St. 169 Poštnin nama v iituiu Min cinuit ni unnaj v rrstu, v MtrMK 13. juuia 1922 Posamezna Številka 20. stotink Letnik XLVII fZluJ«, 'arzemSi pondeljek. »M^'m zjutraj. Urtdnttkvo: ulica PtanCUka AsISkega St 20. L radstroRjl^^l«! naj te poMJajc ureJiilSiu. Nefrvikiran« pismi se ne sprejemajo, Be vračajo. lxda|ate!J fn odgovoril urednik Štefan Godiaa. ^karna Edinost Tlak tiskanu Edinost Naroćalot nula za mesec L 7. -^gfei^ 19 «>- P* 1 ** -Za teoaematve meacčno ^l^gS- — Telelo - — ar Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 atotink. — Oglasi se računaj? % Jtrakoati ese kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent •mustolce, ia zahvale, poslanic« In vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L 1 — Mali oglasi po 30 st beseda, majnanj pa L 2 — Ogtul marotnina In reklamacije se pošiljajo Izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica s?." Frančiška Aailkega *ev. 20, L nadstropje. — Jeleion uredništva «a uprava 11-S7.' Po preuredM politične orsonizocije Preureditev politični organizacije naše Julijske Krajine je izvršena in zadobi svoj končni pečat na današnjem ustanovnem shodu samostojnega političnega društva za Goriško. Mi smo se sicer odločno upirali taki preureditvi naše politične organizacije. In to iz najčistejših razlogov, resnične skrbi za politično, narodno in gospodarsko bodočnost našega naroda na tem ozemlju in j iz globokega uverjenja o potrebi edinstve- taktike, da pa smo narod složnih borcev za skupne naše pravice in koristi, da smo nerazdružno spojeni v ljubezni in zvestobi do svojega naroda. Boj za preuredbo naše politične organizacije je izvojevan. Sedaj mora biti za vsakega poštenega sinu našega nareda vodilna želja, da ne bi spomini iz tega boja metali neugodne sence na naše bodoče d*lo. Kar je bilo neljubega in neprijetnega, bodi pozabljeno! Osebe, ki bodo na kr- ne vseskupne politične OTganizac ;e, trdno; milu naše ladje na obeh straneh, naj si po-sklenjene enotne fronte. Nismo uspeli, j dajoi roko ne le v znak osebnega pomirje-Ko smo videli, da naši bratje na Gori- I njat marveč in v prvi vrsti tudi v svečano ikera drugače sodijo in da se nikakor ne obljubo, da bodo roka v roki delovali za dajo odmakniti od svojega sklepa, smo se j vsestranski razvoj našega ljudstva in da udali, smo vzeli na znanje ustanovitev bodo složno odbijali napade nasprotnikov. In tudi vsi drugi, ki jim je mesto v vrsti, se morajo združiti v zvesto vojsko sotrudni-kov, bojevnikov ,neustrašenih dobrovoljcev v službi iste svete stvari! V imenu najvišjih naših ciljev kličemo rojakom: za nami bodi doba rekriminacij in medsebojnih obtožb! Ne v neušečno mi- sino samostojnega društva za Goriško in priključenih ji delov prejšnje Kranjske in Koroške. Posvetovanja so bila burna, ker jc, ko gre za preuredbe, tako globoko zarezaječe v življenje nareda, ko gre za razrešitev ta!:ega navskrižja v mišljenju in sodbi, neizogibno, da prihaja ^ do obžalovanja nu]osti ampak v bodočnost bodi obrnjeno oko! Odklanjajmo misel na bivša navskrižja in združimo se vsi v neomajni volji za bodoče — delo! Zadnji naš poziv veljaj cbema organizacijama! Biti morati med seboj v neprestanih tesnih stikih! Ob vseh vprašanjih, ki vrednih konfliktov. Ali, kakor že rečeno, ojstrina na razpravah ni izhajala iz mržnje ali neprijateljskoga razpoloženja drugega proti drugemu, marveč le iz globokega in poštenega uverjenja na obeh straneh. Danes, ko nam je računati z dovršenim ----------. , dejstvom, s preuredbo na podlagi dveh se tičejo narodne skupnosti, bodi njuno de-pulitičnih organizacij — Goriške za-se in 1 ovan je sporazumno dogovorjeno Trsta in Istre skupno — moramo svoje bodoče delo zasnovati v znamenju miru in bratske sloge, moramo na obeh straneh iskreno in lojalno verovati, da nas bo tudi odslej spajal skupen namen, koristiti naši narodni stvari in skladno sodelovati za boljšo bodočnost našega naroda na vsem tem ozemlju. Da-si ločeni na dve samostojni organizaciji, moramo razmerje Ob takih vprašanjih mora pasti vsaka pregraja! Ena bodi drugi na pomoč v vseh slučajih potrebe! Pa tudi ob vprašanjih lokalne naravi naj jima pota tečejo vsporedno in naj se ne križajo nikoli! Tudi če bomo v takih slučajih korakali ločeno, poti naše naj vsikdar stremijo k istemu cilju — blaginji našega ljudstva! Vsak za-se bi bili šibki in upogniti bi nas mogel vsak veter. Zdru-m e d t ein a ~ dv emćT urediti ~ t a k o^ da "bomo ženi pa bomo moč, ki se bo mogla upirati slej ko prej — ob vsakem vprašanju skup-! tudi viharjem. Možje, ki bodo vodili obe nega interesa — tvorili na znotVaj in na i organizaciji, naj ne pozabljajo nikar, da zunaj trdno strnjeno, neomajno fronto! V, bodo njihovi zgledi odločilni tudi za raz-najvišjem življenskem interesu naroda mo- položen je med maso! Če bodo voditelji de-ramo ohraniti slogo in edinstvenost! lovali sporazumno, bo tudi masa dedila Kadar-koli bodo v igri skupni, bodi etični, kompaktno. Če bi se pa kazali med njuni bodi