peto V., štev. 177 Ljubljana, torek, 29. julija 1924 Poštnina oavšalirana. Cena 2 Din izhaja ob 4 zjutraj. Stane mesečno 20 — Din za inozemstvo 30-— , neubvezno Oglasi po tariiu. Uredništvo: Miklošičeva cesta šu l(i/i Telefon št. 72. nevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernov« ul. št 54. Telef. št. 36. Podružnici: Maribor. Barvarska ul. 1 Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Vlada federalistične koncentracije Prisega novih ministrov. Sklicanje parlamenia. iVova _ v s ■« binet"g. Davidovica kot eksperiment. Kriza ms rešena, temveč le poostrena in razplet odložen. Solidarnost narodne koalicije. (Q!e' na 2. strani pcnstis iz včerajšnje posebne izdaje.) "čevskega poslanca Rafa .ilovica, eno pod« predsedniško mesto ponujajo zemljo« radnikom. Ljubljana 28. kdija 1924.! Beograd, 28. julija, p. Danes ob 11. dopoldne se je v dvoru izvršila zakletva Ob asistcnci duhovni- V Beogradu jo danes na ustavo pri-- -gla nova vlada pod prrdsedništvom g. Ljuhciuirn Davidovica.' Ta dogodek precej iznenadil širšo javnost, dasi i 'ollo zai.hije dni že vidc-ti. da na eni >'r.-iiii nacionalni blok trdno smatra, .la nadaljnje odgovornosti brez raz-i -a voliti v nositi ne more, krona pa ] poskusiti vse, preden uporabi pravico, da razpusti Narodno skup-šrino. Pusku.- /- g. Lj. Jovanovičem se je " ialovii na disciplini večine radikalne ;■::ankt'. Mi samostahii demokrati smo v tem ke-ufliktu prej ko slej smatrali. . moramo ohraniti solidarnost s f.;m in ustvariteliem to stranke g. Pa-'.•cm. Ob desetletnici svetovne vojno nismo mogli pridružiti nobenem;! e ..raku, ki l»i mogel značit.i, da no t no ceniti vse preteklosti in njeneu.i i Izbrisnega pomena za sed-.uijost. Pri t- n: uas ni motilo vse one. kar se mero ie,vijavljati proti vodilni poziciji tega državnika. Tudi mi in ravno mi imamo i:it go računov -/. radikalsko stranko, uu-itnov starih, mladih in .'isto novih, .•i vse to nas no more motiti in ovirati, da ne bi videli glavne linije in da bi •mvrgli dobro, ki daleko odtehta ono, kar je morda slabo, 'zanemarjeno in i/.pregledano. Nacionalna' fronta jc velika i • važna pridobitev, katero slabiti ie bila najmanj naša vloga. Teza. ki sta jo postavila- gg. Paši o in Prinj. .-»ie, da je prišel čas za i pol na narod, se nam je zdela in se nam zdi pravilna. Njeno pravilnost bo pokazal tudi najnovejši politični dogodek. Opozicija se boji volitev, zato je žrtvovala vsa načela, da se jim izogut. Vemo. da je to žrtvovanje le navidezno. Vemo. da so govorice o razkolu med radičovci le taktično potezo, za katerimi stoji strah pred nacionalno volilno vlado in nada. la se doni čas in morda boljši trenutek za volitve. Odločitev je padla za < ksporiment. Nova vlada ima zelo \ ..• :an>! roke in se bo skušala izživeti e okviru teh vezi v izrabi administracij • No d.i so tajiti, da se teoretski ti eksperiment la braniti, a mi smatramo, la bodo posledice zelo škodljive za. državno Mejo. Narod ni predmet za fizikalieno poskuse. .Posledice so la.hk.. usodne, saj .sd nobeu pameten 1: prikrivati ne "more, da glavni del novih vladnih .-trahk stremi za federativno republiko. Zdrava moč naše državne ideje 1>o premagala tudi to preizkušnjo. Na Ra-iiču se ni še nič solidnega zgradilo in novi minister prosvete iu ver. kakor tudi finančni minister sta kaj trhla -tebra cele kombinacije, koje lieeuvo-na drznost je naša zaveznica. G. Davidovič igra poslednji akt svejega političnega življenja. Ta akt igra kot "alostno sredstvo drugih. Eksperiment bo propadel na svoji lot.ranji nemožnosti. Da se to čimprej /godi. za to bo skrbela nacionaln koalicija. Da je kljub vsem naporom nasprotnikov ostala kompaktna, to jo najvažnejše jamstvo za bodočnost. Ob tej nepremagljivi nacionalni fronti, ki je po nepotrebnem i zložena ofenzivi -oparatizmn. se bodo brzo in temeljito zlomili napori njenih - nasprotnikov. Čudovito je, s kako ravnodušno hladnokrvnostjo jc naša narodna in napredna, javnost, sprejela vest o imenovanju nove vlade. »Pa to je eksperiment za štirinajst dni» — tako so mnogi govorili. Točno .je, da ne gre za 'lefinStivum. temveč za poskus razpleta krize. ki po svoji naravi krizo le po-ostruje in rešitev zavlačuje, pa von.liir v°di k naravnemu zaključku v /.mislil "'»"nja narodne koalicijo. ^"ovi režim se dela krepkega, iu grozi g terorjem. Te pretnjo ne iuipo-nirnjo. Drugačne viharje smo prebili in v druga težavah smo ostali neomajni, da bi i,p prestal! najnovejše otroške bolezni Jugoslavije. Cisto je naše delo in mirna je naša vest in na preganjanja bomo odarovorili z odr.orom, ki mu daje nezmagljivo moralno silo noš nacionalizem. Naravno jo. da se bo naša taktika morala ravnati po metodah, ld jih bo uporabljal nasprotnik in ho z ozirom na frivolnost zaoočetega poskusa treba v čim večji meri nego doslej zanašati se le na'lastno moč nacionalne in demokratične politične in * "" To čijo treba podkrepiti z novim in še jačjim delom, da bo sposobna braniti novega kabineta, štva so novi ministri slovesno prisegli, . zvestobo kralju iti vestno čuvanje državne (Vidovdanskc) ustave ter ostalih zakonov in zakonitih naredb.» KTalj je vsakemu ministru dal roko ter se jc nato dalj časa razgovarjal z min. predsednikom Davidcvičem. Tekom dneva je večina ministrov prevzela svoje posle. Beograd, 28. julija, r. Z velikim izne-liadeujein tudi za prijatelje in pristaše opozicijskega bloka, ker tega niso pričakovali. je bila poverjena sestava vlade kr. Ljubi Davidovieu, kakor je sam izjavil, brez vsake omejitve. Izncnadenje je bilo te.ii večje, ker je situacija za opozicijski blok bila mnogo povoijncjša pred 71. majem, ko ic'šc ni zvezal'Radič s tretjo internacijonalo. Ker računa nova vlada z delom v skupščini in hoče v prvi vrsti izvesti nekaj zakonov, bo odvisna od radičcvcev, ker razpolaga saina le s 75 poslanci. V novi vladi je samo 6 Srbov, ali istočasno ni v vladi nobenega Srba iz novih krajev iu tudi nc nobenega katoliškega Hrvata. Radi tega ostane neodločeno vprašanje, kako stališče zavzamejo radičevski poslanci. Radikalna stranka in sainostalni demokrati odhajajo v opozicijo, ki bo naj-kompaktnejša opozicija v narodni skupščini. S tem prihaja ob enem na dnevni red tudi vprašanje predsedništva skupščine. ker so člani predsedništva (predsednik in oba podpredsednika) radikalci, ki sc bodo pokorili strankini disciplini in šli s Pašičem v opozicijo. SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE. Beograd, 28. julija, p. Kakor sc dozna« va iz krogov blokaškc vlade, namerava« jo sklicati narodno skupščino za 6. ah 7. avgusta. Za novega predsednika zborni« ce nameravajo blokaši izvolili davidovi« POGOJNA PODPORA HRSS. Beograd. 28. julija, p. Semkaj je do« spel podpredsednik HRSS dr. Maček, ki je izjavil zvečer novinarjem, da bo nje« gova stranka podpirala novo vlado, s katero je sklenila sporazum. to!iko časa, dokler se bo tega sporazuma držala. PRVA SEJA NOVE VLADE. Beograd, 28. julija, p. Od 16. do 18. ure je imela nova vlada svojo prvo sejo, o kateri je izdala sledeči komunike: Na seji ministrskega sveta dne 28. ju« lija ie vlada sklenila: 1.) Da se skliče narodna skupščina; 2.) da pošljejo vsi ministri okrožnice uradni.štvu, kateremu stavljajo v dolžnost, da najvestneje iz« polnjuicjo zakone, da postopa kar naj« bolj korektno z občinstvom in da naj« strožje spoštuje red in mir: 3.) da mini« stri ugotovc v svojih resortih stanje, ki so ga našli na dan vstopa v svoje mini« strstvo. da vlada posveča največjo paž« njo uradniškemu zakonu, kakor tudi zakonu o pobijanju korupcije in kaznova« nju krivcev ter da pravosodni minister izda vse potrebne ukrepe za revizijo uki« njenja sekvestrov in za revizijo repara« cij. Ukazni odbor ministrov tvorijo gg. Pe« čič, dr. Kulovec. dr. Behmen in Nastas Petrovič. Na ministrskem svetu se ie razpravlja« lo tudi o ukrepih za saniranje zasebne« ga kredita. AVDIJENCE NA DVORU. Beograd. 28. juliia. p. Vojni minister general Hadžič jc odšel po seji ministr« skega sveta na dvor in jc poročal kroni o poteku seje. Popoldne jc bil pri kra« lju tudi novi minister za zunanje posle dr. Voia Marinkovič. Prve odredbe nove vlade Beograd, 28. julija, r. Nova vlada ho« vc najprcjc zasigurati partizanske vplive kodiranih skupin' na politično upravo. Klerikalci rinejo za ljubljanskega velike« ga ?up.i*v.i drifi. Brejca, ki bi le poleg svoje odvetniške pisarne lahko oprav« ",ai tudi ta posel. Za Maribor predlaga. Iz finančnega ministrstva javljajo, da bo minister dr. Spaho preklical nekatere odredbe svojega prednika. Med njimi sta dve, ki so jih samostojni demokrati izvojevali z velikim trudom in ki sc ti« četa predvsem ožjih slovenskih iutcrc« sov. To jc izplači'o avansa železničar« jo drja. Vodopivca. Oglasili so sc tudi že jem. predvsem pa izplačilo akonta na ladičcvci, ki zahtevajo, da sc v Iirvat« j povišek draginjskih doklad, ki bi sc imel skih deželah postavijo za šefe politične uprave ljudje, ki jih bodo oni aprobiraM. Tudi naj sc reaktivira mesto žc likvidiranega pokrajinskega namestnika v Za« grebu. Vlada je sestavila posebni «ukazni ko- izvršiti z avgustom. Danes sc tudi cuie, da so sc v novi vladi pojavila nasprotstva proti uvedbi čistega zlatega ažija za uvozne carine, ki ga jc bivši minister Krizman kot najjač« jo zaščito naše domače industrije izvo« urite«, ki naj skuša izenačiti razne na« ! jeval v prejšnji vladi. Tudi sc namerava sprotujoče si interese glede zasedbe I odgoditi že za 1. avgust predvidena pub« upravnih mest z eksponenti koaliranih ; likacija tarife, strank. Svetozar Prihicevic o novi vladi Beograd, 28. jtdija. p. O. Svetozar Pri-bičevio se je napram vašemu dopisniku o novi vladi izjavil tako-le: •Blok je prešel popolnoma nepričakovana na krmilo in je sestavila vlado ko, ni ime! sreče s poskusom, da bi razcepil radikalsko stranko. Najbolj ponesrečen je svetno ministrstvo klerikalec, promet-profesor Sušnik, finance dr. Spaho in pravosodje dr. Hrasnica. Pričakujem, da se bodo napredni in narodni učetelji organizirali proti klerikalnemu napadu na šolo. Sedanja vlada bo le malo časa na krmilu, ker nc veže bil blok sam, ker se je ravno pripravljal i vladnih skupin nobena skupna misel, do-podpirati homogeno radikalsko vlado in j čim je opozicija po načelih homogena, sploh vsak drug kabinet ki ne bi bil vlada, narodnega bloka. Sedanja vlada je vjetnica St jopa na Radiča, ki bo živela toliko časa. dokler ji ne odrečejo radičev-ei svojih glasov v skupščini. O. Ljuba Davidovič -e moral iti pod kavdinski jarem, da je mogel sestaviti kabinet, in "e obenem pa narodna iu državotvorna ter taktično bolj vešča in sposobna. Hetero-geni vladni blok, ki je odvisen od Radičevih lioljševikov, se no bo mogel dolgo zopersta vljati opoziciji. Vsekakor se mota reči, da je sestava nove vlade opasen eksperiment. Novi režim.pomenja veliko nevarnost za državo moral sprejeti zahteve, ki so mu jih na- j zur .. reko vali zavezniki. Zato je dobil g. Davi- ! in utegne imeti zanjo slabe posledice, ker dovič razen zunanjega ministrstva samo ubija med prebivalstvom vero v avtonte-tri neznatne reso rte. dočim so prevzeli to in stabilnost državne politike«, pahovci in klerikalci vsa gospodarska . Rad'č se vrrča. da prevzame vodstvo politike. Zagreb, 2«. julija, r. Eden izmed po-ojev za podporo nove vlade od strani ministrstva. Ker v bloku ui medsebojne ga zaupanja, so zahtevali, da poveri ministrstvo za notranje posle Nastasu Petroviču. Ali ima ta gospod razen samega sebe še kakšnega pristaša, c parlamentu. HR<-g jc da sc dopusti stjepanu Radiču se bo videlo na prvi seji narodne skup- j takojgnja si0bodna vrnitev v Zagreb in šeine. Kar se tiče osebne sestave vlade, ! da sc ustavijo vse proti njemu naperjene je treba reči, da je vzbudilo največje ne- • prciskave. RajUna se, da bi Radič mogel zadovoljstvo dejstvo, da je dobil pro- . jtj domov žc tekom prihodnjega tedna. organizacije so bile. ko Jugoslavije še i TRGOVINSKA POGAJANJA ni bilo, in bodo ostalo, če je tudi za. Z A\ b I K1.IU. hip administracija v rokah nasprotnika, I Beograd. 28. julija, r. Kakor se doto pa tem bolj. ker v administraciji znava ,se v najkrajšem času, morda že prav za prav nikoli niso imele prave | prihodnji teden, začno pogajanja z Av-prosvetne organizacije. To or^aniza- zaslombe. Tem trdneje bo potem stal stri.io za sklenitev trgovinske pogodbe. naš prapor, ko bo žalostno propadla i Pogajahja se bodo vršila na Semmerin-uenaravna kombinacija mržnje, ki ie I gu. — nsoehe našesra osvobojen ia. Ideje te ' ta hip na krmilu. - ~~— Važni sklepi londonske konference IZPRAZNITEV PORUHRJA. - OFICi.IELEN SKLEP O POVABILU NEMČIJE. — TUDI KONFLIKT Z BANČNIKI PRIHAJA Z MRTVE TOČKE. London. 28. julija, j. Današnja plenarna seja konference, ki je trajala tri ure, nald in zakladni kancelar Snovvden pri angleških bankirjih intervenirala v pri- je storila tri važne sklepe: 1. sprejeto je log sporazuma glede izdaje SOO milijon- bilo poročilo o gospodarski izpraznitvi Poruhrja nespremenjeno; 2. sprejet je bil predlog juristov o povabilu Nemčije in pooblaščen angleški ministrski predsednik, da povabi Nemčijo v trenutku, ki se mu zdi primeren in 3. sestavljen je bil odbor juristov, ki naj uredi interpretacijo Davvesovega poročila. Danes dopoldne se je vršila predseja vodij posameznih delegacij, na kateri se je razpravljalo o materijalu za popoldan- skega zlatega posojila pod političnimi garancijami, ki bi jih Francija lahko prenesla Dalje se doznava, da je francoski premijer Herriot na podlagi uspehov- leh razgovorov brzojavno sklical za dan°-francoski kabinet, da zavzame sta';šče glede tega kompromisnega predloga. Odbor za prestopke in sankcijo išče formulo za sporazum in sc bo v sredo dopoldne znova sestal. Francoska dele« gacija bo med tem predložila nov posre« sko plenarno sejo. Zato so se bavili vod-1 aovalcn predlog, ker angleški izvedenci vztrajajo pri odporu proti predlogu Ame rikanca Logana. Konfercnca je bila mne« nja. da bi bilo potrebno pospešiti izvecl« bo Davvesovega načrta in dovoliti, da se nemški delegati že sedaj prično pogajati z rcparacijsko komisijo o vprašanjih, ki spadajo v njih območje. Termin prihod« nje plenarne seje na današnji seji ni bil določen. Pariz, 28. julija, s. Havas javlja iz Lon« dona: Komite za prestopke in sankcijc jc prejel danes od ameriškega opazovalca pri reparacijski komisiji polkovnika Lo= guna nove predloge. Nemška vlada in reparacijska komisija naj imenujeta za« stopnikc, ki bi stopili v pogajanja z ban= kami zaradi sporazumnih pogojev za po« sejilo. Francoski izvedenci so ta pred> log, ki je v skladu z določbami verzajske pogodbe načeloma sprejeli, toda anglc je z razpravljanjem o političnem kompromisu. ki je bil sestavljen v soboto zvečer po paradi mornarice v Portmouthu. Ob 11. se je sestala prva komisija, da razpravlja o ameriškem spreminjevalnem predlogu. Seja je bila ob 12.30 prekinjena in ob 3. popoldne pred plenarno sejo zopet otvorjena. 