
Z boka so zagrmele karabinke. Zelenci oddajajo častno salvo preminulemu tihotapcu. Voz je odskakoval kot divji. Konj je dirjal ko vihar, Mesec je plesal po nebu, noč pa so klali divji kriki:
— E... he... he... hehe!
Ne, kaj hujšega se ni moglo zgoditi na meji.
Proti jutru je jel naletavati sneg — ki je obležal. Zapadla je.bela stezica, črne steze ne potrebujemo, kajti Saše Veblina ni več...
In vprav radi tega je leta 1923 tako zgodaj nastopila zima.
5
V Rakovo sem prišel, čim je padel mrak. Po stranskih ulicah sem se kradel proti domu urarja Mužanskega. Petrika Filozofa sem našel doma. Še sam ne
vem, zakaj sem šel prav za prav najprej k njemu. Fant je sedel ob postelji, na ka<-teri je ležal Julek Potrhiik, ter čitail iz knjige.
— Kje je Krisa? — sem ga vprašal.
— Ne vem... že dolgo ga nisem videl. Z divjaki hodi...
— In kje je Lord?
— Šel je s krdelom, a se doslej še ti vrnil.
— Kaj ti je? — sem vprašal Julka, ko sem opazil, da je precej slab.
— Prehladil sem se... nič hudega menda...
Fanta je pograbil kašelj, dolg in silovit napad. V Petrikovih očeh sem bral nemir.
— Poslušaj, — sem dejal Petriku, —-ali bi mi spravil denarnico? Kot veš, hodim čez mejo... če bi me slučajno zajeli, sem še ob ves denar... Ali vi sedalj rte hodite?
—• Ne... denar pa tl lahko spravim.
Naglo sem potegnil iz notranjega žep* šop bankovcev. Odštel sem dvanajst stA dolarjev ter sem jih dal Petriku.
— Toda precej imaš...
— Precej... Toda tudi delal seiti mnogo.
Ločim se s fantom in stopim do vrat. Tu se ustavim.
— Ali vesta, da Saše ni?
— Kako da ga ne bi bilo... v mestu morda?
— Ne... za vselej ga ni...
Po zraku naredim znamenje križa. Vi*-dim, kako sta fanta debelo pogledala.
(Dalje.)
SBSU
Jutri pričetek prvenstva SPZ na otoku
kater so v naši obdravski metropoli dani pač vsi pogoji, vsaj v letnem času.
REKORDNA UDELEŽBA Za prvenstvo SPZ se je prijavilo vsega okrog 60 tekmovalcev, med njimi 8 skakačev. Tekmovalci pripadajo razen domačima kluboma prirediteljema Se ljubljanski Iliriji in Planini, Muri iz Murske Sobote ter 'Kamnika iz Kamnika. Favoriti so brpz dvoma Iluijanf, vendar pa imajo ludi drugi klubi plavalce, ki se bodo z njimi uspešno borili za časten plasma.
Mariborski otok bo v soboto in nedeljo prizorišče zanimive plavalne konkurence. Ob 9. uri dopoldne bodo puščeni na start za prvenstvo Slovenije v plavanju prvi tekmovalci. Na sporedu so plavalne discipline, skoki in waterpoio. Dopoldanski spored obsega 3x50 m za dame, 400 m prosto za gospode, skoke, 100 m prosto za dame, 100 m prosto hrbtno za gospode, 100 hrbtno za dame, 5x50 m prosto za gospode in tekmo v water-polu. Popoldne bodo finalna tekmovanja z istim sporedom.
V nedeljo dopoldne se bo tekmovanje nadaljevalo. Pričetek tekmovanja je tudi ta dan določen na 9. uro. Spored je sledeč: 50 m prosto za juniorje, 50 m prosto za juniorke,
100 m prosto za gospode, 100 m prsno za dame, skoki, 50 m prosto za dame, 3x100 m mešano za gospod in vvaterpolo tkma. Popoldne bo isti spored za finale. Popoldanske tekme se bodo oba dni pričele točno ob 15.