materijalni interesi našega ljudstva, znaki razdvojenosti, bo to razglodalo tudi moramo uveljavljati brezpogojno skupno življenje v narodu in ga zastrupljalo, voljo. Z dejanji moramo kazati zlasti vna- 1 S takimi mislimi pozdravljamo današnji njemu svetu, da morejo biti med nami pač j ustanovni zbor samostojnega političnega različna mnenja cb kakem vprašanju i društva za Goriško. Italija Senat sklican za 13. julija RIM, 12. Senat je sklican za četrtek, dne 13. julija ob 16 s tem-le dnevnim redom: 1. vprašanja; 2. razprava o teh-Ie zakonskih načrtih: reforma kazenskih in civilnih pristojbin za priče, izvedence, porotnike ter sodnijske uradnike; 3. uzakonitev odloka z dne 22. febr. 1917. o gradbi električnih prog i. dr. Interpelacija poslanca Giuriatija o dogodku na Krnu RIM, 12. Senator Mosconi je imel pogovor s podtajnikom za notranje stvari Ca-sertanom, ki je hotel, predno odgovori na tozadevno vprašanje poslanca Giuriatija, izvedeti nekatere podrobnosti o tem dogodku in o posledicah, ki jih je imel. __ Argentinski predsednik v Rimu RIM, 12. Danes ob 13. uri je priredil predsednik argentinske republike Del Al-vear slavnostni obed v čast Nj. V. kralju v palači argentinskega poslaništva. Med drugimi so se obeda udeležili prestolonaslednik, min. preds, Facta, predsednik senata, minister Schanzer, rimski župan Cre-monesi itd. Potovanje ministra Amendole BENGASI, 12. Minister za kolonije Amendola se je po obisku v Cirenaiki vkrcal na parnik «Praga», ki bo odplul v Sirakuzo. Ministra so pozdravili ministrski predsednik, predsednik zbornice in drugi dostojanstveniki. Proslava obletnice smrti kiparja Canove POSSAGNO, 12. V očigled proslave stoletnice smrti slavnega kiparja Canove, katerega dela < Amcr», «Herkul», «Venus», »Žalujoča I talija» i. t. d. so raznesla njegovo slavo sirom sveta, je prispelo sem ogromno število zastopstev iz vseh delov Italije. Minister za šolstvo Anile je v navdušenem govoru očrtal pomen te proslave, nakar so govorili reški škof mons. Constan-tini in drugi govorniki. Tekom govora reškega škofa so aeroplani metali cvetje na tempelj, ki ga je Canova sam zgradil. Poved temu njegovemu delu je dalo dejstvo, da so nekateri kardinali odklonili njegovo ponudbo, naj bi se postavil v eni rimski cerkvi njegov kip Vere s križem in ščitom. _ Jugoslavija Sporazum z Italijo PARIZ, 12. «Temps» razpravlja v po-,bnem poročilu o finančnem položaju svobodne države Reke. Naglaša, da se v Rimu vodijo razgovori o finančni pomoči. Obstoja velika nevarnost za nove nerede na Reki, če se ne priskoči hitro Reki s finančnimi sredstvi na pomoč, Razgovori pa so zadeli na velike težkoče, ker na Reki ni nobene legalne vlade, ki bi mogla prevzeti vse obveznosti. Splošno je pričakovati, da dobi Reka Znatno finančno pomoč, čim bo dosežen sporazum med Italijo in državo SHS. V glavnem gre za izvršitev rapaliske pogodbe. Dokler se ne doseže med tema državama Sporazum, ni mogoče pričakovati, da dobi Reka od kod finančno podporo. BELGRAD, 12. V političnih in parlamentarnih krogih pričakujejo, da bo definitivno rešeno vprašanje sporazuma med Italijo in jugoslovensko državo tekom 10 dni. Ministrski predsednik Nikola Pašić, kakor smo že včeraj javili, je iz nacionalnih in političnih ozirov opustil svoje odklonilno stališče glede nevtralne cone za mesto Zader. Tekom prihodnjih dni reši ministrski svet definitivno jadranske konvencije Francesco Nitti: Evropa bes mira prevedena na hrvaščino ZAGREB, 12. Zagrebška knjigarna »Zabavne biblioteke* je izdala prevod zanimive in aktualne knjige bivšega italijanskega ministrskega predsednika Nittija. ki ie prevedena v skoraj vse evropske jezike. Nitti razpravlja v šestih poglavjih o rezultatih mirovnih pogodb, o zmagovalcih in premagancih, o vojni odškodnini, o evropski obnovi in mirovni politiki. Za srbsko-hrvatsko izdajo je napisal predgovor sam avtor. Knjiga obsega 15 tiskanih pol velikega formata ter je opremljena z avtorjevo sliko. Čehoslovaška geološka ekskurzija na Principovem grobu SARAJEVO, 11. Čehoslovaška geološka ekskurzija slušateljev visoke rudarske šole v Pribranu pod vodstvom g. prof. ing. dr. Storesa je posetila danes grob narodnega mučenika Gavrila Principa in položila nanj venec. Prihod srbskih sirot v Slovenko LJUBLJANA, 12. V soboto, dne 15. julija ob 10. dopoldne dospe iz Rogaške Slatine v Ljubljano 60 srbskih sirot, dečkov in deklic, ki so izgubili v svetovni vojni svoje stariše. Srbsko deco sprejme na kolodvoru starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza in sokolski naraščaj ljubljanskih in okoliških sokolskih društev. Srbski otroci so že obiskali Celje in Maribor. Že dolgo ni videlo Celje tako prisrčnega sprejema, ktkor zadnji petek, ko je pripeljal popoldanski osebni vlak mile goste, vojne sirote, katere preskrbuje društvo za vzgojo in varstvo vojnih sirot v Belgradu. Ob zvokih mariborske vojaške godbe in vzklikanju mnogobrojne množice zbranega občinstva je v vzhičenih besedah pozdravil