1 refji odbor je imel tudi dopoldne sejo. na kateri se je govorilo o posameznih juridičnih vprašanjih.' Opoldan se je sestala angleška delegacija na posebno posvetovanje. Na popoldanski plenarni seji je zastopal angleške dominijone vrhovni komisar za Avstralijo sir Josef Cook. London, 28. julija, s. V zavezniških krogih je prišlo pri današnjih razgovorih vodilnih članov delegacij Ang'ije in Francije do začasnega zaključka o najvažnejših konferenčnih vprašanji'' na sledeči podlagi: Če je Francija pripravljena po- Ski strokovnjak Snovvden se je izreke' dati določene izjave o roku postopne iz 1 proti njemu, praznitve Poruhrja, potem bosta Macdo- i Nova faza Matteottiieve afere ROSSI VALI KRIVDO NA VIŠJE FAKTORJE. - FAŠISTI HOČEJO IZKONSTRU1RATI NEKAK PROTIFAŠISTOVSKI KOMPLOT. - ŠTEVILNE KONFISKACIJE LISTOV. Rim, 28. julija, j. Afera Matteottijeve- j Ko se je izvedelo za te izjave, je po-ga umora, ki so jo radi političnega vpli- slanec Parinacci obdolžil Rossija, ki jc va pretiravali, stopa zopet v ospredje. | veljal kot ena najuglednejših in najvpliv-Priznanje bivšega šefa tiskovnega urada , neiših oseb v fašistovski stranki, da je Rossiia je osredotočilo zanimanje vseh : organiziral zločin skupno s antifašistič-krogov. Kakor poroča «Sereno» je iz.ia- nimi elementi v Franciji in Rusiji, da bi vil Rossi pred preiskovalnim sodnikom, da je dal Duminiju samo nalog, naj drži opozicijonalnega poslanca Matteotti.ia nekoliko dni zaprtega, da mu s tem onemogoči imeti v zbornici napovedani opozicijski govor. Ta odkritja Rossija so velike važnosti in bodo zapletle zopet razne nove osebe v afero. Rossi ie dostavil, da kot šef tiskovnega urada in tajnik fašistovske stranke ni storil drugega kot — vršil višja povelja. Naštel je pa tudi šc druge nasilnosti in imenoval tudi imena mandantov. tako napadel fašizem iz zasede. Ta ob-dolžitev je vzbudila v vseh političnih krogih veliko senzacijo. Milan, 28. julija, j. Milanski prefekt je zaplenil z- izjemo glasila ministrskega predsednika «Popola» vse nedeljske izdaje listov, ker so prinesle vest »Serena > o izjavah Rossija pred preiskovalnim sodnikom. To postopanje je vzbudilo veliko ogorčenje. Na skupen korak listov ie bila popoldne zaplemba preklicana, tako da so nedeljski listi mogli iziti šele v poznih popoldanskih urah. POGAJANJA Z ITALIJANI. Beograd, 28. julija, p. Dopoldne .ie sprejel kralj italijanskega poslanika Bo-drera. Zvečer sta razpravljala italijanski poslanik Bodrero in odpravnik poslov Solla z novim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem. Na tej konferenci se je ventilirajo vprašanje nadaljevanja pogajanj z Italijani o vprašanjih, ki izvirajo iz rimskega sporazuma. ZOPETNI POLITIČNI UMOR V SOFIJI. Sofija, 28. julija, s. Urednika lista .Rusi Kalinkova so neznani storilci ustrelili, ko je hotel iti v posteljo. Ker je bil Kaiin-kov odločen monarbist, je verjetno, da so atentat izvršili komunisti. Ni pa tuli izključeno, da je bil umorjen iz maščevanja. NAŠI ŽELEZNIČARJI NA POLJSKEM. Beograd, 28. julija, r. Iz Poznanj poročajo. da so odposlancem naših železni-čajev priredili povsod po Poljskem !ep sprejem, posebno v Poznanju, Vilnu in Gdanskem. Naravnost veličastna je bila manifestacija v Gneznu. kjer je og~"mno število prebivalstva in vojaštva prisostvovalo položitvi venca na grob padlih l«g: jonarjev. Svečanega banketa, ki je bil prirejen našim železničarjem, so se uJe ležila civilna in vojaška oblastva. POŽAR V ŠUBIČEVI ULICI. Ljubljana, 20. julija. Ponoči ob pol 2. ;c izbruhnil na dvorišču hiše Šubičeva ulica 3 požar v tamkaj se nahajajoeetn skladišču pariuma. Uvedeni obširni gasilni akciji se je posrečilo požar omejiti. &koda je precejšnja. Požar je vsled velikega plamena razburil ves tivolski del mesta. Razne okoliščine vzbujajo sum, da je bil ogenj podtaknjen. Sclun. 28. julija, s. Preteklo noč je na-: stal v mestu velikanski požar, ki je uni^ l čil vardarsko predmestje. Zgorelo je več j tobačnih tovarn. Skida se ceni na v?S I milijonov dolarjev. 28. julija: ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. Bančni papirji ne kažejo skoro nikakih sprememb. Promet je bil minimalen. Pri industrijskih papirjih je vla-; dalo večje zanimanje za Slavonijo. V de-, vizah je bila tendenca dalje slaba. Začeli so se tečaji na nižji bazi napram petku i ter so tekom sestanka dalje oslabeli, i Večji padec beleži deviza na Dunaj. Bla-\ ga je bilo na tržišču dovolj. Intervencije ni bilo. Promet srednji. Trgovalo se je največ v devizah na Dunaj. London in Prago. Notirale so devize: Dunaj 0.1170 do 0.1196. Budimpešta 0.0975 do 0.1175, Italija izplačilo 361.6 do 364.6. Italija izplačilo 369.4 do 372.4, ček 368.25 do 371.25, New-Vork ček 83.45 do 84.45. Pariz 0 do 432. Praga 248.8 do 251.8, Švica 1547 do 1557. ček 1545 do 1555; valute: dolar 82.4 do 83.4. aK 0 Hn 0.11925. Kč 246.5 do 249.5. efekti: bančni papirji: Trgo 3 do 34, Ljubljanska kr"-litna 220 do 0. Praštediona 915 do 920, Slavenska 105 do 110. industrijski papirji: Eksploatacija 112 do 119, Dubrovačka 740 do 750. Šečerana 1000 do 1005, Slavonija 92 do 93.5, Strojne 150 do 0, Trbovlje 495 do 505. Vevče O do 140. CURIH: Beograd 6.45. London 23.91, Pariz 27.75, Milan 23.52, Praga 16.15. Budimpešta 0.0069. Dunaj 0.00765. TRST: Beograd 27.30 do 27.55, Dunaj 0.0320 do 0.0330. Praga 68.50 do 68.85, Ne\v-York 23.075 do 23.175, dinarji 27.40 do 27.65. 20 zlatih frankov 88 do 8850, uradni tečaj zlate lire 446.24. DUNAJ: Beograd 837 do 841, London 312.000 do 313>X>0. Milan 3064 do 307G, New-York 70.935 do 71.185. Pariz 3622 do 3638. Praga 2107 do 2117. dolarji 70.460 do 70.860. lire 3070 do 3C90, di-narji 834 do 840. PRAGA: Beograd 40.15. Dunaj 4.71, Berlin 8.035, Rim 147.25. London 149.70 LONDON: Beogiad 370, Rim 1.01.62, Dunaj 313.000, Praga 148.75. NEW-Y0RK: Beograd 118.50. Rim i 433.25. Dun&i 14.125. Praga 297.50. Radiceve milosti V nedeljo zvečer je bil imenovan kabinet Ljube Davidoviča s 5 davidovičevci, 4 klerikalci in 3 spahovci Nova vlada ie povsem odvisna od podpore HRSS _ Beograd, 27. julija ob 4. pop. p. Opoldne je kralj sprejel Ljubo Davidoviča, kateremu je ponudil mandat za sestavo poslovne vlade. Davidovič je mandat sprejel. . „ , ... Nato se je ob 4. vršila konferenca ožjega opozicijskega bloka, na kateri se je sklenilo izjaviti kroni, da ima g. Davidovič zasigurano večino. ..... T, .., Po računih opozicijskega bloka bi podpirali vlado g. Davidovica klerikalci, spahovci, davidovičevci, radičevci, džemijet ter nekateri disidenti. Vršijo se pogajanja z Nemci, da se proti gotovim koncesijam pridobijo tudi njihovi glasovi. ..... . Beograd, 27. julija ob 10. zvečer, p. Ob 19. uri 4o min. je bil Ljuba Davidovič ponovno v avdijenci ter je izjavil kralju, da je sestavil večino, s katero bo mogel delati v parlamentu. Nato je predložil ministrsko listo, katero je kralj podpisal. Kabinet je sestavljen takole: predsednik Ljuba D a v i d o v i č, „ . , . podpredsednik in minister prosvete in vere dr. Anton Korošec (kler.) zunanje zadeve: dr. Voja Marinkovič, saobračaj: prof. Anton S u š n i k (kler.), poljedelstvo: prof. Ivan Vesenjak (kler.), agrarna reforma: dr. Franc Kulovec (kler.), trgovina in industrija ter zastopnik ministra za šume ir. rude: dr. Ulja Šumenkovič (david.), gradjevine: Dragutin Pečič (david.), pošta in brzojav: Pero Markovič (david.), finance: dr. Mehmed Spaho (musl.), socijalna politika, narodno zdravje: dr. Šefhija B e h m e n (musl.), pravda in zastopnik ministra za izenačenje zakonov: dr. H-l.dbeg H r a s n i c a (musl.), notranje zadeve: Nastas Petrovič (rad. disident), general Stevan H a d ž i č. vojna in mornarica: Beograd 28. julija p Ukaz o novem b» "0Cjf JS I ^riamemu imamo^gurno" delovno večino,. Na vprašanje, ali v posebni izdaji .Službenih Novm». Novi ministri bodo ob ll.dopol ^ ^m odvrni, kratko, da se še ne more točno izjaviti dne položili prisego. 1 ...... ~ " " ' »*---• končno stališče te stranke. Nova vlada je torej popolnoma odvisna od Radlčeve volje. ,. . Zagreb, 28. julija, r. V radičevskih krogih je bila jestosesavi Davidovičeve vlade sprejeta različno. En del je za podporo dav do-vičevsko-klerikalnega kabineta, drugi izjavljajo, da ?rez g«'3 . zmislu zahtev HRSS ne bodo podpirali nove vlade. Z napetostjo s pričakuje konference HRSS, ki je sklicana za ^avgust v Zagreb. Stjepan Radič je bil že ponoči telegralično obveščen o sestavi nove vlade ter naprošen za direktive. Beograd 28. julija, p. Nova vlada razpolaga do seuaj s sledečimi glasovi: davidovičevci 32, klerikalci 24, spahovci 18, črnogorska federalista 2, od radičevcev jih štejejo 30 kot sigurnih, nadalje pet raznih disidentov. Pogajanja z džemijetoni še. niso zaivljucena. Ud 14 džemijetskih glasov jih je baje 10 sigurnih. Vršijo se nadall pogaianja z Nemci, ki bi bili proti primernim koncesijam v bloven ji in Vojvodini pripravljeni podpirati klerikalce in dav.dovicevce m ki razpolagajo z osmimi glasovi. V tem primeru ima nova vlada v parlamentu 129 glasov, kar je daleč pod večino, ce b. jo podpirali vsi radičevci in vsi džčmijetlije, bi znašalo število njenih glasov 172, kar je sicer večina, ki pa je tako heterogena, da sc ne da trajno držati. Cela vlada in vsa njena politika je odvisna od Radiceve volje. V opoziciji ostanejo radikali in samostojni demokrati (1-2/ ter zemljoradniki (11), ki so odklonili vstop v vlado: Beograd, 28. julija. O dogodkih včerajšnjega dne se poroča še sledeče: Po sobotni avdijenci g. Davidoviča so v krogih narodne koalicije že računali z verjetnostjo sestave federalistične vlade Kei za Davidovičem ni bil sprejet na dvoru noben drug politik. Bito je to tem bolj verjetno, ker je bilo znano, da krona za enkrat še ne zeli volitev, ampak hoče poskusiti vse možnosti, da se doseže delazmoz-nost sedanjega parlamenta. Voditelji federalističnega bloka so imeli včeraj ves dan posvetovanja, ki sta se jih udeleževala tudi radikalski disident Nastas Petrovič in poslanec Rankovič. Opoldne je odšel g. Davidovič na dvor. Po avdijenci je izjavil novinarjem, da ga je kralj vprašal, ali bi mogla eventualna Davidovičeva vlada delati s skupščino brez radikalcev in samostojnih demokratov. On da je odgovoril z odločnim: «Da. v ima Po T, - _ . ... ^ ep nanram kroni obvezal da 'ponovnih posvetovanjih z dr. Korošcem, Spahom in Vojo Marinkovi- s JeSS»f ž: S S i' » ie odšel Davidovič kmalu popoldne zope« na, dvor, ki« nune Utis nove vlade Ljubljana, 2b- julija. Včeraj zvečer sc ie med občinstvom po kavarnah, gostilnah itd. naenkrat raznesla vest, da ie Davidovič sestavil vlado bloka. Vest je Dila docela nepričakovana, sprejeta pa jc bila uprav z vesc-lostjo. Malokdo .ie vspričo takšne četudi neverjetne vesti zaklel, večina občinst. i je takoj pravilno reagirala, češ, ta pa ne bo držala dolgo! Danes ni v Ljubljani pesimista, ki bi verjel, da se bo ta vlada mogla kaj prida časa obdržati. Tu pa tam se čuje bojazen, da bi klerikaki poskušali uresničevati grožnje, katere so prikrito ali neprikrito izrekli v zadnjem času. Takšnim kvaražugonom poslušalci smeje odgovarjajo: Naj le poskusijo! Nacionalno misleči znača.ineži ugotavljajo, da je danes deseta obletnica persekucii in so borbeniji ko kedaj preje. Vsi pa so edin: v sodbi: Ta vlada bo sramotno padla po kratki, a zelo ostri politični borbi. Za šalo se pozdravljajo naši po ulicah: »Bog živi!:, Davi je izšla posebna izdaja «Jutna», ki je bila v hipu razprodana. Morali smo naklado podvojiti. Mnogo bolj pesimistično .ie reagiral Maribor. Zjutraj je izvedel za premembi iz graškili nemških listov. Dopoldne so zborovali klerikalni zaupniki. Nemci s dvigali iu stikali glave. Trumoma so hodili ljudje spraševat v našo podružnico, je li vest resnična. Ko je s popoldanskim vlakom prišla posebna izdaja »Jutra-, so se ljudje kar trgali za list. VtM o novi vladi je javnost spre.icia z nc\ oljno opazko: <.Kam smo prišli? Pa baš na desetletnico!-. Starosta mariborskih Slovencev dr. Turner jc vzkliknil: -Kaj delajo? Cemu smo se bojevali za svoje ideale, če zavladajo sedaj takšni ljudje? — Hudi so pa v resnici časi-le za one. ki so kakor g. dr. Turner vedni svetli idealisti, in pa za boli mnogoštevilne, k menjavajo svoje < prepričanje* po vetru. Takšni imajo obilo posla, da se sproti preorientiraio-. Jedva so tu, štrbunk, jc že treba zopet naokrog. Značiluo ie, da to pot ni preveč videti, njihovih previdnostnih »demonstracij •, najboljši barometer, da je politična pesem res hudo izpremenl.iiva. slancev se naznanja, da" se sestane parlament koncem tega ali v začetku prihodnjega tedna. . Beograd, 28. julija, p. Narodna koalicija (radikali m samostojni demokrati) prehaja proti novi vladi v najostrejšo opozicijo. \ Beograd, 28. julija, p. Vest o imenovanju nove vlade se je bliskovito razširila po Beogradu ter je povzročila splošno začudenje. Novi kabinet je brez lastne večine ter pevsem odvisen cd radičevcev. Pa niti s temi ne b; mogel držati parlamentarne situacije. Imenovanje Davldovičevega ministrstva pomeni v stvari le poostritev in podaljšanje krize. Politični krogi smatrajo, da se ne bc mogel držati nit! mesec dni, Podpora radičevcev mu še ni zasigurana. HRSS se je v tem oziru obrnila na Stiepana Radiča, katerega mnenje bo odločilno za kralj poveril mandat za sestavo poslovne viade. Mandat ni obsega omejitve, na katere stranke naj se vlada opira. V narodni skupščini so sc sestali nato zopet voditelji opozicijskega bloka, ki so določili delovni program nove vlade in sestavi! listo novega kabineta. Ob 18. uri 30 min. je nato odšel Davidovič tretjič na dvor, kjer je predložil kralju listo nove vlade in njen delov program. Beograd, 28. julija. Vlada bo stopila pred parlament z obsežno deklaracijo, v kateri bo razvila svoj notranje- in zunanjepolitični program. V krogih federalističnega bloka zatrjujejo, da ima Davidovičeva vlada zagotovilo, da bo lahko razpisala volitve, ko izvede sv program. t J ,. , D. , Beograd, 28. julija. Kralj se bo jutri odpeljal na Bled. Pred desetimi leti 29. julij 1914. 'Avstrijska vojna napoved Srbiji dne i.'8. julija je bila novo presenečenje za Evropo, katere simpatije so bile /.lasti po sijajnem, do skrajnosti popustljivem odgovoru beograjske vlade, domala povsod na srbski strani. Največje ogorčenje pa je nastalo v Rusiji in dne "29. julija je ruska vlada odredila- mobilizacijo v zapadnih vojaških okrožjih. Istočasno je ruski poslanik v Berlinu po nalogu Sazonova izjavil, da Rusija nima nikakršnih sovražnih namenov zoper Nemčijo. Hkrati je Sa-zonov prosil angleško vlado, luij posreduje na Dunaju, da bi se ustavile vojne operacije zoper Srbijo. Med tem pa jo ruski car Nikolaj poskusil na svojo roko še eno sredstvo, da se reši mir. Poslal je dne 29. juliju na svojo roko, brez posveta s svojo vlarlo nemškemu cesarju telegram, v katerem ga roti, naj zadrži Avstrijo in tako prepreči krvavo vojno. Tudi Wilhelm so je obruil na carja s posebnim telegramom, tako da sta znamenita hrzojava križala. Toda ,Wflhelmova boiaželjnost, je prav tako dokumentarično dokazana hi vsa njegova dejanja onih dni so imela le namen, zvaliti krivdo in odgovornost za vojno na druge — za oči premalo informiranih in prelahkovernih. Iz objavljenih dokumentov se jasno razvidi, •la je vse dejanje in nehunV'. TVilhelina in nemških diplomatov imelo težnjo, izzvati vojno, hkrati pa vso urediti iako, da veljajo pred domačim in tujim svetom nasprotniki kot vojni izziva«. Isti dan, 29, julija, je dospela kri-žarka »France* s Poiucarejem in Vi-vianijem v Dtuikerque; nameravani obisk v Kodanju in Kristijaniji je morala seveda opustiti. Sedaj šele je mogla Francija nastopati diplomatsko v polni meri, kar jc bilo prej. ko se je nahajalo vrhovno vodstvo države na potovanju, zelo oteženo. Ob Donavi, Savi in Drini so se ta Vlan pričelo sovražnosti med avstro-<-)grskimi in srbskimi četami. Vojna furija je kot prvo žrtev zadela železniški most med Beogradom in Zemu-nom. ki ga je dalo srbsko vojaško za-povedništvo razstreliti ob 1 uri 20 minut zjutraj. Tekom dopoldneva so avstrijski donavski monitorji »Temes •. «.Bodrog» in »Szamos* obstreljevali srbske čete, nameščene po utrjenih višinah Topeiderskga brda. Tekla je prvič kri na obeh straneh. |Tudi pred desetimi leti -.Slovenec* je dne 29. julija 1914. pisal: Bad Ischl: Naš presvitli viteški vladar tesar Franc Jožef I. je izrazil željo, da bi i se preselil v Budimpešto, da bo bližje i bojišču. Srbski vojaki dezertirajo kakor šc nikdar preje. Srbski narod še ni pozabil, kdo je rešil Srbijo popolnega poraza pri Slivnico Potem citira neko knjigo Vladana Gjeorgjeviča, ki so ga vedno smatrali za prijatelja Avstrije in ki je bil ministei za vlade kralja Milana: Področje počen-ši od Ljubljane in Trsta pa daleč doli v Macedoniji mora biti temelj narodnega edinstva. Bosna in Hercegovina pa jc za Srbijo to, kar je Moskva za Rusijo ali Branibor za Nemčijo^. To se razume, da za Gjorgjevičevo pisanje ni odgovorna •srbska vlada. Ako pa lako piše trezen in izkušen politik, ki še pri tem uživa glas našega prijatelja, kakšne misli morajo rojiti po glavi drugim . . . V • Ljubljanskih novicah/ ..Slovenca:/ beremo od istega due, kako so veselo grebu prenehal izhajati Hrvatski Pokret, da so aretirali v Gorici dr. Fr. Gabrščka, Jakila, Urbaučiča in druge. Itd. itd. Tako je bilo pred desetimi leti. In kako jc danes? Občina Celje-okolica V nedeljo se jc vršila tretja seja občinskega odbora za izvolitev starešinstva. Kakor znano, je bil na pni seji dne 29. in. m. s pomočjo nemškutarjev izvoljen za, župana klerikalec Ivan Glinšek iz Zg. Hiidinje, nakar so ese tri ostale skupine (gospodarska stranka in obe socialistični skupini), ki tvorijo absolutno večino z oddajo praznih glasovnic preprečile izvolitev starešinstva. Ker tudi draga seja dne tj. t. m. ni imeia nobenega uspeha, so se pričela tritedenski pogajanja med skupinami, ki pa tudi niso prinesla za-željenega rezultata. Tekom tretje seje v nedeljo se je končno dosegel sporazum, na podlagi katerega je župan Glinšek odklonil izvolitev, da bi se stem odvrnil sum, da so pri njegovi izvolitvi odločali nemškutarski občinski odborniki. Na ta , t , ■ i - r .