Letošnje prvenstvo SPZ bosta priredila mariborska kluba Mariborski plavalni klub ter SSK Maraton, ki edina v Mariboru gojita plavalni šport. Poleg lepega števila mari-riborskih tekmovalcev velja veliko zanimanje zlasti za nastop priznanih ligaških plavalcev ljubljanske Ilirije. Prireditelja pričakujeta,, da bo športu naklonjena mariborska javnost podprla stremljenje obeh klubov ter mladine in s številnim obiskom dala mladim mariborskim plavalcem vzpodbudo k vztrajnemu nadaljnjemu delu na poti k novim uspehom, za
95 prijav za dirke na Pohorju
Število prijav za nedeljsko nacionalno j gorsko dirko po novi pohorski cesti iz Keke do Sv. Areha, na progi, ki uferi 15 I kilometrov, je še precej naraslo, tako da j bomo lakho to prireditev šteli med največje v zadnjem času. Prireditelji dirke imajo sedaj 95 prijav motociklistov in avtomobilistov. Pa tudi kvalitativno se obeta I športnikom velik užitek ,saj bodo na startu naši najboli priznani nasi“ motoriziranega športa, kakor Starič, Janko Šiška, dr. Hribar, Dušan Breznik, Uroič, Babič, Matz, Tihosavljevič, Vujič, ki bodo dirkali na dirkalnih motorjih, medtem ko je kategorija turnih strojev zastopana predvsem s podpor. Glebovom, Miklavčičem, Likarjem, Schildhablom, Matkom, Vukovičem, So-štarko in inž. Lotzom, na prijavnih listah pa še je vrsta več ali manj znanih športnikov.
Nekateri med prijavljenimi so že dospeli v Maribor ter pridno trenirajo na Pohorju, med njimi tudi naš gorski prvak Janko Šiška ter Zagrebčan dr. Hribar.
Za nedeljsko dirko ,ki bo prva v samostojni prireditvi Mariborčanov, so razpisane dragocene nagrade in darila. Vsak udeleženec bo prejel krasno izdelano di-
plomo, prvi trije v vsaki kategoriji pa pokale. Razen tega je razpisan prehodni pokal predsednika občine dr. Juvana, pokrovitelja prireditve, ki ga bo prejel klub zmagovalca, pokal za najboljši čas dneva športnih in turnih strojev, trije pokali za najboljšega Zagrebčana, Beograjčana in Ljubljančana, krasna nagrada ravn. Krej-čija za najboljšega vozača Avtokluba Maribor ter več spomiskih pokalov.
s Celjska atletska podzveza bo priredila atletsko tekmovanje na Glaziji v četrtek, 15 .avgusta, ob 8. zjutraj.
s SK Železničar bodo nastopili na mednarodnem teniškem turnirju na Bledu trije igralci, včeraj so odpotovali Skrobar, Vampi in Slana.
Drobne novice
n Napad na frančiškane. V Skradinu pri Šibeniku so pijanci napadli tri frančiškane in jih telesno poškodovali.
n Med zastopniki delavstva in ravnateljstvom drž. rudnikov v Sarajevu je bil dosežen sporazum, da dobe delavci 18,5% povišanje plač ter dodatek 25 din za vsakega otroka.
n Vas Vitojevca v okraju Ruina bodo premestili na bolj zdrav kraj, ker je v dosedanji legi izpostavljena stalnim popi; -vam in s temi zvezanim epidemijam. 1 i-nančni minister je odobril za izvedbo za-pocetih del 1,5 milijona dinarjev.
n Letošnji beograjski velesejem bo od ?*	'*”• septembra. Udeležbo so pri-
javile Nemčija, Itališ:, Bolgarija, Turčija, Madžarska, Grčija, Protektorat in Slova-vaška, povabljena pa je tudi Sovjetska Rusija.
o Iz davčne službe. Prestavljen je iz Krškega za davkarja 8. skupine na davčno upravo v Dravograd Franc Kavčič, za pristava 8. skup. v Ljubljani pa je postavljen Oskar Hrastnik.
Brez posebnega obvestila
10QLAn^»hV Vn^lnH02H,aS!!' S,a1e rsa!ža beseda 50 Dar' naimaniša pristojbina za te oglase je ato lu,—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjski oglasi din l — do hesedi NaJ-tnanlS znesek za to odase le din 12._. Debelo tiskane Besede se računajo dvoino Oglasni davekz.
ss,	V«	*.!
vse pismene odgovore flede maJlb oglasov se tnora priložiti znamka za 3 din.
KAM, KJE?