došle sestre in brate iz Srbije v imenu pripravljalnega odbora učitelj Wu-dler, nakar se je zahvalil za pozdrav predsednik društva general Rašič. V Narodnem domu je bilo dobro preskrbljeno za obed, nato pa se je od vožnje utrujena deca osvežila v bistri vodi žuboreče Savinje. Vojaški koncert v mestnem parku je privabil nepregledno množico, gostje pa so bili ves čas predmet splošne simpatije in iskrenih ovacij. Ko so slovenske Celjan-ke in Celjani na večer prišli po svoje stanovalce, da jih vzamejo za dve noči pod streho, je marsikdo odhajal žalosten in praznih rok, ker je občinstvo vrlo tekmovalo v gostoljubnosti. Prihodnji dan, to je sobota, je bil določen za izlete. V spremstvu svojega in celjskega učiteljstva ter lepega števila domačih deklic, fantov in odraslih so pohitele sirote na Stari grad, od koder se jim je nudil najlepši pogled na mesto in celo okolico. Med razvalinami starodavnega gradu, ob pogledu na čudovito naravno lepoto in v razpoloženju za vse najlepše jih je prof. Mravljak kot predsednik Muzejskega društva pozdravil kot one, ki so za svcS>odo zasužnjene, a večno lepe slovenske grude žrtvovali vse, kar je morebiti človeku najdražjega na svetu, da je postala skupna mati, naša jugoslovenska domovina, prosta, jaka in velika. Potem, ko se je deca in spremstvo v restavraciji «Na starem gradu» okrepčala, je mladina z najlepšimi utisi zapuščala zgodovinska tla. Popoldne so bile sirote gostje dr. Božiča na njegovem posestvu na RoŠnici, To-piči so pokali, godba je svirala, ko so stopili izletniki na posestvo gostoljubne obitelji dr. Božiča. Nad sto jih je bilo trpba pogostiti, a pogoščeni so bili zares sijajno. Na prostornem travniku med temnozelenim sadnim drevjem je zarajala navdušena mladina rdečih lic in z veseljem na obrazu. Nad vse ginljivo je bilo v nedeljo slovo od milih gostov. Deklice so se objemale in plakale, odrasli so si stiskali roke. Nad vse veličasten je bil tudi sprejem v Mariboru, odkoder so srbske sirote odnesle res najlepše utiske. Princ Gjorgje ni pisal nikakega pisma ministrskemu predsedniku Pašiću BELGRAD, 12. Uradno se poroča: Pooblaščeni smo izjaviti po informacijah, ki smo jih dobili v poučenih krogih, da princ Gjorgje najodločneje zanika vest o domnevnem pismu ministrskemu predsedniku Pašiću, katero je objavil belgrajski list «Videlo Čehoslovaška Konferenca Male entente v Pragi PRAGA, 12. Po posvetovanju zastopnikov Male entente v Belgradu povodom kraljeve poroke pripravlja čehoslovaško finančno ministrstvo načrte za finančno konferenco predstavnikov Male entente, ki se bo vršila v Pragi meseca septembra. Gie v glavnem za konsolidacijo valutnih kurzov. Konference se udeleži morda tudi Grška. ___ Rusija Grozna statistika BERLIN, 12. V nedeljo 9. t. m. se je vršila v Berlinu druga mednarodna konferenca za pomoč lačni Rusiji. Konference so se udeležili številni zastopniki inozemskih pomožnih akcij in delegati mednarodnega Rdečega križa. Iz Haaga je prišel tudi poseben delegat ruske sovjetske vlade, ki je izjavil, da je nadaljevanje pomožne akcije nujno potrebno, ker bo znašala žetev v pokrajinah lakote komaj polovico žetve iz leta 1913. V imenu predsedstva mednarodne pomožne akcije je poročal Smidrič o grozni katastrofi v Rusiji ter je izjavil, da trpi na lakoti okoli 30 miljonov ljudi, to je ena tretjina celokupnega ruskega prebivalstva. Umrlo je približno dva milj ona ljudi. Francija Francozi se boje nemškega bankrota PARIZ, 12. Nacionalistično pariško časopisje se bavi s padcem nemške marke ter meni, da ne bi moglo niti večje posojilo pomagati k ureditvi nemške valute v bodočnosti. «Action Francaise* pripominja da bi mogla Francija izgubiti vsako upanje na izplačila vojne odškodnine s strani Nemčije, ako se ne zavzame z vso energijo za svoje pravice. Poincarejev odgovor na angleško noto o vzhodnem vprašanja. PARIZ, 12. « Journal» zagotavlja, da je Poincarejev odgovor na zadnjo angleško noto o vzhodnem vprašanju že gotov. London ne predlaga konference, katere na-j bi se udeležili zavezniki Grki in Turki, temveč sestanek odposlancev vojujočih držav pod nadzorni-štvom visokih zavezniških poverjenikov v Carigradu. Sprejem s strani Anglije je podrejen 4 pogojem: 1. Konferenca se ne bo vršila v Ismidtu, temveč v Beikolu, majhnemu mestecu nasproti Terapiji pred vratmi Carigrada;; 2. da se preprečita vojaški nastop, kakor obstreljevanje Samstma in tihotapenje, bodo grške vojne ladje pooblaščene, da preiskujejo ladje; 3. mirovni pogoji, določeni dne 26. marca na konferenci v Parizu, ostanejo v veljava; 4. v slučaju, da bi se po preiskavi o grozodejstvih pokazalo potrebno, se bodo zahtevala nova jamstva za zaščito manjšin. Francija proti moratoriju PARIZ, 12. Oficiozno poročilo pravi, da je prezgodnja vest iz Londona, da bi se bila Francija pripravljena odpovedati delu nemškega dolga in dovoliti moratorij treh let. Ne more se govoriti ne o odpovedi, ne o mednarodnem posojilu — pripominja poročilo — brez predidočega