-„ r>„i; „„ i predlog naprednih zastopnikov pa so sta* ainrukaliv kranjski fantje. Pel; so ><■.'.,.,,'•., ' . . ' ..„.„,,;. veselem in poskočnem ritmu refren. ki "h klenka e. svoj P^^ Sl«16 ^11-se glasi: Ooj, puške pokajo,*se sablje v« svetovalskih mest, ki ga £ " bliskajo, Srbi jokajo, a Kranjci vriskajo >.1 -ka stranka sprejela pod pogojem, d. Dalje izvemo, da se tudi - velike trume pnde prvo mesto odbormkti_Gosr*darske moških oblegale ljubljanske spovednice , '»ranke. k. turi, sama odlo« zastopnika iu prejemale sveto obhajilo, od mizo Go- nepolitične občinske stranke, spodove pa so šli kakor levi na bojno i tef* sporazuma je župan polje s klici: -živela Avstrija, doli s Ivan Glinšek podal svojo odstopno izjavo, Srbijo, vojska Srbiji!:, .Prizori so jasno rakar je bil po sprememb, dnevnega rc-pokazali lepe lastnosti našega vojaka-,, da zopet izvoljen županom, takrat pa z • To pač najbolj priča, ko so se Srbi vara-! absolutno večino 25 glasov. Kot prvi obli, ako so kdaj računali na to, da bi se H»*ki svetovalec (podžupan) jr. \ mko zvestoba Slovencev.do habsburškega prestola sploh kdaj mogla omajati. Kukovec (OS) 30 glasov, nadalje kot svetovalci gg.Bsltazar Baebler (GS\ Va- vua ?jiiuu iiu^ici uuiajuu. / ............. '-c- .. . O volitvih v Šibeniku (občinskih).govo- lentiu Hrastnik, Franc Jelen S tem je zaenkrat preprečena delane-zmožnost novega občinskega odbora celjske okolice in odstranjena nevarnost upostavitve gerenta. Gospodarska stran- ljeni hrvatski listi ^Slobodna Kijef-. ka sicer ni mo"la ustvariti trajne delov-«Vihor>, -'Narodno .led in stvo-/ in tGlas ! ne večine, toda posrečilo se ji je vsaj SlobodeN (sama nacijonalistična glasila,; ublažiti nasprotstva med posameznimi poslednje socijalistično), da so razglašene strankami, tako da bo s pomoč-o treznih v Zagrebu izjemne odredbe itd. V dolgi rubriki «N"aš sovražnik* opisuje Srbe. Najzanimivejše je njegovo poročilo, da je stotnik Dušan Petrovič v Beogradu z bičem pretepel pre-stolomislednika, ki je dvoril Hartwigovi hčerki. Slovenec/ pravi: t Lahko si mislimo, kakšno je bilo vedenje prestolonaslednika napram gospodični Hartvvi in prevdarnih mož mogoče pričeti s koristnim in smotrnem gospodarstvom, ki ga občina že občutno pogreša. fz demokratske stranke Somišljeniki JDS se opozarjajo na volilni imenik. Rok za reklamacije za oh- ___________________,______ 0__r______ ________ čuiskc volitve v Ljubljani potečo že fi. govi. ako je privedlo srbskega častnik;, avgusta. Zanimajte se za to, ali ste vpi-do tega, da je prestolonaslednika z bi- ! sani v v-olilnem imeniku. Imenik, je na čem pretepel.^ i razpolago in dobe se informacijo pri taj- Nato slede z one t coročila. da ie v Za-' niitvu JDS za Lillhliano iKonaresiii tre 1) vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od i. do ti. ure zvečer. Prepričate se zase in prijatelje, ali ste v volilnem imeniku. — Tajništvo JDS. Krajevna organizacija JDS v Mariboru ima danes v torek ob 20. uri v sejni sobi tajništva, Cankareca ulica st. 1, vhod iz veže veletrgovca g. Soštjriča — izredni občni zbor, na katerem bo definitivno določena lista demokratskih kandidatov za. mariborske občinske volitve. Vabljeni | so vsi člani demokratske stranke v Mari-| rihoru. V sredo, dne 30. t. m. ima sejo 1 odbor narodnih -tank ki bo sestavil ce-I lot.no kandidatno listo koaliranih narodnih strank. Rndi nujnosti zborovanja se i pričakuje polnoštevilna udeležba Politične beležke -f Popreje so obetali srečnemu ljudstvu zlate gradove, češ naj le pridemo mi klerikalci do državnih jasli, pa bodete videli, kako sc bedo Kranjcem vremena čez noč zjasnila. Sedaj ko so nastopili svoj kratkodobni provizorij, se pa že vlečejo nazaj. »Slovenec-, v posebni izdaji žc jadikuje: *Novo vlado, ki je prevzela žalostno dedščino, čaka težavna naloga, da napravi red, popravi storjene krivice, omogoči državljanom mirno živ-i ljenje in zaščiti narodno gospodarstvo, j ki je začelo strašno propadati. In kle-j rikalno zmagoslavje je dobilo ^.ordino: ; Vemo da bodo korupcijonisti (tako ime-; nuje »Slovenec- pristaše narodne koali-' cije), ki so praznili sedaj (to je imen/r-■ no! ker predpostavlja, da bodo v naprej i praznili oni) državne blagajne, napeli ! svoje zadnje sile, da bi se opomogli od strahovitega poraza ... Izgleda, da ie novim režimljijem nekoliko tesno pri srcu. Njihove obljube velecenjenini državljanom so pa tudi svoje vrste... t Rezervirano za radičevce. Trije , portielji nove vlade g. Davidoviča so ba-i jc rezervirani za radičevce, ki so baš ' sedaj s svojo HRSS prestopili v komunistično kmetsko internacijonalo. Ljudski komisar Manuilski je nedavno na seii tretje internacionale omenil, da boljšc-viškemu poskusu ustvariti skupno iron-to delavcev in kmetov na prvem mestu pomaga Radičeva, mirotvorna republikanska stranka in ie končal: <-Radičcva zmaga na Balkanu bo pomenila zmago mednarodnega proletari.iata!« Novi kabinet ima torej velike naloge pred seboj. -r Naknadno popravljanje. Konsta-tirali smo, da sc je dr. Ravniharjevo glasilo tako sramovalo klerotilskega govora svojega gospodarja, da je v soboto ta govor z imenom govornika vred sploh zatajilo. Medtem se jc dr. Ravnihar vrnil iz Beograda in ie »napravil red-.. Narodni Dnevnik sedaj naenkrat trdi, da jc v .soboto ODUStil nriobčitev Ravnih ar le- vega govora, ki ga jc telefonsko dobil le v ckscerptu, ker mu je »izvestitelj priobčil, da ga vpošlje v celoti. Seveda nam insinuira da smo namerno slepomišili, če smo kaj druzega napisali. Da sc bo - Narodni Dnevnik-, naknadno tako izgovarjal, smo vedeli naprej in smo mu zato v naprei pripravili zanko, v kater, se je sedaj tudi protnptno vjel. Omenili namreč nismo, da »Narodni Dnevnik v soboto ni le Ravniharjevega imena in gqvora zatai'1. temveč jc direktno falzi-I iiciral poročilo češ. da je v debati dotič-| nega dne bil «edini govornik proti vo-! ljtvam vojvodinski radikal dr. Miladino-vič»... V ostalem reproducira »Narodni i Dnevnik;> v včerajšnji številki govor svo-: jega šeia, ki ga jc dr. Ravnihar kar napisal po povratku iz Beograda. Ravnihar jeva želja, da se pridobijo klerikalci i za »pozitivno delo- sc jc medtem uresni-I čila. kar mu more vsekakor biti v državniško zadoščenje. 4- Izjava. Glede na članke, ki -o izšli j zadnje dni v -Slovencu-/ in ki vmešavaj* 1 v zadeve podpisanega kluba osebo sr-! spoda direktorja pošte dr. Debelaka, iz 1 javljamo, da smo klub ustanovili in g a tudi sedaj širimo s svojim pozivom popolnoma po svoji lastni iniciativi. Gospoda direktorja pa nismo nikoli vprašali i za mnenic v tem pogledu, ker sc zave-! damo, da ne širimo protiustavnih ide.t j in se pri svojem poštenem delu nc dam. i od nikogar komandirati. Klub demokrat-I skih poštnih uslužbencev. ST. JURIJ OB JUŽ. ŽEL. (Kk-rikdlnj [ blamaža). Okolico št. Jurja ob juž. žel. I so smatrali klerikaki a svojo trdno de meno in so tudi občinske volitve tu vi-i dez to domnevo potrdile, ker jc klcri j kalccm pripadlo 16, a združenim JDS in i SKS 9 odborniških mest. Volitve starešinstva so pa klerikulcc razočarale vse in pokazale pravo sliko. Olicielui kler: | kalni kandidat jc propadel in jc zmagal : z enim glasom večine dosedanji župau. j narodnjak g- Jože Ratej. Starešinstvo so i si z enim glasom večine priborili kleri ! kalci. Nezadovoljni s tem izidom, so sc ! obesili na neko formalnost in ugovarja ii. Pri ponovnih volitvah pa jc bil pod vtisom napredne zmage soglasno izvo : ljen g. Ratej. Tudi vseh 6 svetovalcev jc izvoljenih iz naprednih vrst in sicer: Gu zcj, Martin Klainšek, Blaž Moleb, Fcrd. I nand Uranič. Miha Zupane in Jernci i Sivka. Tako jc, kjer sc smotreno dela! BREŽICE. Dne 15. t. m. jc umrl, za* det od možganske kapi, upokojeni pre ! dednik finančne kontrole, g. Martin Pin = terič, v 75. letu starosti. Pokojnik je bi! hlag mož in vedno narodnega mišljenja. | Kakor mnogo drugih uradnikov, je bil tudi on zaradi svoje narodne zavedno ; sti preganjan in je bil leta 1895. prestav, ljen iz lepega Celja na Gornje štajer> j sko. šele čez pet let sc jc mogel vrniti ; v svojo domovino, ki jo je tako iskreno ljubil. NTa; mu bo ohranjen blag spomin. Pokojnik je bil sošoVc pokojnega lavan-tinskega škofa dr. Napotnika. Ali ste že poslali^ naročnino za „Jutrou O O ne je uredila svojo izložbo, kjer je razstavljena zlata kolajna in lepa okrašena slika brata Leona. Novi ministri Ministrski predsednik Li. Davidovie Najmočnejša grupa v novi vladi so rlavidovičevci. "intelektualno najjačji Med njimi je zunanji minister dr. Voja M a r i n kovic, po politični preteklosti srbski naprednjak. Dr. Marinkovič zastopa kot poslanec podrioski okrog ter jc bil za časa vojne srbski minister za narodno gospodarstvo. Ko so bili >■ mokra ti v opoziciji proti Proti č-Koroščevi vladi in pozneje, so ga klc-fkalei strastno napadali kot korupci-jonista ter je bil z njihovo pomočjo v parlamentu sestavljen proti njemu po-- bon preiskovalni odbor. Novi minister za trgovino, ki vodi tudi ministrstvo za šume in rude. dr. Ilija Š u m e n k o v i č, je poslanec v Bitolju ter eden izmed mlajših članov Pavidovičeve skupine. Bil je dalje časa v diplomatični službi. Minister gradjevip Dragutin Pečič ie bil že v predvojni Srbiji minister. Tudi proti njemu so svoj čas klerikalci ra.zvili divjo gonjo. Po poklicu je minister Pene odvetnik v Beogradu. Mmjstc.r za pošte poslanec Pora M ar kovic iz Valje va, odvetnik po poklicu, ki jc v demokratskem klubu bil voditelj tako ■j ' m nega centruma. Minister financ dr. Mehmcd S pa h o jv bi! že opetovano minister. Ravno tako je znan dr. 11 ra sni ca. Novi minister socijalne politike dr. Be h -m e o ie eden izmed mlajših voditeljev muslimanske stranke. Ime Nastasa Petrovič a je igralo že žalostno vlogo v predvojni Srbiji. Znana je afera bratov Novakovičev, v katero ie bil po nedožnem zapleten naš ožji rojak tedanji orožniški poveljnik v Beogradu pokojni Janko Vukasov'' Klerikalci so porinili tri nove može na ministrske fotelje. Pri njih velja očividno pravilo, da j." treba «iti po redu . To je. izgleda, tudi glavna njihova kvalifikacija. Minister poljopri-vrede dr. Fran K ii lovec je duhovnik in je bil vojni knrat, minister prometa Anton Sušni k je ptofesor zgodovine. Njegovo ime je bilo javnosti do sedaj znano kot. avtorja, odnosno izdajatelja knjige »Svetovna. vojna*, ki je svojčas s črnilom mazala in pre-mazovala Srbe, Ruse iu druge »sovražnike* ter slavila, zmage avstrijskega in nemškega orožja. Ravno tako je profesor zgodovine novi minister za agrarno reformo Ivau V e s e n j» ki je % mlajših letih bil odločen naprednjak :n zagrizen nasprotnik dr. Korošca. Profesor Vesenjak je svak znanega klerikalnega prvaka prof. B Remca. Minister vojne in mornarico general Stevan U a d ž i č je bil minister v prvem Protičeveni in v demokratsko-soeralističnem kabinetu ter je sedaj vršil funkcijo prvega kraljevega po-bočnika. V celotni svoji sestavi kabin;t ne nudi garancij, da bodo pod njegovim vodstvom državni posli šli redovito svojo pot. Računati moramo z novim zastojem vsega notranjega razvoja. Čeravno novi režim ue more dolgo trajati, je vendar obžalovati škodo, ki jo bo prizadejal_ Imenovanja v osnovnošolski službi Šolski okraj Brežice: Na šestrazredni osnovni šoli v Brežicah Marica Žagarje« va, učiteljica ravnotam: na petrazredni osnovni šoli v Vidmu Marija Ravbarje« va. učiteljica ravnotam. Šolski okraj Črnomelj: Na osemraz« redui osnovni šoli v Črnomlju Joško Štrubelj, učitelj ravnotam; na dvorazred« ni osnovni šoli v Dobiičah Ljudmila Ptajferjeva, učiteljica ravnotam, na tri« razredni osnovni šoli v Dragatušu za učitelja upravitelja Alfred Kos. na pet« razredni osnovni šoli v Podzemlju za učitelja upravitelja Matko Ljubič, učitelj na Golem in za učiteljico Franja Pasek« Vrhunčeva, učiteljica istotam. Šolski okraj Kamnik: Na šestrazredni deški osnovni šoli v Kamniku za učite« ja Ivan Hrovat, učitelj v Novem mestu, na petrazredni osnovni šoli v Komendi ^ Ivan Golob, učitelj v Podzemlju in Jo« i sipina Vodiškova, učiteljica istotam, na dvorazredni osnovni šoli v Skaručni za učitcljico Valerija Arriglcrjcva, učitelji« ca ravnotam, na trirazredni osnovni šoli v Stranjah Ljudmila Casagrande « Lav« renčičeva, na šestrazredni osnovni šoli v Moravčah Franja Tiran « Krofličeva. Šolski okraj Kočevje: Za učitelja upra« vitelja na osnovni šoli v Osilnici Janko Koropec, za učitcljico na šestrazredni osnovni šoli v Sodražici Pavla Kosova, učiteljica v Hinjah. Šolski okraj Krško: Za učiteljici napet razredni osnovni šoli v Št. Jerneju Vera Severjeva in Ana Scstova. Šolski okraj Laško: Za učitelja upra« vitelja v Reki Anton Scliškar, za učite« ljieo Roza Seliškarjeva za učitelja upra« vitelja v Št. Rupcrtu Ferdinand Vidmar, za učitelja v Trbovljah » Vode Anton Beg. Šolski okraj Litija: Za učitelja na šest« 'razredni osnovni šoli v Litiji Josip Zu« pančič, učitelj v Poljanah, za učitcljico v Št. Vidu pri Stični 1'epina Ivančičeva, učiteljica na Trebclncm, za učitcljico v Zagorju ob Savi Vida Knajslova, učite« Ijica v Št. Jerneju. Šolski okraj Ljubljana okolica: Za uči« telja na petrazredni osnovni šoli v Bo« rovnici Viktor Engclsberger, nadučitelj v Rakitni, na šestrazredni osnovni šoli pri Dcv. M. v Polju Ivan Švara. učitelj v Gorjah, na štirirazredni osnovni šoli pri Sv. Petru pri Ljubljani Miroslav Zor, učitelj na Trebclncm, za učitelja upravi« tcija v Škocjanu pri Turjaku Leopold I.ikar, učitelj v Loškem potoku. Šolski okraj Novo mesto: Na šoli pri Sv. Petru pri Novem mestu Pavla Mun« da « Štrumbljeva, učiteljica v Gornjih Sušicah. Šolski okraj Radovljica: Na petraz« redni osnovni šoli v Bistrici za učitcljco Marija Markizetijeva, učitcljica v Jesc« nicah. na šestrazredni dekliški osnovni šoli na Jesenicah Erna Kramaršičeva in Marija Šitnikova, na šestrazredni osnov« ni šoli v Koroški Beli Vlado Mlckuž. Šolski okraj Sevnica: Na šestrazredni osnovni šoli v Rajhenburgu za učitelja Ljudevit Burja, učitelj na 1'olcnšaku, za učiteljico Marija Štravseva, učiteljica ravnotam, na šestrazredni osnovni šoli v Sevnici Roža Moričeva. Poskusit© 1820/ „ Triumfalen sprejem Štuklja v Novem mestu Novo mesto, 27. julija. Dolenjska sokolska metropola se je odela v narodne zastave že takoj, ko >o dospele prve vesti o zmagovalnem izidu telovadne tekme v Parizu. Čim pa se j> zaznal čas prihoda našega prvaka v ro i-110 mesto, se je pričelo Novo mesto pripravljati, da ga najprisrčnejše pozdravi in sprejme. Deputacija novomeškega S) kola je odšla v Ljubljano, da mu prva častita in ga spremlja na potu k svojcem. Na vseh postajah ga je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Sokol v Trebnjem m\ je priredil iskren bratski sprejem. Na ko- j lodvoru je bilo zbrano članstvo z nara-. ščajem in velika množica občinstva. Ko-: lodvorsko poslopje in prostor pred ko-lodvorom je bil razsvetljen. Zmagovale* | je prvi nagovoril starosta Sokola v Trebnjem br. V. Tomic, vaditeljski zbor ma j je bratsko čestital, članice pa so mu poklonile lep šopek. Brat štukelj je izstopil in se zahvalil za pozdrav, nakar je odpeljal vlak z desetminutuo zamudo proti Novemu mestu, spremljan od navdušenih pozdravov vsega občinstva. Med viharnimi Zdravo !