SLUŽBO IŠČE
POSEST
VINOGRADNO POSESTVO
v ugodni legi in v dobrem stanju v bližini Maribora ku-Dim. Naslov v ogl. odd. »Večernika«	6240-11
DOBRO ZIDANA VILA
odlično ohranjena, se proda-Naslov v ogl. odd. »Večerni-ka«.	6273-11
	
PISALNI STROJ rabljen kupim. Naslov v ogl-odd. »Večernika«. 6032-14	B- M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccm. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju. 6238-22
VELIK ŠTEDILNIK primeren za gostinsko obrt. je ceneno na prodaj. Kopališka ulica 11. 6295-17	DAMSKO KOLO se ugodno proda. Ogleda se Vetrinjska 5. pri klobučarju. 6271-22
SLUŽBO DOBI
STANOVANJE IŠČE
SOBO ODDA
SOBO IŠČE
OBRT - TRGOVINA
VAJENCI-(KE)
Ne čakajte zadnjega dne
Oddajte velike in male oglase za sobotno številko že danes •
Novovkletena kvalitetna, tu-okoliška, pekrska in ljutomerska vina IZBORNO NARAVNO
OKREPČILO dobite v Ulici kneza Koclja 5 — čez ulico znaten popust!
62?;-;
V soboto
VRTNI KONCERT
v gostilni »Pri Lovcu«, Fran-
kopanova 39. Ocvrte, pečene, marinirane ribe in domača vina na razpolago.	6277-1
KUHARICA
samostojna, dobi takoj mesto. Ponudbe pod »Kuharica« se naj pošljejo na ogl. odd. »Večernika«.	6218-2
ABSOLVENTKA
Legatovega trgovskega tečaja m z malo maturo išče primerne zaposlitve v pisarni. Ponudbe na ogl. odd- lista pod »Marljiva«.	6265-3
HLAPEC
h konju in obenem kurjač z letnimi spričevali ter znanjem dveh jezikov se sprejme takoj. Hotel »Orel«. 6285-2
PLETILJO
za nogavice na gladkem stroju sprejmemo- Pletilje z lastnim strojem 8 ali 10 lahko dobijo delo na dom. Sprejemamo tudi šivilje za trikotažo in belo perilo. »Jugoekta«, Meljska c. 56.	6278-2
FOTOGRAFSKO UČENKO
sprejme Drogerija Kanc _______________________6284-2
FRIZERKO
mlajšo, dobro, s finim nastopom. sprejmem v skalno službo. Drlievič, Valvazorjeva 30
r-am.7.
Ml, ji
DROGERIJA
KANC
VDOVA
po šolskem upravitelju išče enosobno stanovanje v mestu- Plača točno. Pismene ponudbe pod »Stanovanje«.
6276-6
Odda se v bližini parka SONČNA SOBA s posebnim vhodom boljšemu gospodu. Maistrova ulica 14, vrata 7.	6269-8
Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO v centru mesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Večernika«.	6152—9
SPREJMEM SLUŽKINJO
ki opravlja vsa gospodinjska dela. Naslov v ogl- odd. lista.
6305-2
VAJENEC se sprejme v manufakturno trgovino. Ponudbe na ogl. odd- »Večernika« pod šiiro »Manufaktura«. _________6219-4
VAJENCA
za izdelovanje štampiljk sprejme »Sofra«. Maribor.
6304-4
»KERAMIKA«
Hišni posestniki in najemniki. preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno In poceni Anton Rajšp, Maribor. Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust.
5212-13
ŠIRITE »VECERNIK«!
II Marini i
najiji uspeh .Mir oglas
Umrl je naš nepozabni, najdražji atek, gospod
dr. Josip Kronvogel
sodni dvorni svetnik v p.
Pogreb bo iz hiše žalosti v črnili na pokopališče pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah v soboto, dne 10. avgusta 1940, ob 16. uri popoldne.
Maša zadušnica se bo darovala dne 12. avgusta 1940 ob 6. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Bolfenka v Sl. g.
Prosimo tihega sožalja, črmla, dne 8. avgusta 1940.
Ada Kronvogl, soproga; Kamilo, lika, Ada, otroci; Miro Brečko, Jože Vidic, zeta; Ana Kronvogl, snaha; Marjanca in Majdiča, vnukinji
želite oglaševati, pokličite telefon?
25-67
Izduja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se m vračajo. — Uredništvo In upjeava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva štev. 25-67 la Kftrave Štev. 28-6Z. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.