sklepa odškodninske komisije o teh ukrepih, katerih prvi ima. namen ozdraviti nemške finatira drugi pa razveljavljenfe medza-vezmSlrih dolgov. Listi tudi pišejo, da je neresnična vest, da je angl-*£ft vlada prosila Poiacarčja, naj pride Čim vrm J. London v svrho raz- prave o položaju, ki je nastal vsled padanja nemške valute. Mednarodna trgovska zbornica PARIZ, 12. Danes se je sestal svet mednarodne trgovske zbornice pod predsedstvom bivšega trgovskega ministra senatorja Clementel-a. Proučevala so se različna zelo važna vprašanja tičoča se med:-narodne trgovine in sprejeli so se predlogi, ki gredo za tem, da zboljšajo gospodarske ednošaje med posameznimi državami \in da ustvarijo bolj tesno sodelovanje med Ameriko in Evropo, Med finančnimi vprašanji, ki so se razpravljala, je posebne važnosti vprašanje združenja osrednjih emisijskih bank, ki se je razpravljalo že v Genovi in katero je zbornica sklenila podpirati, da tako doseže čim večje zboljšanje valutnega stanja. V vprašanju prevozov je italijanska delegacija zopet zastopala stališče, da se vpelje po kanalu La Manclie služba s ferry boats. Svet je priznal, da je to vprašanje splošnega pomena za promet med Anglijo in kontinentom ter je sklenil, da naj se o njem ne posvetuje samo Anglija, Francija in Italija ampak naj se pritegnejo tudi Belgtia in Nizozemska, ki so posebno prizadete in naklonjene načrtu. Svet se je nato bavil s predlogom, naj bi se sklicala posebna konferenca, ki naj se bavi z gospodarsko obnovitvijo podonavskih dežel, ter sprejela stališče italijanskega odposlanstva, t. j. naj se ne skliče posebna konferenca ampak naj se pri drugem kongresu zbornice, ki se bo vršil tekom prihodnjega februarja v Rimu, odredi poseben odsek, ki naj se bavi splošno z gospodarsko obnovitvijo vseh evropskih držav, Anglija Angleška vlada in padanje nemške valute LONDON, 12. Re.Uterjeva agencija javlja, da se je angleški ministrski svet bavil s položajem, ki je nastal vsled padca nemške marke, ni pa prišel do nikakega .sklepa, ker gre za vprašanje, ki se tiče vseh držav, ki so podpisale versaillesko pogodbo. Vse, kar se narediti, pravi agencija Reuter, je to, da se pospeši čas sestanka med Lloydom Georgeom in Poincarejem. Mogoče je, da se bo vprašanje rešilo tako, da se bo dovolil Nemčiji moratorij ali vsaj mednarodno posojilo. Nemiija Policija na sledu drugima dvema atentatorjema na Rathenaua BERLIN, 12. Policija je prišla na sled drugima dvema atentatorjema na Rathenaua, Fischerju in Kernu. Videli so ju v Pismarju in drugih mestih meklenburške in hanoverske pokrajine. Morilca sta zbežala proti Gardelegenu in sta brez vsakih sredstev ter silno utrujena. Morala sta celo ponekod prositi kruha. Potujeta s kolesi. Tiskarska stavka v Berlinu BERLIN, 12. Tiskarska stavka je končala. Jutri bodo zopet izšli listi. Španska Železniška nesreča v Paradesu 23 mrtvih MADRID, 12. Število trupel, ki so jih izvlekli izpod koles vlakov, katera sta se trčila na postaji Paredes, znaša 23. Med mrliči se baje nahajajo en senator, en poslanec in en sodnik. Turčija Turčija v finančnih stiskah PARIZ, 12. Agencija «Havas» poroča iz Carigrada: Slabo finančno stanje dela uradnim krogom velike iskrbi. Državni uradniki niso še dobili plače za mesec junij, kakor tudi ne zaostanke zadnjih štirih mesecev in pol. Ministrski svet se je na zadnji seji bavil s tem vprašanjem. Snoči je začasni finančni minister ukrenil potrebne ukrepe za skrčenje števila uradnikov, za zmanjšanje troškov in zvišanje davkov. Upa £ie, da bodo zavezniki v kratkem dovolili Turčiji posojilo 650.000 turških lir, s katerimi se bo plačala uradnikom polmesec na plača. Češke maniiine v Avstriji Prijateljski odnošaji med Avstrijo in Malim sporazumom so preobhodni predpon goj za uspešno uveljavljanje tega poslednjega v evropski politiki na eni strani, a na drugi strani si življenju senžermenske Avstrije brez takega prijateljstva ali vsaj spo- j razuma spričo sedanjega političnega polo- tako krepko obnovitev svoje narodne in žaja v Evropi sploh ni mogoče misliti. Pri i kulturne organizacije, ko bi cchoslovaska ' • * - | | __1« J« __J«1 a rvk /><-i im o c* tr/Mrt nnli ti b tem prihajata predvsem v postev obe slo- Ogrski Šopronj, toda brez podpore Malega sporazuma bi bila najbrže prišla ob vse Gradsko, kajti naklonjenost velikih držav napram monarhistični Ogrski je bila lanskega leta zelo velika. Od tedaj — točno od beneškega «sporazuma», — so se prijateljski odnošaji med Avstrijo in Malim sporazumom bolj in bolj razvijali in utrjevali. Na sestanku v Lanah pri Pragi, kjer sta se sestala predsednik čehoslovaške republike Masaryk in predsednik avstrijske republike Hainisch, je bila sklenjena med obema državama važna gospodarska in obenem tudi politična pogodba. Čehoslovaška je bila prva država, ki je Avstriji dovolila posojilo v znesku 500 miljonov kron S tem ni napravila Avstriji le neposredno korist s svoje strani, temveč je s svojim pogumnim korakom moralno prisilila