-klici in svira-njem sokolske koračnice je privozil vlak na postajo Novo mesto. Bil je veličasteu prizor, ko je večtisočglava množica prožila roke v pozdrav svojemu rojaku-zma-govalcu. Čim je izstopil iz okrašenega voza, so ga sotelovadci dvignili na rame. iz vseh grl pa je orilo: Zdravo naš Leo! V imenu novomeškega Sokola ga je v vzne-šenih besedah pozdravil namestnik staroste I, Mozetič, sestra načelnica pa mi. je izročila šopek duhtečega cvetja. Imenom Orjune mu je čestital predsednik Malasek, članica Orjune pa mu je izročila šopek. Nato se je pred kolodvorom formiral sprevod, katerega se je udeležilo članstvo z naraščajem, delegati drugih društev in deputacija Orjune. Med sviranjeni godbe in prepevanjem mladine je prispel sprevod v mesto. Vse hiše so bile v zastavah, okna okrašena z zelenjem in bajno razsvetljena, na mnogih hišah so bili tudi proslavni napisi. Po mestu so nosili prvaka njegovi bratje telovadci, občinstvo pa mu je prirejalo viharne ovacije in ga obsipalo s cvetjem. Pred magistratom- je zažarel odsev bengaličnega ognja in obseval po prostranem trgu navdušen^ obraze pričako-valcev. Zupan br. dr. Režek je imenom novomeške občine, ki je tako srečna, da ima svetovnega telovadnega prvaka, nagovoril slavljenca z besedami: in obratno. Ko se je" v torek, vremenski kritični »lan prvega reda, konkubi-naoija nekaj pokvarila, je Gostinčar pusta vil svoj ;< pušeljc»' v «lavor.>, da mu ostane svež. Ali je tudi »z erdeoo žiclo ga p ovil ne 'vemo. Mokrocvetoče, rožce povešale žalostno svoje glavico ves teden. Korajžni komunistično rdeči n*a-geljčeik je obledel, beli krščaiLskosoci-alni zarjjiveJ. le prav nedolžna rezedica. se je 5e kolikor toliko držala. Republi-kaii sko-»i vtonomlst ienega zimzelena pa to pot sploh ni bilo zraven. Toda .namesto nezvestega Ljube h so je pokazal Ljuba II., ko so ga šli «klicat - Dobili so prav za prav naenkrat «4ubce» tri, poleg Ljube II se, zagorsko in pa muslimansko devojko. Okrog Gostinčarjevega lavorja pa sc je razlegala tačas pesmica: »Rožmarin se že suši bo drugo farbeo dubu, moj Socelj se že veseli, bo drugo Lubco Jubu ■.. , t v Sedaj so že vse tri zavber Lubce fkup. Radič še nekje luta po Rusiji, y.at.o pa imamo notranjega ministra, Ki .nerad sliši ime bratov Novnkovieev iz leta 1007. Bila sta v ječi umorjena. Kdor je bral Macbetha, ve, kako se je rkib umorjenca prikazoval krivcu. Mac-hc.tli pa je vseeno segal za visokimi cilji. Kot tretja Ljubca dilber Spaho tudi ni napak, in za peteršiiljčka Vršenja.k ... dabome, nova vlada ima več humorja kakor# jaz. Es ist erreieht? Puščic, pnšelc za šenkiTigo, gnarce. gnarec, gnarc-e za «-.lretiffO.> Ta pesmica je prograniatična. /.alibog sledi v narodnih pesmicah duru •takoj mol, na nrimor: »SvanV-a je part'-va n'coj ta nučk vzeva je vsem roš'ca.m muc . in zapeljana devojka. poki kmalu post festum: »Pred kratkim sem plela rožmarin, rožmarin, zdaj pa že iplejem sam pejin, sam pelin ...» Ko je Sušnik prejel osem dni stari puščic, si je mislil vkljub globoki ganjenosti: »Nai bo zelen al pa suh, puščic ima čuden duh! Potem jo šel vpraševat Lubce tri: »Al' gremo zdaj žiher malo spat. malo spat. al' treba Iri kmal' slovo jemat?» M- A. C. * * Promocija. Na gospodarsko-šumarski fakulteti univerze v Zagrebu jc položil 19. t. m. inženjerski izpit g. Ivan Har-stija. iz Medvod. roj. Karlovcev. Stari Balakovič jc v pricotku , Telefdmatski okraj v društveni sobi gostil Važno! mi, PODJETJA, ZBUODI! Va4i dopisi bodo v Vašo zadovoljnost tinkmii le s slovitim ERIKAaii pa IDE/4L nisalnim strojem. 1119/a THEREXCo.,yub!jana Iz Maribora a— Srednja kmetijska šola v Maribo« ru. Na srednji kmetijski šoli v Mariboru je bilo šolsko leto zaključeno preteklo soboto. Sola obsega dva letnika, ki ste« Greš-' Drašček, Bohoričeva ulica 9. Uradne -'"f skupaj 30 gojencev. Izpiti so ryka« a taka- ure od 7. do pol 9. urc zvcčer. Dolžnosti*«'1' da "«u "speh. pr:v zadovoljivi. ,. , . .. Sn otrenemu delu .oirnkov m zu.i".ian;"j u ! vsakega je, da sc prepriča zase m za svo« , , . ^ , . . volilnem imeniku. .in Janačku. Inozemske skladatelje pa sta zastopala Anton Bruckner in dunajski skladatelj R. Strauss, ki je praznoval \ prvi polovici leta 1921. 60 letnico. Pogajanja za koncert Paderewskega na Dunaju. Dunajska Stunde - poroča, da se neka dunajska koncertna agentura ((Ogaja z znanim poljskim pianistom Pa->lere\vskim glede koncertnih produkcij ua znanosli, dočim je indijski duh orienta-len, napram znanosti antagonističen in konfuzen. Iz tega razloga odklanjajo Kitajci orijentacijo, katero jim priporoča indijski pesnik. Tcnileiicp. sodobne ameriške književnosti obdeluje ena zadnjih številk revije Loubs- Ier prihaja do sledečih zaključ ________________________ _ _ kov: ameriški pisatelji se poteza jo za to rimTaju" Umetnik zahteva za vsak kon- da postanejo specifično ameriški pisa-certni večer pel tisoč dolarjev nagrade. | telji. V njihovih delih sc očituje navdu-Prva avstrijska premijera Langerje- šenje za lokalne razmere in bistvene zna ,c komedije ckamela skozi uho šivankes čilnosti tega miljeja. Literarno prvenstvo bo letos na jesen ua Dunaju v Raimund- i ima danes v Ameriki mesto Chicago. Theatru-' V tem gledališču ftmgira kot! Kalifornija je rodila pisatelje m pesnike ravnateljev namestnik znani igralec Ka-[ Jacka Londona, Franka Norrisa Gertru rel Heinz Martin. do Athertonovo. Ne\v-York je dal Lrne- Kongres nemške pevske zveze se bo sta Pooleja, Kanzas Villiama vršil letos v Hannoveru. Udeleži se ga i \Vhitea, 10.000 domačinov in gostov iz inozemstva. u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva ineva so bili prijavljeni sledeči smrtni : učencev za šolo sc c Zahvaliti, di n; . o-beden padci in lc 6 v obeh letnikih jih ;c dobilo ponavljalni izpit. Gojenci si> večinoma S"bi, ostali so Slovenci "n ne« Tv-'". "v ------!k,Hko Hrvatov. Ker manjka prostora, slučaji: Karel bpcil, postni poduradnik . . . ! . „ „«1. o^ l^t _ Fmn T nh cnsH'nifnovi ucenci za srcon;o crictllsko so« v pok., 93 let. — Fran Lah, gostilničar jev novorojenček, 4 urc. — S. Rozalija j Elizabeta Budja, usmiljenka, 44 let. — I Ferdinand Dimov, dnevničar, 22 let. u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bi.i prijavljeni policiji sle« 1 deči slučaji: 1 prestopek kaljenia noč« j nega miru, 8 prestopkov ccstncga poli« ; cijskcga reda, 1 prestopek pasjega kon« ; tumaca, 2 lahki telesni poškodbi, 1 prc> stopek nedostojnega vedenja, 2 pretepa, 1 nedovoljena nošnja orožja, 1 pobeg od doma in 1 zatekla krava. u— Z vrčkom po glavi jc udaril, oma« mljen od dalmatinskega vina, v nedeljo zvečer h'apec Ivan Rcbcrnik nekega dru= gega gosta v gostilni T. na Glincah. K sreči so v prepir posegli dru^i treznejši 2osti in preprečili, da ni priš'o do huj« šega. — Istotako ic prišlo do kravala v neki gostilni na Dolenjski cesti in si cer 10. d c vsiljivosti na glavo tako močno vano, da jc moral iskati zdravniške pomoči. u— Aretacije. V noči ni nedeljo jc prišlo v več gostilnah do razgrajanj in malih pretepov brez hujših posledic. Na> dal;c jc bila aretirana po policijskih or« danih neka A. T. z Viča o koji smo ja« vili, da je pobegla od doma ter par žensk Allena I zaradi vlačuganja, odnosno tajne prosti« rncsi gostim, na uo enjSM cesu m s « ; knJh> ?am0 od ^ d, :er zaradi p accvanja davčnih listkov ob ; tcm, da se jim 0 uri. Najbolj jepn tem »plačal gon» Taka drobtin3 ie ielavec Pavel C., ki jc zaoobil.vs.cd svo« . kratkem r; io letos nc bodo sp-ejsmah. Iz Primoria * Dva morska psa v puljskem zalivu. , Ribiči v puljskem zalivu so zadnje dni vjeli dva morska psa, ki sta sc pripodiia ' v tamošnie vode. Ena zverina jc bilo | dolga dva metra. * Smrtna kosa. Umrla ic v Trstu, kjer . jc bila v nedeljo 27. t. m. pokopana, gdč. j Lina Žagar, v 19 letu svoje starosti. Po-I kojuica jc bila zavedna Slovenka in delavna članica mnogih naših društev. N. v m. p.! * Slaba tolažba. Odkar gospodarijo v 'uliiski Krajini Italijani, vlada v Istri in posebno v Puli silna brezposelnost. Na tisoče ljudi se je že moralo izseliti, oni | pa, ki ne dobe dela, incraio stradati in I preklinjajo . odrešitelje«, ker so jim od-' ; žrli kruh. Samo od časa do časa se jih vrže kakšno sedai obljuba, da sc bo v kratkem začela popravljati puljska stolnica. Res, mnogim bo bolje, čc sc bo postavilo tisto ogrodje svoji seji od 2'J. julija 1924. sklenil, da se članom sokolskih društev Jugoslovanskega sokolskega saveza, ki so državni uradniki in ki bodo sodelovali na zletu v Zagrebu, dovoli dopust od 12. do 16. avgusta izven rednega dopusta, na katerega imajo pravico. Sokolsko društvo v Virovithi jc čelo izdajati svoje društveno glasilo po l imenom -Sokol •• Prva številka je izšla v juliju. List bo izhajal mesečno in stane 25 Din za vse leto. V prvi številki sla dva članka, in sicer od br. dr. Gavran-čiča in br. Boguuoviča, dalje ima mnogi krajših notic in poročil, ki se tičejo m-bora, JSS. 111 uinogo društvenih vesli. ' I 'I udi poročilo o rezultatih jugoslovansk ' g;, Sokolstva na pariški olimpijadi je ž; v listu. Okrožni zlet ua Jezico se vrši " a gusta in bo v vsakem oziru najs!jajnoi.-1 letošnja sokolska manifestacija v Ljubljani in okolici. Sokol Jezice jc završil vse predpriprave in pričakuje, d:> ga • f. razsodbo št. 8537/1923 razsodila, da moram za posebno porabo deželne cestc na progi Brod Ki-ko radi ba;c po uradnih poizvedbah ugotovljenega prevoza 11 vagonov lesa plačati skladu okr. cestncpi odbora v Krškem izredni prispevek 5110 dinarjev in da zoper to odločbo ni prizi-val Kl;ub temu ?eni bil vložil utemelj-no pritožbo zoper to neupravičeno razsodbo, zaman pa fvikam kako rešitve. Leta 192M. namreč sploh nisem {»orabljal imenovani deželne ceste, le.-a i>a na n.'i nisem nikdar prevažal pač pri sem 1. 1922. prevozil n > nji 13 vagonov slame t!) v skupni Uz\ 1Š.125 kg. le.s enake množine pa bi tehtal 140.000 kg! V svojem imenu in v imenu ostalih enako prizadetih se v tej zadevi z za- _____ upanjem obračam na gospoda velikega vendar ' župana ljubljanske oblasti za dohrohnuio odpomoč glede plačila neupravičeno zahtevane cestne odškodnine. Krško. 25. julija 1924- Karo! Havelkfl, posestnik. Obio Sherveoda Andersona, Pennsvlvanija pa Josepha Hergershenner-Udeleženco pripelje na mesto 45 vlakov, j ja. Kritik Mencken celo zahteva v .The Tagore v Pekiugu. Prošli mesec se j American Language ., da se stvori spe- io mudil Tagore v Pekingu, kjer je pred kitaj; mi intelektualci imel predavanje o kvar- j tucijc. —■ Nedeljsko notico o arctacijan v Ljub'jani popravljamo v toliko, da zaradi poneverbe ni bil aretiran Jakob, ampak Franc Traun. dclavec po poklicu. u— Navihana pustolovka. Varnostne , olvasti sc žc dalje čis.t trudijo, da bi p>'š't na sled Neži Travnikar ir siecr zaradi raznih tatvin in sleparij. Ženska pa se je znala privo-Vsnc umakniti ter jo jc bržkone popihila n.« Hrvatsko. Nc« varna vlačugarica s; rada i/daj.i tuiii ped napačnimi imeni, najraje :a Marijo ...... ... r____________V-«tovšek. lhorta Pvcren D' Albert pianist in skla- i u— Nad gosi in race se je spravil v ^ n9toterSk?Se° S pisatelj | -fni v' Luzernu ,švi-; nedeljo neznan tat v mlaki po eg hotela - a), kjer ima svojo vilo. j>onesrecil na nt- ! Bellevue. indijski pesnik Rabindranath [ cifično ameriški idijom,, katerega se bo-'ekimni, kjer je pred kitajski- do posluževali vsi ameriški literati. „u uiicitiviualci imel predavanje o kvar- Stravinski in Schonberg po,deta v ih vplivih evropske civilizacije. Pesnik Ameriko. Kusk, skladatelj S ravmsk. m ~ ie -avzemal za to, da Kitajci zavržejo Nemec Schonberg se pripravljata na pot evropsko kulturo in organizirajo svoje v Ameriko, kjer nastopita s koncertnimi fastne vrednote Orijenta, Radi te tenden- prireditvam., na katerih se bodo izvajala ce katero so nekateri smatrali za agita-j njuna lastna dela it. Iglici U . „. I Nezgoda pianis'« in skladatelja 1» r-ijo proti Evropi, je prišlo med Tagorom ] in nekaterimi Kitajci do odprtega konfhk-! A ia in do velike debate. Kitajski pisatelj
  • mm SHB, TOM. Po slovanskem svetu ruski revoluciji leta 1917. se je z velikim navdušenjem vrnilo zopet k cveri svojih očetovi, t. j. k poganstvu. Zlasti en rod Čeremisov, imenovan ta se nekako v 3. ali 4. stoletju po Kri-=tu preselila drugam: najbolj južno so prišli 0--ri (Madžari), najbolj na sever in na zapad pa Finci. Ta dva naroda sta tudi edina, ki sta se začela pozueje kulturno in politično razvijati. 11* 1, „L „„;«„ ! ko in nivince; tudi avstro-ogrski podani- Masaryk ob izbruhu vojne. ki s0 se vrafali v e,]ih 5kupinab iz Ncn„ - • ' "• " — '---- sem imel priliko Usoda zadniih dostojanstvenikov c. kr. Avstrije Razpad Avstro-Ogrske. .ie imel za posledico, da je Karlova, cesarska dvojica zbežala Dunaja, avstrijski dvor in dostojanstveniki pa so se razkropili po vsem svetu. Nadvojvoda Friderik, vrhovni poveljnik avstro-ogrske vojske, živi na svojem posestvu na Madžarskem. Grof Berchtold, ki je bil ob izbruhu vojne zunanji minister in ki je napovedal Srbiji vojno, stanuje na svojem gradit v Buchlovieah na. Moravskem; češkoslovaška vlada mu je ^cle po dolgih prošnjah dovolila naselitev na njenem ozemlju. Nadvojvoda Kvgen. vrhovni poveljnik avstrijskih :et proti Italiji, se nahaja v Bazlu v sviei in piše že pet. let zgodovino nem-kega viteškega reda. čigar veliki mojster je menda še vedno. Generalni polkovnik Boroevič je umrl zadet od kapi v Celovcu — zapuščen in obubožan. Grof Forgach. svojecasni poslanik v Beogradu, ki je pravil, rta je ponose;« se kave pri različnih narodih Slavnoznani «mokka>>, ki raste v gorovju južne Arabije in ki pride le redko-kedaj v evropejske želodcc, se pripravlja sledeče: Za eno čašo sc vzame približno 30 gramov pražene in stolčenc kave. Kavin prah se položi v platneno vrečico, katero sc z lesenim predmetom stisne v posodi, v kateri se namerava kuhati kavo. Potem se vliva v vrečico mrzlo, ne vročo, vodo v malih množinah, dokler ne pride vsa tekočina skozi. Končno sc filtrat skuha iu pijača jc gotova. Mrzla voda vzame iz zdrobljene kave le aromatične in dražilne snovi, ne pa grenkih, ki so razstopne le v vroči vodi. Najnavadnejši način pripravljanja kave je pri Arabcih sledeči: Kavina zrna hitro spečejo in potem zdrobijo v lesenih ali pa v kamenitili možnarjih. Zdrobljeno kavo segrevajo nato v pločevinasti posodi, dokler nc zadiši močneje, nakar jo poliiejo z malo vrele vode. Nato postavijo posodico z gosto kavino tekočino, katero mešajo neprestano, na ža-rečo pločevino. Ko sc pokažejo v posodici pene, vlijejo tekočino z vsedlino vred v časo. Kava sme sicer na žareči pločevini pokazati pene, ne sme pa zavreti, ker izgubi kava pri vrenju najfinejši aroma, ki se nahaja v kavi v obliki hlapljivega eteričnega olja, t. z. kai-feota. Kavina zrna imajo 8—10 odst. «kaiieota->, katerega pa že pri pražeuju izgine polovica. — V vzhodni Indiji, kjer rastejo najboljše kavinc vrste svetovnega trga n. pr. «Java->. «Mandhcling», «Ncnado» itd., kuhajo bogati domačini posebno v kavinih plantažah kavo takole: Tudi v teh krajih, kakor" v Arabiji Nedeljska -Prager Pressc*, ke je v veliki meri posvečena desetletnici vojne napovedi. prinaša na uvodnem mestu izvleček iz spominov predsednika češkoslovaške republike Masarykn, ki pripoveduje, kako ga je zalotila vojna in njegovo stališče ob začetku avstro-ogrske mobilizacije. Po drugi balkanski vojni*, pravi predsednik Masarvk v teh spominih, sem se havil z načrtom spraviti Srbe, in Bolgare, ker sem računal, da ne bo dolgo, ko bo iztirimo večja, vohia in sem sc bal zaradi sovraštva med obema narodoma O tej rt vari sem od častilo časa govoril z nekaterimi Srbi in Bolgari. Ko je bil spomladi leta. 1914 neki Srb, moj dobri znanec v Fragi, sera domenil z njim ves načrt. Peljal se jo domov in sc povrnil z dobrimi nadami, da so vodilni možje v Beogradu pripravljeni za spravo in za koncesije. Potem naj bi šel jaz v Pariz in London in skušal pridobiti ondi vplivne državnike, da bi pritisnili v Beogradu in Sofiji in bi tudi spravili francosko in angleško časopisje na našo strnn. V Petro-grad morda ne bi bilo treba, iti, zadostovalo bi, da govorim z ruskimi veleposlaniki in da bi deloval na Petro-"rad potoni Pariza in Londona. Iz Pariza. sem se hotel peljati preko Carigrada V Sofijo. -Srbski krogi mi svetovali, naj se ne, pcPem preko Beograda, ker hi imeli Bolgari več zaupanja vame. ako bi prišel k njim naravnost, iz Londona in Pariza. Bobra misel samo Sarajevo in nato avstrijski ultimat Srbiji sta pokopala ves načrt. Po ultimatu sem bil v stalni napetosti: upal sem, da ne pride do vojne, šc po razglasitvi mobilizacije seru dokazoval znancem, da gre le za bhiff iu da bodo prišli odločilni državniki skupaj in poravnali spor; med mobilizacijo in vojno napovedjo je bila zame precejšnja razdalja. Tudi vojna napovedi še nisem smatral za zadnjo besedo. Veljal sem za neozdravljivega pacifista in idealista — v resnici pa fcni v svoji notranjosti slutil vojno kakor vsi rlrugi, bal pa sem so prod zadnjo odločitvijo, da bi moral sedaj svojo opožicbo proti Avstriji in av-striistvu dokazati z dejanji. Ko jc 1. avgusta napovedala Anglija Nemčiji voino, je bilo konec tolažbe: zdelo so mi je, da Nemčija koleba v ultimatu Belgiji in v predlogu za mirovno poravnavo, ki ga ji je stavila dva dni kasneje; v tem sem videl nekak respekt pred mnenjem sveta. Toda — seveda vse to so bili le prazni ovinki, in politiki so hodili kakor mačka okrog vrele kaše. ker jc tudi njim vrat drngM-en del telesa. Ob izbruhu vojne" sem se mudil s svojo družino v Nemčiji in se nisem mogel zaradi mobilizacije povrniti takoj domov, ker" so bile železnice rezervirane za voja.- či je. --a Saksonskem opazovati nemško mobilizacijo in jo primerjati z avstrijsko, ki sem jo videl, ko sem sc okrog 10. avgusta povrnil domov. Pri Nemcih je bilo v vsaki stvari več reda in njihova vojska je bila bolje iu solidncje oborožena. Mučno jc bilo zainc videti avstrijske rckmte, ki so se vračali iz Nemčije ali preko nje na Češko — cele skupine so bilo vinjene. Na tej vožnji v domovino sem opazoval iz bližine prvega češkega vojaka, narednika in sem ovoril ž njim. V pogovoru se jc izražal zelo skeptično o poteku vojne. Se danes vidim reveža, kako me je debelo pogledal in žalostno zamahnil: >Kaj moremo storiti?* Da, kaj smo mogli, kaj smo morali storiti! Vedeli suio, kaj moramo storiti, vedel ■ein tudi jaz, kaj moram storiti; od dne do krilo vse fakultete pod do-sfooio streho zuanosti in vede. .van Matičič: krovov, topovom odpirajo Ura šesta je odbila V soboto popoldne je odbila šesta nra. Vse je utihnilo, vse čakalo... Odbila je sedma. Na j-i&nem nebu }f. švignil blisk. Ženjice in ko.-d so dvignili glave in prestrašeni vprašali: Kaj je bilo? Blisk z jasnega nas / prešinil!* Od nikoder ui bilo odgovora. Na vsem daljnem obzorju, do koder je segal pogled, so'gazile kvišku sence, ki so soluce zakrile. Ljudje so popustili polje in nemirni bežali domov. Poslaniki pa so z drhtečo roko odrivali Solne in veslali z onega obrežja na to. Odbije osma in deveta. -Mobilizacija bo.» «Su -i blede? Deset narodov pol t-nim samim krovom, deset mišljenj, deset sovražnih si podanikov, ki ce.jo vsak v svojo smer.» «Boš že videl. Deset jarmov bo, de-iset volov, po vseh bo švrkal en sam bič in vsi bodo vlekli v eno samo wner.» Deseta je odbila in enajsta udari. «Vojna bo!» , «Si pijan? Mar ne vidiš, da se ho-r-jo le šaliti?» Vojna bo. ti pravim. Poslaniki so SC vrnili v svoj pristan, vse ladje se '.> •/ odnrte^a sveta. ,ov_Uiikc ue- najo cevi.r- c Sebi pa grob.-- v Piijat' ke vezi so pretrgane, part-> rt. no tla. No vidiš, kako se v: it-iii i i lili konci po cestah in po blatu? pazi si=. ua ti ne zav.ro koraka in te nc oplazijo po glavi!» ..Beži, beži. mar ne vidim! Samosil-niki si s temi trhlimi vezmi sami sebi zadržujejo, življenje! - Polnoč je minila. Ilrup je potihnil in za hip sc polegel šum. Iz nemirnega sna se je trgal vzdih, iz noči se je čiti stok. v črni temi je visela groza, iz nje je švigal pošasten žar ... In časomor je. zastal, a na speče jc dahnil mraz v poletni noči... Tedaj se je s počelo zlo ... Noč se je nagibala k jutru — iu ko je naznanjal zvon nedeljski dan, tedaj je udarila na vrata jeklena pest: šije-te življenje.® «Vojna bo!» »Jo to mogoč*?* -. jtanit«, fantje, dan sv bliža !-> .< Nedelja je. pustite nas še poležati! v »Fantje, prišel je dau!» «Ki ga je rodihi Zloba! cVstanite. vstauite! Odpravite se! > «Vojna bo!» «To ni mogoče!® »Pokonci, fantje in možje!* «'Kaj hočcte?» «Žc žvižga bič. Ne čujete ropota? Bodala peljejo, svinca cele gore, velikansko kuoii ; kutlie v kater« si Iz skavtskega tabora pod Stolom Ob jezeru pod Stolom, 35 minut od Žirovnice so si postavili naši izvidniki svoje taborišec, k.ier preživljajo lepe, deloma pa tudi viharne dneve. K sreči jc tehnična četa /.c pravočasno postavila tabor in ga uredila po vseh pravilih. Že prvi večer, ko so došli ostali izvidniki, je namreč potekel prav burno. Krvavo-rdeče ie zašlo solnce za črnimi oblaki, ki so se privlekli od sivega Triglava. Vse je hitelo spravljat svoje stvari v šotore, katerim sc jc bližala težka preizkušnja. Taborni ogenj, ki jc visoko plamtel, jc začel postajati nemiren in gori ob temnih Stolovih pobočjih so se vžgali silili ! bliski. Grom je pretresal ozračje, udme-| valo jc od bližnjih steu in marsikateremu 1 izvidniku, ki je dosedaj doživel nevihto I le pod varno streho, se ie v neznanem ! pričakovanju stisnilo srce. Padle so prve kaplje in vrtinec jc odnesel s tabornega ognja Sope isker. Vrvi na šotorih so se pod pritiskom vetra napele !n nevihta je začela svoj divji ples. Lilo je, kakur da bi sc odprle vse nebeške za-tvorniee. blisk aa bliskom ic razsvetlje- val večerni mrak in divje je žvižgal vc- ' ter ter nosil s tabornega ognjišča v vodoravni smeri zadnje iskre in žareče ogorke. V šatoru jc bilo vse tiho, le srca so ob tem burnem doživljanju bila krepkeje. Saj je ločilo izvidnike od raz- j divjanili elementov le tanko platno, div- j | je plapolajoče v vetru. Med šumom ve-, j trov je naenkrat zadonel oster pisk signalnih piščalk. Prihitela je straža in ' naznanila, da udira voda v dva nova šo-i tora. Nove plahte torej niso klubovalc i nalivu. Vodniki so pianili kljub nalivu iz ! starešinskega šotora in hiteli na pomoč kličočim. V kratkem času so bili povod-j i izpostavljeni skavti na varnem pod dobrimi šotori, kjer so na tesnem sicer, vendar pa ljubcznjivo sprejeti, prebili ; divjo noč. Ko je budnica poklicala izvidnike v j jasno jutro, so jim zažarele oči ob pri- ; ; zoru na pokrajino, ki se jim jc nudila. Njihov tabor je bil šc v senci orjaških | skalnatih sten in bližnjim strmih vrhov, I pokritih s temno-modrimi šunianii. Toda ! na zapadli, nad viiolctno Pokljuko in : Mužakljo je vse gorelo: mogočni Triglav j in vsi njegovi številni sosedi, eden bolj ! zobat, in odvraten kakor drugi, so se 1 kopali v škrlatnih žarkih jutranjega soln-j ca. Od Stola doli je hladno zavelo in na j širnem, lepem travniku pred taborom so I se mlada iu gibka telesa izvidnikov uri-lla v raznih vai-ili Kakur kristal čista in; ledeno mrzla Završnica jim je nudila izvrstno kopelj. Ko pa je soluce krepkeje posijalo in ogrelo gorsko pokrajino, sc se vodi izvidnikov porazgubili po bližnjih gozdovih in vrhovih, kjer so se vadili v vsem, kar potrebuje človek, da mu postane priroda domača in najljubše zavetišče in zabavišče. Bolj kot beseda vodnikov pa je govorila izvidnikom k srcu mati priroda. Vsi bližnji vrhovi so se napolnili z našo mladino, ki se jc po svojem mirnem obnašanju prijetno razlikovala od onih hribolazccv. ki s kričanjem motijo gorski mir in kljub prepovedim še vedno odnašajo dragocene planinske cvetlice. Noben slovenski izvidnik ne sme utrgati niti ene cvetlice, niti onih, ki jih ne ščiti zakon. Večina izvidnikov jc na tem ta-borenjc spoznala Stol in njegov razgled. Bled, Vintgar, Vrba. Begunje in Jesenice so postali vsem domači. Včč kakor tretjina izvidnikov pa ie polezla tudi na naš sivi Triglav, od koder se je eni skupini zasvetil od juga sinji Jadran, od severa pa strmi Veliki Klek. Po desetih dneh taborenja so vsi c! ,sedaj še nei/-učeni izvidniki dovršili izpite za tretii red in ob večernem ognju je 49 mladih ljudi slovesno obljubilo, da bodo živeli po lepih izvidniškili zakonih, katerih bistvo jc mirno sožitje vseh ljudi, ljubezen do vsakega, posebno do slabotnega n ; Drava harmoniia med telesnim Z'"rcvicm Stanje posevkov v naši kraljevini Te bilo po podatkih ministrstva za poljedelstvo in vode od 1. do 15. t. m. nastopno: stanje ozimine in jarih posevkov j se je gibalo med zelo dobrini in dobrini, j Isto velja za pašnike, vinogradi so bili dobri, a vse ostale kulturne rastline zelo j dobre. Glede žetve so znani prinosi na, t hektar: Ozimna pšenica v travniški oblasti, in, sicer 15 q, jara le 12; ozimna pšenica je, dala dalje po 14 q na iia v sremski, po-: ?. ii u ski iu bihaški oblasti; najmanj je dala v zagrebški in timoški oblasti, io je po. (i q na ha. V mariborski oblasti je dola' ozimna pšenica na 1 ha 10 q, jara pa; 9 q. Jara pšenica, je najbolje obrodila v beograjski oblasti, kjer je dala 14 q na ha, potem v požarevski oblasti, kjer ;p znašal prinos 13 q,in v travniški oblasti je znašal prinos 12 q. Najslabše je obredi; jara pšenica v zagrebški in timoški oblasti s prinosom o q na ha. Ozimni ječmen je dal najboljši pride-, lek v sremski in kosovski oblasti z 18 q na ha; v timoški oblasti je dal 16 q. v požarevski in valjevski oblasti pa po 15 q. Najslabše je obrodil v vrbaski oblasti s 6 q na ha. V mariborski oblasti ie ; dal ozimni ječmen 9 q, a jari S q na ha.: Najboljši prinos jarega jermena izkazujej kosovska oblast s 16 q in beograjska si 13 q na ha. najslabšega pa vrbaska oblast s 5 q na ha. ■Rž ozimna je najbolje obrodita v kosovski s 10 q ter požarevski in raški oblasti s 15 q na ha. najslabše pa v zagrebški in vrbaski oblasti s 7 q na ha. V | mariborski oblasti je dala ozimna rž S q, a jara 8.5 q na ha. Jara rž pokazuje j najboljši pridelek v beograjski oblasti: 7. 12.5 q ia podonavski oblasti z 12 q. a ' najslabšega v dubrovniški oblasti s 3.3 q j na ha. Oves je obrodil najbolje v sremski.; raški in kosovski oblasti s 15 q na ha, najslabše pa v zagrebški s 5 q na ha. V mariborski oblasti ,ie znašal pridelek | ovsa 12 q na ha. Travniki so dali največ krme v raški in kosovski oblasti, to je 40 q na ha, a najmanj v podonavski oblasti, to je 10 q na ha. V mariborski oblasti je znašal pridelek sena 30 q na ha. Iz ljubljanske oblasti še ni podatkov. Ttotako tudi iz nekatirh drugih oblasli ni podatkov ali pa niso popolni, tako da se povprečen prinos v državi še ne da preračunali. Stanje živine je bilo v istem času v celi državi zelo dobro. Izgledi splošne letine so po uradnih podatkih torej zelo ugodni. Upajmo, dr ; bo vsaj deloma tako. piani 1323. 7naša torej 867.000 ton. Sladkorni -strokovnjaki za gotovo računajo. da ho dobršen del tega prebitka prenesen v novo proizvodno periodo ne dede nr: normalni ostanek zalog, ki ostane ra koncu vsake kampanje. Izgledi no-v. kampanje pa ?o sedaj takšni, da se z mnogih strani obeta povečanje svetovne produkcije za 22 do 23 milijonov me-terski stotov. S strani svetovne sladkorne industrije obstoja spričo tako ugodnih _ izgledov sla lkorne produkcije velika bojazen, da bodo cene padle eventuetoo tako nizko, da se produkcija ne bo izplačala. Svetovnemu konzumu se torej v nobenem slučaju ni bati pretiranih cen. ki bodo r..orale nazadovati tudi v naši državi, i jer so pred kratkim močno poskočile ki'vb najlepšemu izgledu naše produkci- ■ v novi kampanji. = špekulativno dviganje žitnih cen. Novasadski >Vidovdan« ugotavlja, da so se mogle cene žitu na novosadski borzi dvigniti le s širjenjem krivih vesti in s pomočjo tujega kapitala. Hausse je povzročila ameriška in z njo v zvezi buri impeštanska špekulacjia. Dalje so, kakor poroča list figurirali terminski posli, pri katerih se vrši verižna trgovina, povečali cene in da jo pri dviganju cen sodelovala špekulacija neke večje jugoslovanske skupine s tujim kapitalom. List zahteva energične mere proti umetnemu zvišanju cen. Da tako hitro naraščanje cen ni bilo naravno, je jasno. Mi smo že svoječasno osumili slabe vesti o žitni-letini, "da imajo špekulativno ozadje, posebno ker so službene vesti napram privatnim vstrajale ua dobrih izgledih. Napram privatnim vestem bi mora-j la biti službena, poročila redna, hitra, ivestnejše sestavljena in ne pretirana v ugodnem smislu. = Osnovanje mednarodnega instituta za vino. Kakor smo že poročali, se je Narodna banka SHS Stanje 22. julija 1924. Aktiva (v milijonih Din: v oklepa — ----- jih spremembe napram stanju 15. t. m.): ; vršila nedavno v Parizu mednarodna vin-kovinska podloga 432.0 (+ 5.5); posoji, j ska konferenca. Na tej konferenci so se j., 13340 C—8.1): račun za odkup kron* ] pretresala tri važna vprašanja: 1. Mere za ' „ f '__1 _ __:1 - _ ~ ^ l-Annnmn rrlflVlfl nO skih novčanic 1208.2; račun začasne raz« mene 389.0; državni dolg 2066.3; vred* nost državnih domen, založenih za iz* dajanje novčanic 2138.3; saldo raznih ra* eunov 30.2. Skupno 8500.1. Pasiva: vplačani de! glavnice 25.3; rezervni fond 5.7: novčanice v ob 5 toku 5433.9 (— 48.3); državni račun za* časne razmene 389.9; državne terjatve 42.5 (J- 41.7); razne obveznosti 401.2 (-j- 17.7): državna terjatev za založene domene 2138.3; nadavek za nakup zla* ta za glavnico in fonde 63.0. Skupno 8500.1. Mednarodni sladkorni trg Cenitev svetovne površine, obdelane s sladkorno peso. smo že pred kratkim objavili. Po tej cenitvi ho produkcija sladkorne pese znatno večja, nego ie bila lani. Ker so tudi stare zaloge še znatne, bila nedavna hausse na nekaterih sladkornih trgih popolnoma brez podlage. Zato je bilo pač verjetno, da se hausse mora nehati, kar je tudi sledilo. Da je bila umetno uprizorjena hausse brez podlage, Je razvidno iz vidnih zalog po zadnjih datih. Te zaloge so bile: v Češkoslovaški (1. t. m.) 173.000 ton 1 i. 1923. v istem času 147.000 ton); v Franciji (1. t. m.) 97.000 ton (119.000 ton); v Holandiii (1. t. m.) 79.000 ton (99.000 ton): v Belgiji (1. t. m.) 46.000 ton (45 tisoč ton): v Angliji 402.000 ton (352.000 ton); v Nemčiji, prosto za. izvoz dne 1. i. m. ca. 100.000 ton, v juniju oproščeno .100.000 ton: Zodinjene države, atlantska pristanišča !. junija 192.000 ton (164.000 ton), 28. junija 788.000 ton (590.000 ton), s Kube se še pričakuje 676.000 ton (270 tisoč ton). Skupno 2.653.000 ton napram 1.786.000 tonam v 1. 1923. Prebitek nn- in duševno višino. Priča tej obljubi je bila luna, ki se je dvignila v tem času nad strme gore, in zvezde, ki so se vžigale večernem nebu. Šc eno težko preizkušnjo ie prestal tabor izvidnikov, ko .ie po dvotedenskem taboreniu nastopilo pusto deževje. Za dva dni so bili izvidniki zaprti v svoje šotore, kjer so se zabavali s čitanjem in petjem. Zunaj pa ie lilo in jarki in rupe so se polnili bolj in bolj. Groziia je po-voden.i, kljub temu, da so po prvi nevihti izvidniki popravili in izboljšali naprave. Od časa do časa so morali nagi s kotli zajemati vodo iz polnih rup in .io nositi iz obliž.ia šotorov. Vsem se je odvalil kamen od srca, ko je končno zapihalo od severa. Po bridkem boju, ki so ga op??ovali izvidniki v oblačnih višinah je končno popolnoma zmagal vedri sever in raztrgani in raztepeni oblaki so odjadrali domov k morju. Tako mineva dan za dnevom, noč za nočjo in sedaj, ko se bliža konec tnbo-renja, odide oddelek krepkejših izvidnikov v prirodni park k Sedmerim triglavskim jezerom, da pomore s svojimi skromnimi močmi dovršiti, mejo. Tako bo živini pač onemogočeno, uničevati planinsko iloro prirodnega parka, le žal, oa se številni hribolazci še danes ne ravnajo po odredbah in odnašajo iz tega bisera naših Alp cele šope redkih u!a-Dinskiii cvetk. Sivi volk. razširjenje vinskega konzuma gleVle na države, kjer se izvoz vina ovira ali za-branjuje. 