tudi države velikega sporazuma, da so ena za drugo obljubile Avstriji večja posojila. Is'.o-Časno kot s Čehoslovaško na severu se jc prijateljsko sosedstvo vzpostavilo tudi z Jugoslavijo na jugu in je bilo formulirano v raznih pogodbah. Zgoraj smo že naglasili veliko važnost, ki jo imajo ti sporazumi z ozirom na zunanjo in splošno evropsko politiko držav Malega sporazuma. Zelo velik upliv pa jc imela ta nova politika v srednji Evropi tudi na notranje razmere v Avstriji in predvsem je blagodejno vplivala na položai slovanskih manjšin v avstrijski republiki. Kakor znano, se nahajajo slovanske manjšine v Avstriji na treh različnih krajih: na Koroškem imamo koroške Slovence, na Gradskem gradske Hrvate ter na Dunaju in ob reki Moravi Čehe. Čehi so kot slovanska manjšina najštevilnejši in najbolje organizirani. Med iein ko je koroških Slovencev okoli 90--10U tisoč, gradskih Hrvatov okcli 75.000, j * bilo že pred vojno samo na Dunaju okcli V2 milijona Čehoslovakov. Svoja društvu in svoje politične organizacije imajo Čel i tudi v Lincu, Gradcu, Dunajskem Novem mestu, Stockerau itd. Kar se tiče čeških vasi ob Moravi, so njihcvi prebivalci v narodnem oziru precej nezavedni in so v lem oziru podobni tistim našim Korošcem, ki so jih Nemci pohvalno krstili za «deutsch-freundliche Slovenen». Narodno najzaved-nejša je torej čehoslovaška naselbina na Dunaju. Tamkajšnje sokolsko društvo šteje nad 20.000 članov. Ped staro Avstrijo ni bilo nikakih javnih čeških šol na Dunaju. Pač pa so Čehi vzdrževali tri zasebne šole, ki pa jih je vlada dala zapreti. Danes pa imajo Čehi svojo realno gimnazijo, dvo-razredno-trgovsko šolo in zasebno meščansko šolo v istem poslopju v Schiitzen-gasse, kjer je bila 1. 1914. zaprta češka zasebna ljudska šola. Vsled močnega pritiska s strani Čehoslovaške, dalje na podlagi določb senžermenske pogodbe o narodnih manjšinah in predvsem pa vsled trdovratnega šolskega štrajka čehoslovaških otrok, ki je trajal složno 14 mesecev, je morala avstrijska vlada otvoriti Čehom 15 javnih šol. Ako jim prištejemo še zasebne Šole, ki jih vzdržuje Šolsko društvo «Kcmensky», dobimo lepo število 25 šol, s katerimi razpolagajo danes dunajski Čehcslcvaki. Zraven tega zahtevajo dunajski Čehi javne meščanske šole in pa češko učiteljišče, ki naj skrbi za učiteljski naraščaj. S predšolsko vzgojo otrok pa se bavi človekoljubno društvo «Češko srdce». V zadnjih letih pošilja to društvo otroke tudi na počitnice v Jugoslavijo (lani jih je bilo okoli 8000!) V političnem oziru so dunajski Čehoslo-vaki organizirani v sedmih strankah. To seveda nikakor ne brani, da bi ne nastopali v vprašanjih šolske in Človekoljubne narave složno in skupno. Na Dunaju izhajata dva čehoslovaška dnevnika «Delnicke Listy» in «Vidensky Dennik» in trije tedniki; med katerimi je najvažnejši «Videnske Listy». Poleg teh pa izhajajo še drugi list/, ki pa nam niso pri roki. Dunajski Čehi se udeležujejo volitev s svojo kandidatsko listo. Pri prvih volitvah v 1. 1919. je zbrala njihova lista 65.000 glasov ter so imeli enega poslanca v državnem zboru, ki pa so ga v 1. 1920. zopet izgubili. Pri volitvah v deželni zbor so izvojevali 8 sedežev, a 41 svojih zastopnikov so poslali v zastope posameznih okrajev dunajskega mesta. Pozneje je število čehoslovaških glasov padlo od 65.000 na 55.000. Vzrok temu je bilo izseljevanje. Kljub temu pa je čehoslovaška manjšina na Dunaju impozantna in Nemci morajo z njo resno računati. Mirovne pogodbe vsebujejo, kakor rečeno, tudi določbe o zaščiti narodnih manjšin. Toda pri vsem tem bi se ne bilo dunajskim Čehom nikdar posrečilo izvesti vanski državi Malega sp»orazuma Jugoslavija in Čehoslovaška. Čehoslovaški ministrski predsednik dr. Seneš, eden najuglednejših državnikov sedanje Evrope, ki je kljub mogočnim oviram s strani velikega sporazuma znal pritegniti Avstrijo pod vpliv Malega sporazuma, ni napravil s tem le velikansko uslugo srednjeevropskemu sistemu, katerega je sam zamislil, temveč je neizmerno koristil tudi Avstriji sami. Znano je, da so se Čehoslovaška in z njo vse države malega sporazuma odločno postavile na stran Avstiije povodom njenega spora z Ogrsko radi Gradskega (Bur-genlanda). Položaj Avstrije, ki je bila do tedaj osamljena, se je vsled tega znatno utrdil, Avstrija je sicer morala žrtvovati vlada ne vodila obenem s svoio polifiko odkritosrčnega prijateljstva tudi primerno zunanjo manjšinsko politiko napram Avstriji. Ako ji narekuje brez ozira na podpisane pogodbe pravično notranjo manjšinsko politiko že samo načelo vzvišenega človekoljubja, ji pa nalaga čut istega človekoljubja pomnoženega s čutom krvnega sorodstva primerno zunanjo manjšinsko politiko v zaščito istovrednih odlomkov, ki živijo kot manjšine v drugorodni državi. Pri tem ne gre za nikak iredeniizem, temveč, kakor rečeno, za akcijo golega človekoljubja, ki izhaja iz ljubezni do bližnjega in obenem iz ljubezni do sel>e. Ugled nacionalnih držav v inozemstvu je pač v razmerju z boljim ali slabšim pcJo-žajem, v katerem se nahajajo manjšine ijte-ga rodu v drugorodnih državah. Tin jriier i! zgiM uSm Min V Trstu, doc IX julij« 1922, Dne 1. decembra 1921 so družinski -tranje moči nemškega naroda. Ze 1. januarja 1. 