2. Revidiranje čistine vina po tom izkazov o izvozu vina. 3. Osnovanje mednarodnega vinskega instituta, ki bi deloval na uresničenju teh prvih dveh točk, ter se prizadeval, da konzumenti dobe vino z vsemi garancijami, ki .jih dajo produkcijske države. Za omenjeni institut je bil na konferenci sprejet, pravilnik, ki vsebuje med drugim, da bodo v tem institutu preko delegatov zastopane vse interesi-rane države. Konferenca je pozvala vse vinogradne države, da se priključijo temu institutu. Želeti hi bilo, da se temu pozivu odzove tudi Jugoslavija. = Akcija za razpečavanje jugoslovanskih lesnih izdelkov v Angliji. Iz Zagreba poročajo, da so tvorničarji lesnih proizvodov začeli akcijo za razpečavanje teh svojih izdelkov v Angliji. Opaža se namreč, da pričenja Anglija opuščati svoje sedanje dobavitelje teb izdelkov in se obračati na Litvo in Poljsko. Naši lesni izdelki pa morejo z enakimi izdelki omenjenih dežel uspešno konkurirati. ' = Uvoznikom belega svilenega papir ja. Uprava monopolov v Beogradu je obvestila carinarnice, da ne bo izdajala za pošiljke svilenega belega, papirja, ki so že prispele na carinarnico naknadnih odo-brenj za uvoz čeprav se ugotovi, da se ta papir ne more uporabiti kot papir za cigarete. Trgvoci, ki uvažajo bel svileni papir iz inozemstva, morajo imeti že pred prihodom blaga zadevno odobrenje. Pošiljke brez teh odobrenj se ne bodo smele niti prijaviti za carinjenje. — Pogajanja za naše posojilo v Italiji o katerih smo poročali pred dnevi, so se razbila. Kakor zmerno je Ban ca Com-merciale nudila 600 milijonov lir pod precej težkimi pogoji. — Orehi v Bosni obetajo letos zelo po-volino letino. Zato bosansko časopisje računa na možnost precejšnjega izvoza in poziva kmetovalce, da orehe zadostno posušijo. — Uverenie o izvozu blaga za Francijo in Italijo. Osebe, ki pošiljajo razno blago v zavojih za izvoz v Francijo preko Italije, morajo pošel.iko odpremiti s petimi primerki uverenja o izvoru blaga., od katerih eden ostane v Italiji. Za Italijo sta potrebna kakor doslej samo po dva taka primerka. — Likvidacija mlekarske družbe v Beogradu. Mljekarsko a. d. v Beogradu if. skelnPo likvidacijo in poziva upnike, da prijavijo svoje terjatve. — Dobave. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila 13. avgusta ofertalna licitacija glede dobave smierkovih plošč (Schmirgelscheiben): — Dne -20. avgusta ofertalna licitacija glede dobave ino komadov surove osovine za vagone iz Martin-jekla in dne 21. av- , , gusta ofertalna. licitacija glede dobave vale in izhlapevalo obilo vode drugič manr,m,novill ^ _ Pri ravnateljstvu pa tudi za tvorjenjo cvetja m kobul. Ker ,„,„„„;„ rphlI sp hn vrsia Tržna poročila Novosadska blagovna borza (28. t. m.) Pšenica: baška 395 — 405. T u r š č i * ca: 270 — 275. Moka: baza «0» 590 do 600. O t rob i: *190 — 200. Skupni pro= met 148 vagonov; od tega 102 pšcnice, 39 turščice in 7 moke. Tendenca čvrsta. Dunajski živinski sejem (28. t. m.) Do; gon 3426 komadov: od tega 464 doma* čih, 633 madžarskih, 223 češkoslovaških, 880 jugoslovanskih. 1136 rumunskih in 90 nemških. Notirajo za kg žive teže v tisočih aK: voli 12 — 17.5 (izjemno do 20). biki in krave 12 — 16.5, slaba živi* na 8 — 12. Svinjski sejem v Mariboru se v petek dne 25; julija zaradi velikega naliva, ki je trajal celi dopoldan, sploh ni vršil. Trg s senom v Mariboru (26. t. m.) Pripeljanih je bilo 15 voz sena cena mq 40 — 50 Din in 4 vozove slame, cene rže* ni mq 32 D, .pšenični 35 Din. Kupčija slaba. ---- O programu izvozniškega kongresa. Iz Beograda javljajo: Predsedniki in tajniki beograjskih zbornic ter ostalih gospodarskih korporacij so imeli prošli teden posvetovanje glede programa gospodarskega kongresa, ki se bo vršil avgusta v Beogradu. Trgovska, zbornica je stala na stališču, da se tako kakor na lanskem kongresu posveti največja paž-n.ia izvozu. Zagovarjajo pa se je tudi drugo mišljenje, po kterom vsaj se na kongresu razpravlja tudi o čisto notranjih gospodarskih vprašanjih, kakor o načrtu obrtnega zakona in o drugih zadevah, da bi bil tako kongres resnični izraz želj rospodarskih korporacij v državi. -— Izgledi svetovne hmeljske letine se slabšajo. (Poročilo Hmeljarskega društva /a Slovenijol Siegenburg (Hallertau), 18. juiija. Hmeljniki so že od začetka t. m. v najlepšem cvetju in obljubujejo odlično kvaliteto. Ce ho vreme prihodnje tedne ugodno, bomo imeli bogato in izborno letino. Glede vremena smo vendar na slabem. Do obiranja imamo še pet tednov. Rastline imajo letos prav obilo listja cvetja pa manj. Hmelj potrebuje prihodnje tedne obilo mokrote m sicer prvič zato, ker bi obilo in veliko listje zavži Šport nedeljski kolesarski dirki Kljub slabemu vremenu sta se vršili v nedeljo v Sloveniji dve kolesarski dirki. Prvo je priredil Kolesarski podsavez Slovenije na 128 km dolgi progi Celjc-Ljubljana-BIcd, drugo pa S. K. Primorje na progi Ljubljana-Vransko-Ljubljana, odnosno Ljubljana-Blagovica-Ljubljar.a. Proge so bile zelo slabe, ker so bile ceste popolnoma izmeličane in blatne. Naši kolesarji pa se tega niso ustrašili, kar kaže njih lepo število na startu. Zhs*i pri podsavezui dirki so bili zastopani ske-ro vsi klubi iz Slovenije in več iz Hrvatske. Pri prvi dirki je startalo 23 dirkačjv. od katerih pa .ie \ sled slabe ceste dospelo na cilj le 11. Defekti, zlasti pri lahkih kolesih, so bili na dnevnem >'tdu. Šolar je izstopil pri Trojanah nn sv. jem tretjem defektu, Škrajnar in Pt.: .it v Medvodah, A. Goltes pa v K r '' Glavna kontrola se je vršila v 1 ljani pred kavarno Evropo. Kot pi .; -.;;-• dospela v Ljubljano Proščk in Golt; s \ 3 urah, kasneje se jc javil Pahor (Peruti, Maribor), kmalu nato Pcčnik iu Prah. Vsi dirkači so bili premočeni do keže ter so bili pokriti z debelo plastjj blata, kljub temu so kazali dobro razpoloženje. Cilj ie bil na Bledu pred restavracijo Ažman: Rezultati so bili sledeči: 1.) Prošek Mirko (Danica, Ježka) 5:16:11. 2.) Pahor Ernst 5:24:41. 3.) Prah Viljem 5:39:01. 4.) Gustinčič Aug 5:45:37. 5.) Bar Adoli (Ilirija, Ljubljana) 5:48.16 6.) Horvat Josip (S. K. Genius, Bjelo-var) 5:57:32. 7.) Petrinac Stevo (S. K. Zelezr ičar.ii, Zagrcb( 6:11:20. 8.) Ladič Marjan (Ilirija, Ljubljana) 6:36. 9.) Rot Valentin (Perun, Maribor) 6:48. 10.) Pintarič Viekoslav (Orao. Zagreb) 6:51. Po dirki je v imenu zdraviliške komisije izročil g. Marčič zmagovalcu tJroše-ku krasno častno darilo. Predsednik pod-saveza g. Bučar je razdelil ostalim dirkačem darila. Dirka se je izvršila brez vsake nezgode. Druga dirka se je izvršila v dveh skupinah. Lahka jc dirkala na progi Ljubl.ia-na-Vransko-Ljubl.iana (100 km), težka pa Ljubljana-Blagovica-Ljubljana (60 km). V lahki skupini je doslej prvi na cilj Rud. Moran (Primorje) v 4:15:35, drugi pa H. Slavič (Primorje) v 4:15:37 Izidi v težki skupim so: 1. Kranjc (Orai, Zagreb) 2:32:2, 2. L. Ferlin (S. K. Di.-,k, Domžale), 3. St. Skok (S. K. Disk). Prav ugodcu vtis, so napravili dirkači mladega S. K. Disk iz Domžal. Avtoniobilno zastopstvo !. J. gf. Herberstein, Maribor, Gosposka ulica 20. Telefon loo. Zagreb: Najvažnejša prvenst. tekma v Zagrebu se ie vršila v nedeljo med Gradianskni in flaškom. šlo je za odločitev prvenstva ZNP. Docela zasluženo je zmagal Gradjanski s 4 : 1 (4 : 0). Moštvo Grad lanskega je zlasti v prvem polčasu pokazalo izredno lepo igro. Vsak j igralec je dal iz sebe. kar more in zna. 'Notranji trio je vzorno kombiniral. Poleg velike prodornosti se ie napad.odli-1. -al z lepimi streli na gol. Hašk ie v . - : '.•••jI zelo slabo. Napad je bil brez w ... ; • istemu. Manjkal mu je pravi \.„: : Pi-.iizeriano je siccr dobra zveza krilo, nikakor pa ne spada na r.dje napada. Tekmo je dobro Fabris. Beograd: Jugoslavija (4 : 0). Varaždin: Concordia (Zagreb) : VŠK. 3 : 0. Wr. Neustadt: Reprezentanca Doljnje Avstrije : rep. Štajerske 2 : 0 (2 : 0). (Perun, Maribo:) (Ilirija, Ljubljana) (Perun, Marbor) uit -to sodil ^ BSK je pa vsled prebujnega listja zraku in solneu dostop k cvetju zabranjen, bi nastalo pri vlažnotoplem vremenu velika •nevarnost, da bi začele kobule piesneti. Znano je, da more prelnoba v nekaj tednih uničiti vso letino. Ako nastane pa sedaj suho vreme brez padavine, potem «2 bo mogel pozni bemlj pripravljati na jl0tici ,, argusta ofertalna licitacija gle-evet- in že nastali cvet. bo prav težko ^ r]obavP joOO kg čistega angleškega državnih železnic v Zagrebu se bo vršila £0. avgusta ofertalna licitacija glede dobave raznega pisalnega in risalnega ma-tcrijala. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotit-i 21. avgusta ofertalna licitacija glede dobave 20.000 kg amoniako-ve sode in 5.000 kg kavstične *ode ter pri ravnateljstvu državnih železnic v Su Nedeljski nogomet Ljubljana: Naraščaj Hermesa : juniorji Ilirije 3 : 2 (2 : 2). Hermesov naraščaj je dobro discipliniran in treniran, tako da upravičuje nade na lep razvoj. Pozna se mu vešča roka klubuvega trenerja Thomasa. Celje: Z ozirom na slabo vreme so bile prireditve ob priliki športnega di:e odpovedane. Vršila pa se je tekma med Ljubljansko Ilirijo in S. K. Celie. Ilirija jc pokazala prav lepo igro ter zmagala z 9 : 1 (3 : 1). Maribor: I. S. S. K. Maribor : Vojna akademija 3:4(1 : 2). Nedeljska nogometna tekma med Mariborom in gojenci vojne akademije, ki se sedaj nahajajo na '* praktičnih vajah v Mariboru, ic izpadla i nepričakovano pa zasluženo v korist voj-! n i akademiji. Kot celota so vojni akaae-j miki predvedii lepo konibinaciisko igro, t kot posamezniki pa so bili žilavi in vztrajni ter tehnično nadmočni. Mariborsko moštvo ie docela odpovedalo. Sploh se opaža, da klub nazaduje, kar g-- na rovaš postave moštva in vodstva. — Sod nik gospod Planinšek na mestu. Obisk prav dober. Sarajevo: Vienna (Dunaj) : SAŠK 2 : 0. LNl'. — Redna seja poslovnega od-bcia jutri, v "sredo ob 18.15. Seja kazenskega odbora se vrši ob 1S.45 po seji poslovnega odbora. Poziva sc pred kazenski odbor ob 1 s-15 igrača S. K. Svobode gg. Kikelj in Marinko. — Tajnik. Ljubljanski plivaiki podsavez. Redna odborova seja 29. t. ni. ob pol 9. Kavarna Emona, damska soba. Tajnik 1. Službene objave LLAP. Danes, torek. 29. t. m. >eja upravnega odbora ob 20.30 uri v Jamskem salonu kavarne Emona. — Predsednik. S. K. Primorje — plavalna sekcija. Redni treningi vsjk dan brez ozira na vreme od 16. — 19. ure. Udeležba obvezna. — Trener. Dunajska mašiva, ki bivajo v inozemstvu, so dosegla v splošnem lepe uspehe. \Vacker je /.uiagal v Krakovu nad S. K. \Vislo s 4 : 2. Slovan je v Bratislavi proti S. K. Ligeti dosegel le neodločni rezultat 2 : 2. Admira je premagala gornjeavstriiskcga prvaka l.inzer A. S. C. s 2 : 0. Kolesarski podsavez Slovenije. Seja upravnega odbora v sredo 30. t. 111. ofc 20. uri v klubovih prostorih pri »Novcih svetu Lahkoatlelski miting v Londonu in naše lahkoatletinje. 4. avgusta se vrši v Londonu mednarodni lahkoatletski miting. za katerega so dosedaj prijavljene reprezentance 7 držav, in sicer: Anglije, Francije, Belgije, Češkoslovaške. Italije Švice in Kanade. Ta miting bo največji, ki je bil dosedaj organiziran v Evropi in bo precej prekašal I. žensko olimpijado leta 1922. v Parizu. Jugoslavija na tem mitingu ne bo zastopana. Vzroki nam niso znani, vendar pa bi pripomnili nastopno: Nedavno se ie vršii v Zagrebu damski lahkoatletski miting med zagrebško in češkoslovaško reprezentanco. Za-grebčanke so se. čeprav so podlegle, še precej častno odrezale. Znano pa ie tudi, da Slovenja v tem športu prednjači pred Zagrebom za cel razred: saj so vendar lani priborile v Zagrebu laliko-atlctin.ic S. K. Primorja prvenstvo Jugoslavije z 29 proti 8 točkam, atletinje S. K. Ilirije pa so s 55 proti 53 točkam dosegle proti Primorju prvenstvo Slovenije. Z ozirom na to smemo domnevati, da Savez ,oz. Zagreb forsira tiste mitinge, na katerem so zastopane one športne dfscipline, v katerih imajo zagrebški klubi izglede. V Sloveniji imamo atletinjo, ki so se v močni mednarodni konkurenci dobro plasirale. Zaka.i Sa\cz ni vsaj razmišljal o udeležbi naših atletinj v Londonu? Lastnik in izdajatelj Konzorcij eJutra>. Odgovorni uredi • Ir r. B r o z o v i č. ! Tisk Delniške tiskarne, d. d. v L.V.lj.mL Vremensko poročilo Ljubljana 28. julija 1924. Ljubljana 306 uad morjem prehajal v kobule, ker bo vso vlago za- ( ^^ ( ) vživalo bujno listje. Rastiii« pa katere i t"nV-r>ojš^o v Trgovski in obrtniški zbornici imajo že sedaj zelo orumenelo Iist.ie, ho- . T . '.. . do dajale na vsak način zmanjšani pri delek. Potemtakem -e nimamo pod stre- j „ ho obilno letino o kateri se že piše po vseh časopisih. — Loibl. — Grajščak 1. j * ! eina. O predmetnih oglasi se poizve na tančnejSe v v Ljubljani. Adolf Adorno v Kaltenbergu pri Tet-tnangu ua Virtenberškem, najodličnejši hmeljar vsega okoliša, piše »Allg. Br. u. FTopr. Zt-g.« z dne 22. t. m., da odpada zaradi vremenskih kontrastov cveti" hmeljske rastline in bo. kar ljudje še sicer 110 morejo zapopasti, — letošnja množina hmeljske letin« katastrofalno naf ^jT^vorin strojnih vijakov. Natanč-hna. Uredništvo navedenega lista pripo- j ' • ----- __Dobave. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila 16. avgn-,.t,a ofertalna licitacija glede dobave svinčenih cevi, azbesta in klingelita. pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu isti dan ofertalna licitacija raznega blaga iz gumija, pri oddelku za mornarico v Ze-ir.unu pa gi^de flohave pisalnega in risalnega materijah. 1-1. avgusta bo pri ■rc.fzniski di-ekciji v Sarajevu ofertalna Ii. Uacija sled, debave železa za izdelo- Krai opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine mm Ljubljana . 7. 7637 11-7 *ev. vzh. mecrla 33 Ljubljana . 14. 761-8 21 2 Higozap. jasno Ljubljana . 21. 7600 160 « ,, — Zagreb . . 7. — Beograd . 7. — Dunaj . . 7. — | 1'raga . . 7. f00 7 120 zapad več. oblač 01 i Iuomost 7. - minja. k poročilu, da ne more verjeti grajščaka. ie>" i>o"-i!ke 'i :h» interesenti v pisarni . . Trgovske ;n obrtr;>'-- zbornice v Ljub-izvajanjein g. grajščaka. ko prihajajo j vendar iz vseh okolišev le ugodna po- ........... ročila. Pomisliti pa je, da zastopa na ve-j LISTNICA GOSPODARSKEGA LRED-deni list v prvi vrsti koristi konzumen- 1 NISTVA. tov hmelja, to so pivovarji in trgovci; g. Medvode. R, D. V zadevi se moramo Adorno pa, katerega podpisani osebno podrobnejše informirati in potom priob-pozna, pa koristi hmeljarja. Kdo iuia čirao. prav? - Anton Petriček. - ^»ica ob Dravi. A. M. Prinesemo. V Ljubljaui barometer nižji temper. niž.ia Letošnj" poletje nam š" ni dalo mnogo vročine. Bolj ' deževno nego toplo, tako da bi skoio dali prav onim. ki so po hladni in dolgi zimi napovdovali hladno in mokro poletje. Tudi tisti, ki trdijo, da se hrošč evo in mokro leto ujemata, bi n ogli dosedanje poletje št<-ti svoji trditvi v prilog. Za ture dobrih dni do>lej še ni bilo preobilo. Z izjemo dni -redi minulega tedna, zak*j tako krasno kot se je odprl razgled sredo zvečer in v četrtek, ni posebno gost pojav. Da je ta teden tako prevladovalo sl.il-1 Solnce vzhaja ob 4"35. zahaja ob la3£ se razcepila na več manjših. V*e območje nizkega tlaka je potovalo polagonvi pp"i vzhodu in 7. njim vred slabo vreme z nevihtami in .• ca.-nimi ohladitvami. Južni vetrovi, ki .0 jih privedle ; seboj de-presije, pa m> povzročili zelo visoko tom-peraturo. n.- • pri nas. marveč tudi po ostalih predelih: ponekod so nastopile prav abnormalno visoke temperature, n. pr. v srednji Skandinaviji, kjer je zavladala pričet kom tedna taka vročina kot v Italiji. * Dunaiska vremenka napoved: PreteJ- vreme, ima svoj vzrok v veliki depresiji, 1110 ja;uo in toplojše. V severnih Alpah ki se je prestavila že pričetkom t«iua s lepo, mestoma oblačno. Severnega morja nad Francijo ovtem pa 1 " : «JUTRQ» št. 177 pri ve se Točilne takse Sicah Društva so v pretekli dobi skušala ?voje prireditve nameriti tako, da, te je „b čim manjši režiji dosegel čim večji v ir dohodkov. En tak vir dohodkov je bilo tudi točenje pijač v lastni režiji. Z uveljavljrnjem takse na točenje plač pa je postalo tako točenje nomogo-p, odnosno so stroški, ki so zvezani s pridobitvijo točilne pravde« tako visoki n procedura tako zamudna, da se tudi ob nasijajnejšem prometu ne izplačajo. !?vrševanje točenja brez točilne pravice pa po taksnih predpisih občutno kaz- u,lie- Da. se društva obvarujejo takih nepristnih dogodljajev, jim priporočamo, da prepuste točenje alkoholnih pijač kakemu poklicnemu gostilničarju, kateri ima /.e točilno pravico. Pa tudi gostilničar ima glede točenja alkoholnih pijač omejene pravico. Ako se društvena prireditev vrši v njegovih obrtnih prostorih ali na njegovem gostilniškem vrtu. ni glede točilne pravice ničesar ukreniti, ker izvršuje gostilničar točenje v svojem stalnem lokalu, katerega prostori so navedeni v dekretu o točilni pravici. Točiti pa sme le one vrste pijač, za katere e on obrtnopravno upravičen, t. j. one, Id so v koncesijski listini navedene. Čestokrat se dogodi, da društva. — /lasti telovadna društva — prirede telovadbo ali veselico bodisi docela na prostem, ali pa v prostorih, kjer se točenje pijač ne izvršuje. , Tudi v takih primerih zamore gostilničar izvrševati točen;e alkoholnih pijač, - endar si mora predhodno oskrbeti potrebna dovoljenja in to: 1.) od obrtne oblasti (mestni magistrat ali sresko. poglavarstvo), 2.) od finančne oblasti (finančno okrajno ravnateljstvo). Ta dovoljenja so potrebna iz razloga, ker se njegova koncesijska listina glasi na njegovo stalno obratovališče, istotako se glasi točilna pravica le na njegove ohrtne prostore. V prošnji na obrtno oblast je navesti dan, kraj in povod nameravanega to- čenja izven obrtnih prostorov, ter kdo bo izvrševal točenje ali prosilec sam ali njegov poslovodja. V oni na finančno oblast i.