1921. je predstavljala nemška trgovska mornarica 1,000.000 ton! Nemški načrt za obnovitev trgovske mornarice obstoji iz dveh delov, ki se med seboj izpopolnjujeta. Na eni strani skuša Nemčija kupiti nazaj vse ladje, ki jih je svoj čas morala odstopiti bivšim sovražnikom, in tudi druge ladje, ki so na prodaj, na drugi strani pa se gradijo z največjo naglico nove ladje najmodernejše vrste. Kar se tiče izvajanja prvega dela tega načrta, je treba omeniti, da zavezniške vlade njega izvršitev ovirajo, kjer le morejo. Kljub temu pa se je nemškemu društvu «Ilapag» posrečilo kupiti od inozemskega Lloyda 4 velike in dva manjša parnika. Znatne kupčije te vrste so se sklenile tudi na Angleškem in nemško paroplovno društ. «Horn» v Flensburgu je javilo pred kratkim, da je ustanovilo dve novi paroplovni progi, eno s Srednjo Ameriko, a drugo z Brazilijo. Na obeh progah bodo vozili parniki, ki so bili večinoma kupljeni na Angleškem. Seveda povstod ne gre enako gladko. Tako so se vsled zunanjih vplivov razbila pred kratkim pogajanja s Portugalsko za odkup vseh ladij, kar jih je dobila ta država od Nečije v smislu določb mirovne pogodbe. Na sličen način se je ponesrečil tudi nakup večjega števila švedskih in norveških parnikov. Kljub vsem oviram pa je bilo že v začetku lanskega leta 42 nekdanjih nemških parnikov — med njimi «Capre-Palimo» z 21.500 tonami — zopet v lasti neških parop lovnih društev! Največjo važnost pa polagajo Nemci na gradbo novih parnikov in zato imajo zelo tehtne razloge. V kratkih letih ne bo nemška mornarica samo obnovljena, lemveč bo imela obenem najnovejše tovorne in potniSke pamike, dočim bodo imele druge mornarice večinoma parnike starejših vrst. Gradba novih parnikov napreduje zekx naglo. Kriza v ladjedelstvu, pod katero težko ječijo vse velike pomorske države, je Nemcem nepoznana stvar. Medtem ko so morale angleške ladjedelnice odpovedati delo za stotisoče in stotisoče ton, je pred kratkim «Vossische Zeitung» ponosno izjavila, da «v Nemčiji krize ladjedelstva ni». To dokazujejo tudi množice na novo izpu« ščenih ladij. V L 1920. so izpustile nemške ladjedelnice na vodo za 204.041 ton novih ladij, avl. 1921. že za 509.041 ton. Vseh 26 velikih nemških ladjedelnic dela z vsO paro in za gradbo trgovskih ladij se rabijo sedaj tudi nekdanje vojaške ladjedelnice, ki so gradile pred vojno vojne ladje. Ta velikanski napor nemških ladjedelnic podpira in podžiga enodušno vse nemško javno mnenje. Predavatelji, časnikarji poslanci in drugi krogi vzdržujejo po vsej Nemčiji silno agitacijo za povzdigo trgovske mornarice. Ta agitacija nas spominja na propagando, ki se je vršila za časa cesarja Viljema in pod njegovim pokrovitelj stvom za povzdigo nemške moči na morju. Pod vplivom javnega mnenja daja tudi država ladjedelski obrti ogromne podpore. V marcu mesecu lanskega leta je bil sprejet v nemškem državnem zboru zakon, s katerim sta se podelili ladjedelnicam dve miljardi mark podpore pod pogojem, da «se mora 90% novih parnikov zgraditi v nemških ladjedelnicah in da mora trgovska mornarica znašati v petih letih 2,500.000 ton». Ako vzamemo te številke v pretres, tedaj nam postane strah zaveznikov pred novo nemško trgovsko mornarico malo bolj razumljiv. Začela se je zopet pojavljati tista pošast, ki so zavezniki mislili da je za stalno zadavljena, namreč nemška konkurenca na svetovnih morjih. Ta konkurenca bo tem občutnejša, ker bo nova nemška trgovska mornarica sestavljena iz najmodernejših parnikov. Vsled tega so se mornariški krogi v zavezniških državah vznemirili in ni več daleč hip, ko se bo na tem polju zadela nova tekma «na življenje in smrt» med Nemčijo in drugimi evropskimi pomorskimi državami. Ta tekma bi bila dobra stran strahu pred Nemčijo, ker bi nekako rešila krizo v ladjedelstvu in ustvarila za delavske množice nove vire zaslužbe. Naglo vstajanje nemškega naroda pa je zelo poučno za vse narode sploh, male in velike. Uči nas, da noben narod, naj pade nanj še taka nesreča, ne umre dotlej, do« kler se sam sebe ne obsodi na smrt.... Dnevna vesti Žalostna obletnica. Danes pišemo 13. julija! Datum torej, ki vzbuja v nas: pre-žalostne, uprav strašne spomine. Dospeli smo do druge obletnice zažiga našega rodnega doma». zločinskega uničenja središča našega socialnega življenja in kulturnega snovanja, ter silen udarec v naše gospodarstvo. Take obletnice vzbujajo žgoče spomine, ker se bolno dotikajo še nezaceljenih in žgočih ran, da jih občutimo tem hujše. »Bolha v ušesu.