-to, zraven pa j® priložiti dovoljenje obrtne oblasti. Prošnjo na obrtno oblast, jf: treba vložiti vsekakor vsaj 14 dni pred nameravanim točejem, da se ro došli rešitvi omogoči vložitev prošnje ua. finančno oblast. Čim pa rešitev obrtnega oblast va ne bi dospela pravočasno, in bi ovirala pravočasno vložitev prošnje na finančno oblast, sc opusti prilo-žitev obrtnega dovoljenja, navesti pa jc treba da sc jc to dovoljenje zaprosilo, a iošitev še ni dospela. Vsako imenovanih prošenj je kolkovati s kolkom za 5 Din, kolek za 20 Din je priložiti za rešitev. Za tako dovoljeno točenje pijač izven svojih obrtnih prostorov ne plača gostilničar posebne točilno takse, ako se to točenje vrši v okolišu njegove občine, ker krije to točilna taksa, plačana za njegovo redno obratovališče. Za točenje izven občine bi pa moral plačati točilno takso za eno polletje. Kazen za točenje pijač izven obrtnih prostorov brez dovoljenja je 100 Din poleg 30 Din takse v kolkih. Čim pa izvršuje točenje oseba, katera nima sploh nikake točilne pravice, je kazen trikratne točilne takse poleg plačila redne takse in takse v kolkih. Ni odveč, ako dodamo še kratko pripombo glede takse na gostilniške račune, ker se lahko pripeti, da ob izvrševanju gostilne izven rednega obratova-lišča nastopi obveznost izdajanja takih računov. N. pr. gasilno društvo na Viču priredi na nekem travniku na Glincah veselico, na kateri toči pijače in prodaja jedila en gostilničar iz Viča na podlagi pridobljenega dovoljenja. Ta gostilničar v svojem rednem obratovališču na Viču ni obvezen izdajati računske listke, ker kraj Vič nima 2000 prebivalcev, pač pa mora uporabljati taksne računske bloke pri točenju na tem travniku, ker leži ta v območju kraja Glince, ki ima nad 2000 prebivalcev. Opuščena uporaba monopoliziranih taksnih listkov za račune je kazniva — čim ni plačana uit,i pavšalna taksa na račune — s petdesetkratnim zneskom prikrajšane takse, poleg tega pa šc s 100 dinarjev. K sklepu omenimo še prodajo tobaka ua veselicah. Izvrševanje enodnevne trafike na. prireditvah sc društvom istotako ne izplača, ker jc to vezano na pridobitev prodajnega dopustila, katerega ic podvrženo kolkovini 20, 50, 100 ali 200 Din, kar se zopet ravna po velikosti kraja, t. je številu prebivalcev. Najbolj enostavno je, ako društvo naprosi bližnjega trafikanta, naj vrši prodajo tobačnih izdelkov na prireditvi. Stvar trafikanta pa je, da si z vlogo na njegovo pristojno sresko upravo finančne kontrole poskrbi pravočasno potrebno dovoljenje. Dr. Vinko Gregorič: Vzroki krize v ljubljanski bolnici Da bo občinstvo podučeno o vzrokih te krize, oziroma o neobhodni potrebi redukere bolnikov v zavodu, katere ni kriv niti inšpektor ministrstva za narodno zdravje, dr. Katičič, niti ravnateljstvo bolnice, podam sledeča pojasnila: Državni proračun je bil v uarodni skupščini sprejet koncem marca 1924. Za bolnice v Sloveniji jo bila določena svota 15,756.000 Dni, od te svote se je interno določilo za ljubljansko bolnico cd 1. aprila 1921. do 31. marca 1925. 4.000.000 Din. S tem zneskom mora uprava ljubljanske bolnice do 31. marca prihodnjega leta izhajati, "m je za vsako prekoračenje te svote ravnateljstvo osebno in mate-rijalno odgovorno. Ravnateljstvo je bilo zato primorano, prilagoditi se tem razmeram in upravo zavoda tem razpoložljivim sredstvom primerno urediti: imelo je torej okroglo 330.000 Din mesečno na razpolago. Plačo nastavljencev in popravila poslopij ne pridejo v poštev. Umobolnica s svojimi zavodi ima lasten kredit. Ravnateljstvo bolnice je bilo o dovoljenem kreditu prekasno obveščeno, bi se moglo že meseca aprila in maja moglo izdatkov z reduciranjem bolnikov že aprila meseca znižati. Meseca aprila je l.ilo povprek 530 bolnikov na dan v oskrbi. Redukcija se je pričela sicer takoj luajiiika. ko jc prišlo službeno obvestilo o dovoljenem kreditu, vendar ni bilo mogoče takoj odpraviti toliko boluikov, da bi se stanje doseglo. ki odgovarja razpoložljivim 330.00i)Din na mesec. Redukcija se je morala polagoma vršiti, in tudi danes še ni doseženo število možnih bolnikov na dan, ker to sploh ni mogoče, če se zavedne oskrbe nujno potrebni bolniki dan za d nem oglašajo. Zaradi tega so stroški v mesecih april, maj in junij na-rastli na 1,177.922 dinarjev, za okroglo 178.000 Din preko kredita. Na razpolago je torej še J.non.noo dinarjev manj 1.177.992 = 2,822.008 Din ali okroglo 313.000 Din mesečno za ostalih devet r eseev do 31. marca 1925. Iz tega kredita mora ljubljanska bolnica, h kateri pripada tudi otroška bolnica in prosektura kriti sledečo potrebščine: 1.) Hrano za bolnike, 2.) hrano za strežniško in drugo osobje. 3.) premog, 4.) zdravila in obvezila, 5.) inventar. 6.) vodo. plin, mestno elektriko za .-.parate. 7.) pogrebe. S.) potrebščine kotlarne, 9.) nabavo iu popravo instrumentov, 10.) perilo. 11.) nakazila primarijev za pisarno iu hišne potrebščine. Ker se ne more redukcija, bolnikov tako hitro in temeljito izvršiti, kakor bi bilo to z ozirom na razpoložljivi kredit potrebno, se tudi redukcija strežniškega osobja n* mogla v istem razmerju izvršiti. Mesečna potrebščina za poprej navedene točke znaša: 1.) Hrana če računamo za bolnika na dan samo 10 dinarjev, kar je pa zelo nizko, pri 250 bolnikih 75.000 Din. 2.) Hrana strežništva in uslužbencev nizko računjeno 10 Din za osebo dnevno pri 170 osebah 81.600 Din mesečno. 3.) Premog 22 vagonov na mesec, vagon 3800 Din, 83.600 Din. 4.) Lekarna. obvezila 40.000 Din. Poleg tega mora bolnica pi ohraniti še nastavljence drugih zavodov in pomožne zdravnike, skupaj 38 oseb za ceno 16 Din na dan. kar je pa očividno veliko prenizko, ker prilagoditi'novemu kreditu* in zato ni! zdrav človek zaje gotovo več od 16 Din na dan. Ta potrebščina znaša tedaj brez hrane nastavljencev pri drugih zavodih 280.000 Din mesečno, in to pri tako nizkem številu povprečno 250 bolnikov na dan. Za vse drugo. vodo. pliii, elektriko, pogrebe, instrumente, perilo, nakazila primarijev, inventar, kotlarno ostane na razpolago še 33.000 Din, kar pa za vse te ostale potrebščine pod nikakršnim pogojem ne zadostuje. Posebno na nabavo perila in instrumentov še misliti ni. Vsi dohodki bolnice, kar plačujejo pacijenti in tudi razredni, bolniške blagajne itd. se morajo oddati državni blagajni in ne sme uprava s temi dohodki razpolagati. . Iz tega je razvidno, da je kriza ljubljanske bolnice neozdravljiva, dokler ne dobi zavod svojemu obratu primernega kredita. Nadalje je razvidno^ da ne more biti na vseh oddelkih skupaj r oskrbi več ko 250 bolnikov na dan. in se mora, ako neče uprava, zafcresti v zanjo-skrajno neugodne prilike, sprejem 1 olnik o v do skrajnosti omejiti. Tega pa ni kriv inšpektorat, tudi ne ravnateljstvo, kriv je nezadosten kredit. Otroška bolnica s svojimi okroglo 3C pacijenti dnevno pa, v tem računu še ni zapopadena. Občinstvo naj blagovoli iz teb podatkov presojati krizo v ljubljanski bolnici, ki potrebuje izdatne pomoči za redne svoje potrebščine kot humanitarni in učni zavod za zdravniški naraščaj, "izdatne jiomoči pa tudi za izredne potrebščine, to je za temeljito popravo poslopij, ki se je, iz uml.fivih razlogov med volno in po vojni zanemarjala, in za temljito nadomestilo inventarja, posebno perila, kuhinjskega in jedilnega orodja, mstrumentarija itd. Da, se doseže. ta namen, bi svetoval sklicanje ankete, ki bi imela nalogo baviti se s tem vprašanjem, obenem pa tudi z vprašanjem reforme bolnic v obče. ki je nujno potrebna, ako nočemo zaostati. Prebivalstvo .jc kapital države. Čim boli zdravo je prebivalstvo, tem večji je kapital države, tem večje obresti tega kapitala to jc delo zdravega prebivalstva Za vsako državo je življensko vprašanje da čuva kot punčico v očesu institute ki čuvajo zdravje prebivalstva. Za ..Dopiaovanje" in „2enit»t" vsaka Deseda 1 Din Btane «»ka b«*. 50 par Za ..Popivanje- .Zenita „ r^nna vsaka beseda 1 D.n. Fr,obidejo se U» mali o«U£ M • T aapre}. Pl^. « lahko tud, v znam*ah Na vprašanja odgovarja uprava le. te 1« vprašanju prlloJ.na znamka ta odgovor t.r manlpulacljska pristojbina (2 Din). Iščem 2000—3000 Din I Javna prost, dražba ..Posojilo". 15050 j (dobe) Gospodično ttnožno slov., nemškega iu event. drugega svetovnega je-isika. ki bi mogla poučevati i udi klavir, iščem k 2 otrokoma (0—8 let). Ponudbe z zahtevo plače prosim pod ..H-K" na upravo „Jutra". 15263 Sprejme se šteparica ^akoj, za izdelovanje gornjih delov čevljev. F. Kralj. Fio-rijanska ulica 24, dvorišče. 152S5 Izobražena vzgojiteljica Manujoča v Ljubljaui, se i r-.-- za petletnega nadarjenega dečka. Predpoldne ia ^opoldne 2—C ure izprehoda in pouka. Ponudbe se prosi >,od ..Vzgojiteljica S. K." na j pravo „Jutra". 1521-5 Mesarskega vajenca Ciočnega in zdravega, sprejme Adolf Zabjek, mesar in ■rekajevalec. Poljanska cesta i. 55. Pogo.1l ustmeno. 15202 Pleskarski pomočniki 3'bro izurjeni, se sprejmejo akoi pri tvrdki Brata Eberl nas!. Martine, Cerne & Co., iružba z o. z., pleskarstvo ln rkoslikarstvo — Ljubljana. Igriška ulica 6. 15197 Kontoristinjo fudi začetnico, zmožno nem-,-inc in ki je dobra računa-rica, sprejme takoj lesna trgovina v Ljubljani. Znanje italijanščine daje prednost, fonudbe pod ,,Les" na upr. - 'utra". 15322 Boljšo gospodično ti govori tudi nemško, išče s i. avgustom kot oporo, akunska dvojica brez otrok Ponudbe z zahtevki na naslov: u. Nagel. Zagreb, I.aščinščak štev. 1G/I. vila ■\rko. 15366 (iščejo) Stenotipistlnja z 91etno prakso, vešča popolnoma slovenščine in nemščine ter nekoliko hrvaščine in vseh pisarniških del., želi premeniti mesto. Cenjene ponudbo pod ..Prvovrstna" ua upravo „Jutra". 15271 Suhe gobe, brinjevo olje ln fižol kupuje po najvišjih cenah ter prosi za po-vzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sile, Kranj. 1117 Kolo lahko, dobro ohranjeno, kupim. — Naslov pove uprava Jutra". 15200 Prazno, prijazno sobo blizu glavne pošte ln kolodvora. s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, se takoj odda proti predplačilu, ozir. posojilu. Vpraša se v upravi „Jutra". 15337 Lepa solnčna soba klavir, za dobo se „rgj ane 6. avgusta t. 1. ; Ponudbe na upr. f,b 9. url predpoldne v Ljubljani. ZvoDarska ulica št. 1. Prodajalo se bo 15 različnih motorjev (motocikljev) novih in žc rabljenih, več dvo-koles in motorčkov za montirati na dvokolesa, 16 šivalnih strojev za šiviljo, krojače in čevljarje. 3 pisalni stroji, več otroških vozičkov, ■l avtomobili. 2 stružnici za železo, pripravne za manjše mehanike. 2 električna mo-152-14 Prosto stanovanje do starti, lepo opremljeno ima gospodična srednjih let dobrosrčna, neomadeževana lz poštene ln ugledne hiše. ki je v gospodinjstvu in tr- , '"rja lta. govsko naobražena. Išče zna- i _, nja. najraje s trgovcem ali | tudi z višjim uradnikom od ."5—45 let. Dopise- pod ..Do ' smrti" na upravo ..Jutra". 15149 i Zobozdravnik dr. Puiier Poljanska cesta 16 Ooželinum) 3603 ne ordioira od 21. julija do 17. avgusta. Strojni risar ki jo obenem vešč tudi drugih pisarniških poslov, išče službo. Cenjene ponudbe pod ..Risar" na upravo „Jutra". Mlada gospoda dobro situirana. iščeta v svr-se odda gospodu. Iatotam se ho družabne zabave dve de-odda sobica gospodični. — vojki, nesebični in samostoi-Naslov pove uprava „Jutra" ni. — Cenjene dopise s sliko ___________| pod ,.Resnost in šaliivost" na upravo ..Jutra". 15300 Lepo opremljena soba__________ Hrastove doge vagonsko muožiuo ter večjo množino novih transportnih sodov od t>0 do -L20U litrov, proda po ugodni ceni Josip Kosi, trgovec v Križevcib pri Ljutomeru. 15255 Praznih sodov večjo množino, dobro ohranjenih, velikib in malih, od žganja in špirita, kakor tudi > veliko p u m po za žganje s j cevmi vred, proda po zelo i ugodni ceni tvrdka Ivan Per-dan nasledniki v Ljubljani. Krekov trg. 15220 Kompletna spalnica dobro ohranjena, mi proda. Cena po dogovoru. Poizve sc ua Opekarski cesti št. 43/1. 15120 Parcela velika, tik kolodvora ob drž. cesti stnarje— Sap. pripravna za stavblšče, paruo žago ali mlin. sc proda. Naslov pove uprava ..Jutra". 15232 Enouadstnopna hiša z vrtom in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. Poizvo so v Ljubljani. Opekarska eoata 10. 15102 so odda gospodu. Kje, pove uprava „Jutra". 15355 Opremljeno spalnico išče zakonski par brez otrok Po možnosti v sredini mesta tn to a 1. avgustom. — Tozadevna pojasnila je poslati na upravo „Jutra" pod ..Solidna". 15356 Resnega znanja želi mlad gospod, s premoženjem, gostilničarjev sin, s gospodično ali mlado vdovo brez otrok s premoženjem. ozLr. z gostilno. Ponudbe s sliko pod ..Litorček" na upr. ..Jutra". 1529S _ j Bukov gozd lep, ca 120 ha, dobro zaraščen, sc proda za izsekati. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Bukev". 152S6 Nova hiša s 3 sobami, kuhinjo, verando, kopalno sobo, naprodaj. Sanovanje takoj prosto. — Naslov povo uprava „Jutru" 1536S Pleteno pohištvo za vrt, verande, čakalnicc in ; otročje sobe, itna v zalogi v j veliki izberi Rudolf Radovan. Krekov trg 7. — Dobavljam pleteno rolo za okna v vsaki v elikosti. 15302 Hiša z vrtom v okolici Ljubljane — do 60.000 Din — se kupi. — j Ponudbe na upravo „jutra" pod „Do 1. avgusta". 15327 Pritlično hišo sposobno za obrt, proda po nizki ceni Ivan Flajnlk v Vinici. 15342 Stanovanje s hrano pri boljši rodbini, išče dijak. Ponudbo se prosi pod šifro ..Sedmošolec" na upr. ..Jutra.'. 15347 1000 Din nasrrade dobi oni. ki mi odstopi malo stanovanje, ali prazuo sobo s souporabo kuhiuje. Naslov povo uprava ..Jutra" 15320 | Mirno sobo lepo, čisto, z električno razsvetljavo. išče gospod. — Naslov Je pustiti v upravi ..Jutra" pod ,.MLr". 15328 Gostilno ali šn. trgovino (najljubše obojno skupaj) v Ljubljani, vzamem v naiem. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Gotovina 100". 14700 Šivilja gotovine, so želi pe-z boljšim obrtnl-uradnikoui- — Posl iko pod ..Varčna z nekaj /.naniti kom ali nudbe s gospodinja" na upr. .Jutra' 15370 «Meni nepoznana,/ Zahvaljujem se za odgovor iu čestitke. Se priporočam še za dopis in osebno spoznanje. Jaka. 15361 v juhi in prikuhah izboljša hrano nepopisno. M.niMi.iai ■ —m i Dober dan! Ali že veste najnovejše Tvrdka mTj nasl. je ravnokar do- J bila novo pošiljatev potrebščin za dame in gospode po izredno nizkiii cenah. io8.~, u «Vrt» Zalibog sedaj Ustmeno. nemogoče. — 13310 Zalogr. klavirjev ln pianiuov. najboljših tovarn Bdsendorfcr. Czapka. Ehr-bar. Scbweighofer. Original Stiog! Itd. Jerica Hubad. roj. Dolenc Ljubljana, Hilšerjeva ulica št. 5. 1036 Dira za parizar velika, močna, skoraj nova, sc proda. Več se poizve v Krakovski ulici 13. 15309 Potnika 1:jQul:jkturne branže. vpe-1;ine5-i in strogo solidnega. ' . išče. Ponudbe pod šifro "tnilc na upravo .Jutra' 15-33ii Trgovski potniki favaroval. zastopniki, akvi-Ztterjl, ob. tajniki, sluge. Ptsmonoše. penzionisti. fi-"naCni organi, brivci itil., "dl se Vam krasen zaslu-'' ,z največjo lahkoto na proviziji, brezkonkurenčnih, ogromno tdočita sredstev. — Interesenti naj s(! z~'aSijo pismeno z navedbo opravila in kraja pod ..Zlata agi't-n*=t" na upravo ..Jutra". Učenca lobro razvitega in poštenega iprejme za strojarsko nI.rt .Mihael Strah. Mirna Dolenjsko. 15333 Prodajalka t" sprejme takoj. Ponudbe ia. Kocbek. Kranj, 132i'i Smrekovo lubje (treslo) ca 1 in pol vagona, naprodaj. Dopise s ceno na A. Porekar. trg., Slivnica, p. Grosuplje. 15364 Več ženske obleke dobro ohranjene, sc proda. Naslov pove uprava „Jutra" 15367 r -'no sobo z uporabo kuhinje, v mestu, išče mirna stranka. — Plača ' dobro in tudi drugače gre v vseb ozirib na roko. Ponudbe pod ..Soba 1111" na upravo ..Jutra". 14S05 --I Klavir ali pianino OpremPeno soho Išče mirna gospa z odraslo hčerko, po možnosti z uporabo klavirja. Ponudbe na upr. „Jutra" pod šifro ..Avgust". 15199 Majhno nrodajalno z mešanim blagom ali gostilno prevzamem, event. kupim v mestu ali na deželi, kjer b| moralo zraven biti na razpolago majhno stanovanje za družino brez otrok, s 1. septembrom aH po dogovoru. — Tozadevne ponudbe z navedbo cene je poslati pod ..nodofnost 1925" ua upravo ..Jutra ", katera pove tu li naslov. 15171 Prostor s nlin. naoeljavo se Išče za takoj. — Ponudbe pod ..Plin" na upr. „Ju'ra^ so vzame v najem. Ponudbe na upr. ,,Jutra" pod šifro ,,Klavir". 15353 kuhinjski in žepni noži. jedilno orodje, pipci, škarje, žepna ogledala, ustniki za cigarete, pipe-mor-narice, merila (po-šeti), ..Ilirija", ,,Jadran" čistilo, lešči-lo, mast in apretura za usnje, olje za šivalne stroje, črnilo in gumi-arabikum na debelo pri tvrdki ic Ljubljana Sv. Jakoba trg 9. 1101 v J . -!. 11111, ■' ,. ' _ -1 Brusnic® (Preisetbeeren) 3952 dobavlja v vsaka množini turdHa A. Splshal pri Sv. Elju, pošta Mšslinie. lepi, 6 tednov stari, naprodaj. Cesta mestni log'št. 31. Ljubljana 15225 Moško kolo v zelo dobrem stanju, se proda. — Poizve se .pri slikarju na Poljanski cesti 13 15352 Salonska oprava poceni naprodaj. — Naslov pove up-ava ..Jutra". 15332 Moško kolo 0"rem''eno sobo išče samostojen trgovec. '— Cenjene ponudbe se prosi pod ..Miren 30" na upravo „Jutra". 15194 Stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje. se odda v podnajtm dotifnemu. ki plača najemnino za dvo leti naprej. — Ponudbe na upravo ..Jutra" 15277 | Lesni trgovci, pozor! Trgovina se odda takoj z Inventarjem in stanovanjem. Pod šifro ..Dežela'' na upravo ,.T''tra J 5332 Praktično tabelo za kublra-nje rezanega tesar.ega in okroglega lesa. kjer ne rabite nobene kubične računi-če. dobite z a 7 Din. poštnine prosto pri Dragotlnu Korošec. Rečica ob Paki. Denar so pošlje uaprei. 14S77 Naročite poljudno znanstveno brošuro Hobhouse Liberalizem Broš.30 Din, pošt. 1 50 pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani umi lununi.iMHHiHiMuuimf prodam so na C,1 ?.n S00 Din. Ogleda pod šifro „Lepo stanovanje". liucah št. 77. 15337 i 15179 Trgovska hiša Gnremljena soba v lepem t r g'.! Slovenije, ta- ' v sredini mesta, z elektr. koj naprodaj. Ponudbe na razsvetljavo, sc odda dvema upravo Jutra' ood oglasno gospodoma s hrano. Naslovit, 15311. ' v unravi „Jutra", 15365 i Posojilo od 250.000 do anu.ooO Din. Išče trgovec za tktj časa. na v mestu na najboljšem prostoru ležečo prvovrstno hišo s trgovino, proti intabula-ciji ua prvo mesto ln dobremu obresti,vanju. Ponudbe pod ..Varnost ■ 300" na podružnico ..Juti a ' v Mariboru Všitje vložkov sprejemam in lzcotavljam takoj in po nizki ceni- — F Gostlč. Krakovski nasip št'. i/IT. 1522!) Uslužen očividec. Piscc dopisnice z gornjim podpisom naj se v zadevi poškodbe Izložbenega okna zgla-■i v pisarni ..Svetla ", d <1 . 15123 1 Hilturjcva ulica 3. 13171 v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah JUTUO" Easpis prodaje. Upravni odbor dr. Oražaovega dijaškega doma v Ljubljani proda parcelo št. 243/1 kat. obč. Sv. Petra predmestje L del. Ta parcela leži tik ob južni železnici na Friš-kovcu (med posestvom špediterja Itanzingerja in Martinovo cesto). — Kadi svoje obsežnosti 87b7 m2 je pripravna za zidanje tvornice ali obsežnih skladišč, možno je izpeljati industrijski tir od južne železnice. Opozarja se, da je svet peščen iu se lahko dobi iz tal ves pesek za zidanje poslopij. Ker je parcela deljena ua 7 stavbnih parcel v izmeri 769 nr do 1277 m1, se prodajo tudi posamezne parcele; ako je ponudnik za celotno parcelo boljši kot ponudniki za posamezne parcele. se proda temu. Ponudbe, katerim je priložiti 10% vadi j v gotovini, odnosno vrednostnih papirjih je vložiti" do 21. avgusta 12. ure pri podpisanem odboru. Kupec, se mora zavezati, da ostane 4 tedne, ko konča rok za vlaganje ofertov, v besedi. VSb kupnino je plačati takoj po prejemu obvestila. da je ponudba sprejeta. Upravni odbor dr. Oražnovega dijaškega doma (univerza) v Ljubljani, dne 22. julija .924. 3H35/a Dr- A. Serko. Trejovcetn in ihdustriicem priporoC-amo Zakon in naredsa J s prisilni porsynnyi izpun Hontiurza ki sta iišla v hrošuri, katera velja s poštnino vred 8 50 Dia in se naroča pri Tiskovni zatiraš 'i LJubljani Prešeruova nlica štev. 54. »f« C. Golar: jako iu slišala muziko. ha, kaj pa to? • «1. seveda, i seveda! Ali kaj hočeš s tem! O." ti norici ca! Ha-ha. ali si re» «Torej to se uuvori o na" p> vasi: ; iriko otročjih Vesela vdova V resnici žalostno -- ali jaz ji. bom žc povedala.. — Imenitno jo bom izpovedala — to svojo materi® «Jaz bi jo tudi! Saj to zares ne gre, da bi igrala takšne komedije, in si ti žodrastla!* «0h, le počakaj! To jih bo slišala! še sanja se ji ne! Oh. oh, kar oči bi izpraskala!* .Veš kaj, TEka. tako pa vseeno ne smeš govoriti! Saj je le tvoja mati! «E, briga me! Zakaj je pa takšna! AH se.spodobi zanjo, da začenja zopet misliti na moške, namesto da bi skrb -hi zame, ki sem vendar njen otrok! Pomisli, Ana!* »I saj pomislim,» je oago\orila Ana in se zasmejala. «Na. zdaj se mi pa še smejes. Lepo prijateljico imam, zares lepo! Mati se mi hoče (Množiti in tebi se zdi to se ■smešno! lik nak!» In Tilka je skrila glavo v roke in drhtela. «Tako strašno pa vendar še ni. da bi morala obupati,® ju je tolažila Ana. »Kadar prideš domov, sedi na klop in udari ob mizo, pa začni: ..Mati. ali je res. ali ni res. da vi čakate svatov! Po ■vsej vasi govore o tem. vsi' vedo, samo jaz no! Zakaj tajite, ako je res'".; «Prav imaš! Kar tako bom storila! Potem bom vsaj na gotovem, kaj je is stvarjo. — Ah, saj mi je pravzaprav vseeno! Naj se mi omoži. tu mi 11 io. Jii mar! O presneto, še prav mi je! Mi saj Kaj pa hočem! Ali naj pestujem otroke' doma? Zato-sem pa vendar že preyeLka>?»' Pomc-ičala/je nekoliko, in skoraj ne-zaupno poi! • •< iala ' prijateljici v obraz, kakor bi premišljevala, koliko ji sme verjeti. Bili .-ta obe lepi in močni deklini: Tilka mak) Uedeph lic od prijateljice, zato so njene oči gorele boij vroče, in temnejši je bil val njenih las. Koliko je pa tega. kar je umrl oče? še ni leto dni v grobu in že se mati ogleduje za drugim. i'( misli! Ana je kimala /. glavo iu strašno resno su bile poteze njenih lic. šii sta. 'v/, mi sta, kjer sta bili na sejmu in s:.- ves čas važno menili. Zakaj se pa ti ne oniožiš"? Zakaj pa pustiš mater, da dela kar se ji ljubi? O, to bi jaz že drugače napravila! O. pa še pošteno drugače!* «Eh. kaj pa se.=> je odvrnila Tilka kljubovalno. «Xaj stori mati. kar hoče! Le to bi rada vedela, koga se je pola-komnila? MlarT gotovo ni, ampak kak žalosten in mator vdovec, kakor je sama.* cAIi n«: veš?» je hitro in slastno povzela Ana. «To se pa motiš. Še prav mlad fant je. In tudi čeden. Sa j poznaš Brdavs o vega Tinčka?* «Kaj tisti?» je vzkliknila Tilka.. «Kako bi ga lle poznala? Vsa je zardela in srce .ji je poskočilo v prt-ih samega strmenja. «0 to ti je pokora.» je hotela reči, a so je premislila, ker bo tieati doma, in pojdem jo je bilo sram. Dejala je: lahko v mesto! Tam so prijetne iu lepo službe, več bom imela denarcev. kakor doma. in vsak dan bom videla vo- 0 ti salabolski kozli! Pri stavili bahnicah se ženi! I kaj je pa treščilo v siromaka.* «Zakaj? Oh, to je kaj lahko! Strio ga je napel.jal na to. Dom mu je zadolžen. saj veš, da je njegov stari zapravil in ra zmetal, kar je moglo od hiše. Li zdaj iščejo, kje bi ga bolj bogato oženili!» «Glej ga spaka! Tako so prišli ua Bobuarjevo vdovo, ki je moja mati! Za res. ta je lepa!* Ustavila se je v mislih in rešetala in ugibala, kaj ima storiti, da bi bilo najpametnejše v teh razmerah. Skoraj .ji je bilo vseeno, kar je slišala o materi. Stvar se je zdela samo zanimiva, in vesela radovednost se je je polastila ol» misli, kako bi občeval ž njo zali Tinček. ako bi bil njen očim iu bi prebival z njo i«od isto streho. Nehote se je zas!iie;ala. Pogledala jc v obraz Ani. ki ni vedela vzroka njenemu veselju. iu jo je objela okoli vratu. - Kaj ti' pa je. Tilka?- jo je v čudu vprašala. «Veselim se, ker pojdem na ženi-tovanje. Moja mati. mislim, saj ne bo taka. "da bi me ne povabila, ako ne za družico, pa vsaj za teto. Ha. ha! Ali ue?» «Veš kaj! Povabi tudi mene. to bo veselje! Ali se bomo smejale mlademu ženinu, ko bo sedel poleg postarne neveste. Ha-ha-ha!* «Ha. ha, ha! Oh, če bi moja. mati vedela, da se smejeva zaradi nje! Se jezna bi bila!* «Ti. ali nima že nekoliko sivih las?» «Uh. pa še precej!* «A drugače je še močna in trdna!* -Pa še kako!* «0h. Tinček, kaj se ti mara! Ti j ubogi norček! Medve pa sva še mladi '■ koreujaški pnnieL pa ni ženina po naju! Oh. oh. kaj ho! Smejali sta se in se ločili zelo dobre i volje. Velike so bile .skrbi, ki so trle glavo i Bobnar je vi materi in motile njen sveti I vdovski stan. Zakaj, glejte, prišel je i k njoj skužnjiive.c v podobi starega Tonača. ki je živel in bival tam za hosto v sosednji vasi. Stari Tonač je bil belolas dedek, ki je bil za kratek čas na svetu sebi in ljudem, ni sejal in ni oral. prepeval je sve4e pesmi iu hodil po božjih potih, zdravil je uroke in preganjal bolezni s kolomanovim žpgnom: sklepal je poroke, hodil za botra in kopal grobove. Nekega dne torej, baš je bila ploha j in je grmelo, da je donelo od devete gore. pride stari Tonač k Bolmarici v vas. Rdeč dežnik je imel s seboj in na glavi rjavo kučmo. In takole se je ; uglasil, ko je stopil v vežo: 4 Dobro zdravje ti voščim, mati Bob-juarica, na duši in na telesu, in da bi . ne imele vešče in divje žene moči do i tebe. Ce pa stopijo čez tvoj prag, me 'pokliči! Take molitvice znam. da jim ni obstanka pred menoj.* Vdova se je razveselila dobrega moža, ki je bii na glasu po svoji po-bežnosti in modrosti. Njena mehka, nagubana lica. ki so bila. rdeče podplata, so se nabrala na prijazen smehljaj in odzdravila je: «Bog daj srečo, stric! Kaj dobrega si prinesel?* «0, dobrega pa dobrega! Zares, prav dobrega! Saj pravim! O, boš videla, se bo napravilo, se bo! Pa ne mislim vremena! Veš. takle dež. kadar je mlad mesec, se rad vrne. O rad!* O, ti že veš. ki si moder. -oi 1 i malo. j sedi!* Bobnariea je pogrnila uiizo in j jo naložila s kruhom in prigrizkom. »Sedi, sedi. stric, pa povej, kaj -i 1 videl pri Sv. Bolantinu! videl, sem, in molil tudi ln nate sem mislil! Le zapomni si, Bob-narca. svetniki so močni, a moj ■• je tudi močan!* In tako je kratkočasil romar in zagovornik pobožno ženo, dokler ni sredi brumnega pogovora naenkrat planil z nepričakovano čulno besedo. «0. ni ga kmalu čez Sv. Volbesika. to povem!* Obrisal in stisnil si je no? ter s kazalcem pokazal vdovo: «Ti. ali bi se omožila?* Vdova Bobnarca je sprva mislila, da ni razumela svetega moža. zato ga je ponižno vprašala: »Kako misliš? Ali nisi nekaj dej i'? Ne slišim več. dobro, odkar me je po-bodla liska. tista telica hudobna Kaj si dejal?* «0. čisto prav si slišala. Bobnarjeva mati. Ali se ne misliš omožiti. sem te vprašal.* Zdaj je Bobnarca natančno slišali in razumela, ali vseeno ni mogla ver jeti svojim ušesom. Kaj le misli star mož. ali se mu blede, ali misli na 5ve to možitev? Kako si dejal? Da bi se omožila? Glas ji je čudno trepetal in nekako zamolkel in raskav je prišel iz njenih ust. »No. tako pa le nisi gluha, da bi nie no slišala, in od starosti te še tudi ni pamet zapustila. Omoži se. ti pravim. Jaz vem. kaj govorim, in kaj je prav za te.* Vdova je od čuda odprla usta ir plaha rdečica in bled strah sta s.- m i tja vala iu ^preletavala po njenem obrazu. «Sedaj me pa gledaš in odpira; usta. kakor bi ti rabelj glavo stiska ,v obroč- Kar omoži se. za dobrega že-Inina vem in sem ti prišel to povedat.» Tr&@T*ei.§ske premog in drva dobavlja Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Plačilo tudi na obroke. Telefon 220. jansha kreditna teniio Išče se PISARNIŠKI VODJA perfekten knjigovodja, somostojna moč, vešč vseh | j pisarniških del. Biti mora naš državljan in vešč srbohrvaškega in nemškega jezika. Ponudbe z navedbe plače je poslati na: Slatinska industrija drva d. d.. Slatina. Slavonija. 3955-a sobni in dekorativni slikar Ljubljana, B.leiweisova cesta 15 črkoslikarska in pleskarska delavnica Vič-Nova vas 47 izdeluje vsakovrstne moderne reklamne napise po konkurenčnih, cenah. 3958/a Kanaliziraite edino s cementnimi cevmi znamki ki .ie strojni izdelek, presega vse dosedanje ročno delo. j B sladka notranjost, natančne stike, je lažji, kar je važno | [ d železniških transportih in pri polaganju. 1107 a I Velika zaloga cevi, strešnikov, plošč za iiak. Izvršujem terazzo in vsa stavbena dela. Betonska tvornica Jos. Cihlar, Ljubljana IELEFDN št. 735. Dunajska cesta 67. TELEFON št. 735 naznanja, da bo otvorila dne f. avgusta 1924 v Logatcu tik kolodvora v hiši g. Serinija agencijo pod naslovom: Ljubljonsha kreditno banho Agencija v Logatcu ter priporoča isto za vse v bančno stroko spadajoče posle. Cercie des Etraagers Vse alrakcije kot na francoski rivijeri. Vsak dan ob 3. uri popoldne in 9. uri zvečer. Igralnica — Kavarna — Tabarin Jazz-Band Naročajte, čitajte in razširjajte „JUTRO"! ZAHVALA. Za vse dokaze srčnega sočutja, izražene oh prerani izgubi našega za častno spremstvo pri pogrebu p. n. prijateljem, znancem ia „Sokolir, g. drju. de Glerji za tolažilne obiske ob poslednjih pokojnikovih urah. za prekrasno cvetje vsem in vsakomur posebej — srčna hvala. Žalujoča rodbina: Franc Ks. Sajovic. V Kranju, dne 2/. julija 1924. 3951& Za priročno uporabo priredil M. ivostanjevec Cena 10 Din s poštnino 11 Din. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi Ljubljana, Prešernova ul. 54 !3965a Vil. Bečki medjuniipodni veiesojsm 7, — 14. septembra 1924 Povoljna kupovna prilika za sve struke Najobilniji izbor! Bezkonkurenčne cijene! Veliki uspjeh Bečkog proljetnog velesajma 1924 100.000 kupaca Velika glazbena i kazališna proslava grada Beča Hazjašnjenja: WIENER MESSE, WIEN VII kao i putem počasnog zastupstva u Ljubljani: AUSTR. KONZULAT,Turjaški trg 4 JOSEF ZIDAR i83'ja Razpisana služba občinskega tajnika v občini Sv. Vid nad Cerknico. Oglasiti se je v občinski pisarni najkasneje do 10. avgusta t. 1. — Plača po dogovoru. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je" nenadoma zapustila naša nadvse ljubljena mamica, soproga in sestra Orača Svatina ■ Sna najprometnejšem prostoru v sredini mesta je naprodaj-■i stanovanje je tudi na razpolago. — Potreben kapital blizu 180.0C Lepe/ .000 Din. i aiauu»auj^ jv "** *—r---o - - - —-----ir Ponudbe na upravo .Jutra" v Mariboru pod „ZaBigurana eksistenca 1886". 3943 i Nepozabno Dragico prepeljemo iz Zagreba v Kamnik, kjer jo položimo v ponedeljek dopoldne v rodbinsko grobnico na Žalah. Zagreb-Kamnik, une 25. julija 1924. Višji revid. železn. ravnatelj Lovro Svetina. soprog. — Miran in Bojan siučka. — Rodbine: Dr. MIlan Orožen, dr. Ljn-devlt Grobelnik. Ing. Fran Honzak, Mr. ph. Bogo Orož6n. 395^ a i m m m m Potiti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužuo vest, da je danes ob li-uri po dolgi i" mučni bolezni preminul naš nad vse ljubljeni soprog, oče, oziroma sin, brat, svak in stric, gospod Alojzij Vadna! nadrevident juž. žel. v p. Pogreb predragega pokojnika lo v sredo dne HO. julija ol) 14. uri iz hiše žalosti, Janez Trdinova ul. 8 k Sv. Križu. Ljubljana, 28. julija 1924. Pepina Vadnal. soproga; Verica in Cvetka, hčerki; Slavko, sin; Vsi ostali sorodniki. Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico, r. z. z o. z. ki posluje v novopreurejenih prostorih Mestni trg št. 6 v Ljubljani Mestni trg št. 6 Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po 8 % ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše iu posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso laktur. lilo.a isSee