« »Nazione«, ki že precej časa nekam pridno zasleduje pisavo našega lista, ni prezrla tudi našo notico, kjer smo — sklicevaje se na slične slučaje v južnem Tirolu od strani tvrdek v Nemčiji — obsojali trgovce v Jugoslaviji, ki našim ljudem v Julijski Krajini ne dopisujejo v materinem jeziku in smo zato pozivali našo javnost, naj si v takih slučajih iščejo — drugih dobaviteljev! «Nazione» označa ta naš poziv kot poziv na bojkotiranje! — Pa pustimo to! Klasična pa postaja «Na-zione» s svojo trditvijo, da smo mi pri «Edinosti» sami krivi, če trgovci v Jugoslaviji nočejo pisati v slovenskem jeziku!! Čitatelj gotovo gleda z začudenjem na tako trditev. Še bolj pa se bo čudil, ko bo čul utemeljevanje za tako trditev. Piše namreč: «Mari ni bila ravno ista «Edinost», ki je pripomogla k temu, da se je razširila misel, da se ne sme pisati v slovenskem jeziku, ker se pisec podaja s tem v nevarnost, da se taka pisma ne dostavijo na-slovljencem! Če je tako, bomo razumeli, zakaj praktični ljudje rajše pišejo v italijanščini, aLi pa v drugih jezikih. Če pa ni tako, potem pa naj bi ne bila «Edinost» položila te bolhe v uho!» In «Nazione > zaključuje sentenco: «Tako se dogaja ljudem, ki se črez vse pritožujejo!» «Nazione» misli morda, da je ta njen pouk moder, v resnici pa je zelo temeljito zgrešen, ker zamenjuje stvari in njihove vzroke. Naš nastop radi nedostavljanja poštnih pošiljatev s slovenskim naslovom je bil pravda z ravnateljstvom pošte. Šlo je samo za slovenske naslove pisem, za PODLISTEK 1. S. TURGENJEV: RUDIN (Iz ruščine prevedel Ivan Vouk.) (39) Največ pa se je smejala Darja Mihajlov-na, ko je začel Pigasov razpravljati o ljubezni in zatrjeval, da je bil tudi on predmet hrepenenja in da ga je neka. burna Nemka nazvala celo «apetitnega Afrikan-čika>. Darja Mihajlovna se je smejala, toda Pigsov se ni lagal; on se je po pravici ponašal s svojimi uspehi*. Zatrjeval, da ne more biti nič lažjega kakor si pridobiti ljubezen katerekoli ženske: treba ji je samo deset dni zaporedoma zatrjevati, da je v njenih ustih raj, a v očeh blaženstvo in da so ostale ženske poleg nje same avše in na enajsti dan poreče sama, da je v njenih ustih raj in v očeh blaženstvo in vas vzljubi Vse je mogoče na svetu. Morda je imel Pigasov prav. O poldesetih je bil Rudin že v ulici. V daljni in bledi nebesni globini so se ravnokar zažigale prve zvezde; na zapadu je se žarelo — nebesni svod je bil tam čistejši in jasnejši; lunin krajec se j* lesketal v zlatu skozi črno vejno mrežo plakajočo brfeje. Druga drevesa so ttala kakor mrki velikani s tisoči svetlimi luknjami, ki to bile podobne očem, ali pa so se zlivala v splošno mračno ogromno maso. Niti listič se ni zgeml; skrajne vcjice bezga in akacije so bile tako mirne, kakor da nečemu prisluškujejo in so se iztegovale v toplem zraku. Hiša je črnela v bližini; podoigasta, razsvetljena okna so s svojo rdečkasto svetlobo odsevala na temnem ozadju. Večer je bil tih in miren; toda v tej tišini je šel dih pritajenega, strastnega hrepenenja. Rudin je stal s prekrižanimi rokami na prsih in poslušal z napeto pozornostjo. Srce mu je močno bilo in komaj je ptitajeval dih. Končno je zaslišal lahke, nagle korake in Natalija je stopila v utko. Rud m je pohitel k njej in jo prijel za roke. Bile so mrzle kot led. — Natalija Aleksejevna! — je zašepetal s tresočim se glasom: hot«i sem govoriti z vami... nisem mogel čakati jutrišnjega dne. Moram vam povedati da nisem slutil in se nisem zavedal do danafnjega jutra, da vas ljubim! Natalizme roke so rahlo v2trepetale v njegovih. — Ljubim vas, — je ponovil: — in ne merem razumeti, kake sam se mogel tako dolgo varati, kako da nisem že davno uganil, da vas ljubim ! . In vi?... Natalija Aleksejevna, povejte, ttt vi?,.. ^ .. Natalija jc komaj dihala. — Saj vidite, prišla sem semkaj, — je rekla končno. — Toda povejte mi, ali me ljubite? — Zdi se mi... da ... — je zašepetala. Rudin je še krepkeje stisnil njene roke in jo je hotel privleči k sebi... Natalija se je naglo okremla. — Pustite me, — meni je strašno, zdi se mi, da nekdo prisluškuje... Za božjo voljo, bodite previdni. Volmcev sumi — Bog z njim! Saj sto videli, včeraj mu nisem niti odgovoril... Ah, Natalija Aleksejevna, kako oe srečen! Zdaj naju ne more nič več ločiti! NataHja mu je pogledala v oči _ — Pustite me, — je zacepetala: — čas je oditi — Se trenotek, — je začel Rudin,.. — Ne, pustite, pustite me... — Zdi se, da se me bojite? — Ne; toda nuno iti... — Torej ponovite, vsaj še enkrat.. • — Vi pravite, da sto sečai? — je vprašala Natalija. — Jaz? Ni človeka na »vetu srečnejšega od mane! Ali morda dvomite? — Natafija jo dvignila glavo. Njeno bledo, plemenito, mlado in razburjeno obličje je bilo krasno v tajmstveni senci ulice, v padala medli svetlobi, ki — Vodilo, — jo rekla: — tes bom - O Bo«! — je v*M Mb.* nočnega Toda Natalija se je umaknMa in odšla. Rudin je neko&ka postal, nato je šel počasnih korakov iz utice. Mene je jasno razsvetlil njegov obraz; na ustnah se mu je zibal smehljaj.. — Srečen sem, — je rekel polglasna. — Da, srečen sem, — je ponovil, kakor da bi hotel prepričati sam sebe. Vzravnal se je, stresel svoje kodraste lase m naglo odhitel v vrt, veselo mahajoč z rokami. In tedaj so se v bezgovi utici neslišno razmaknili grmovi in prikazal se je Pan-dalevski. Previdno se je ozrl, zmajal z glavo, stisnil ustne in pomembno izpregovoril: «No, no. Dobrot bos da o tem obvestimo Darjo Mihajlovno», in se je skril. vin. Ko se je Volincev vrnil domov, je bil tako potrt in nevoljen, da je komaj odgovarjal sestri in se je takoj zaprl v svojo sobo, da se je Aleksejevna odločila poslati po Ležnjova. Ona se je zatekala k njemu v vseh zamotanih slučajih. Ležnjov ji je sporočil, da pride naslednjega dne. Volincev se ni razvedril niti naslednjega dne. Po čaju je nameraval na delo, toda ostal je doma, legel na divan in vzel v roke knjigo, kar se je redkokdaj zgodilo. Volmcev ni čutil nagnjenja do slovstva, a pesmi se je naravnost bal. «To je tako nerazumljivo kakor stihi*, je imel navado reči m v potrdilo svojo trditve je navedel sledečo vrste pesnika Ajbtdata: - Krvavih spominov življenja S svojo roko ne izbrise Do konca trudnih dni Ne razum, ne veda- ponosna. Aleksandra Pavlovna je nemirno pogledovala brata, toda ni ga hotela vznemirjati z izpraševanjem. Tedaj je pridrdrala kočija in se ustavila pred zunanjim stopniščem. «No, hvala Bogu, — je pomislila, — Ležnjov je tu»___ Vstopil je sluga in naznanil prihod Rudina. Volincev je spustil knjigo na tla in dvignil glavo. — Kdo je prišel? — je vprašal. — Rudin, Dmitrij NikolajiČ, — je ponovil sluga. Volincev je vstal. — Naj izvoli, — je rekel: — a ti, sestra, — je dostavil, obrnivši se k Aleksandri Pavlovni: — pusti naju sama. — Čemu vendar? — je začela .. . — Že vem zakaj, — jo je prekinil jezno: — prosim te. Rudin je vstopil. Volmcev se je hladno poklonil., stoječ sredi sobe in mu ni podal roke. — Vi se me niste nadejali, priznajte, — je začel Rudin in položil klobuk na okno. Njegove ustne so podrhtavale. Bilo mu, je neprijetno; toda trudil se je prikriti svojo zadrego. — Nisem vas pričakoval, res je, — j® rekel Votineev: — po včerajšnjem dnevu V Trvtfl. im IS. Mi iW% Mit plučaje torej, ko naši ljudje niso nič zakriviti z našega narodnega stališča in so mar« reč varovali nate sakrosanktno jezikovno pravo. Nismo torej grajali naših ljudi, marveč smo jih hvalili in jih jemali v svojo obrambo. Z drugo besedo: nismo jih zavajali, naj ne pišejo slovenski, marveč smo jih v spodbujali k temu! Slučaji pa, kakor-len je bil oni z berlinsko tvrdko, na katerega smo se sklicevali, se ne tičejo vnanjo-Sti pisma, marveč notranjosti, jezika, ki se ga poslužuje trgovec v pismu samem! Tu je pravda s trgovcem! Tu greši trgovec! Razlika je torej očividna! Saj menda nismo še tako daleč, da bi pošta ne dostavljala pisem radi njihove kupčijske vsebine, radi jezika, v katerem je pismo pisano! Saj menda tudi v Italiji velja še pisemska tajnost, saj menda vendar ne odpirajo pisem in ne kontrolirajo njihove vsebine! Nevarnost, ki grozi odpošiljatelju pisma radi jezika, v katerem je pisan naslov, ne grozi radi njegove vsebine. Trgovec v Jugoslaviji torej, ki ne piše v svojem jeziku, je z našega narodnega stališča vreden najhujše obsodbe. Zato je bil umesten in povsem opravičen naš poziv, naj se naša javnost izogiblje takih trgovcev! «Nazione» je torej tu, ali vedoma, ali nevedoma, nesrečno zamenjala stvari in njihove vzroke. Ona sama je torej položila v italijanska ušesa prav — grdo bolho. Gospodu glavnemu uredniku, Silviju Benco, ki ga poznamo kot pametnega in razsodnega človeka, bi nujno priporočali, naj pazi, da se ne bodo za njegovim hrbtom pisale take neskladnosti!! Pred krizo v italijanski vladi? Že par dni se v vseh italijanskih političnih krogih širijo govorice, da se nejkaj snuje proti Factovi vladi. Tudi listi se bavijo več ali manj obširno s temi govoricami. Namen strmoglaviti vlado se pri-• - ___t____ ti p__: —„ J"T»;- < sedel pred par tedni z njim v gostilni «Alla taverna al fumo*. In ravno takrat sta se spoznala. _ Saj res. Sedaj mi je prišlo šele na misel, da se poznava — je dejal kovač. — No, vidite, da sem imel prav. Sedaj bova pa Sla na liter vina. , „ Ko je izrekel mož te besede, je prijel kovača pod pazduho m ga peljal pred gostilno v uKci dtetie Beccherie. Gostilna je bila že zaprta. , . , ., Moža sta trkala delj časa po vrabh tn olcmh gostilne, da bi jima odprli. Toda trkanje je bilo brezuspešno. Par trenutkov pozneje je kovačev znanec močno zažvižgal. Tedaj so prilezli izza vogala tdica VUeffi ilkje možakarji in se pridružili h kovaču in njegovemu znancu. Kmalu so se vsi zmenili, da bodo šli «krokat» v neko gostilno v ulici CapHeUi. Par trenutkov pozneje so že šk vsi po ulici delle Beccherie proti uBci Malcanton. V bližini ulice Stretta so planili vsi štirje možje na kovača, ga vrgli z vso silo ob tla in mu nato vzefc listnico s 150 lirami in srebrno uro ter verižico. Nato so zbežali s kovačevem «znancem » po ulici Stretta. Kovač je naznanil do godek policiji. Včeraj zjutraj se je posrečilo trem policijskim agentom aretira« na Garibaldijevena trgu kovačevega znanica. Imenuje se: "eter Mastrociani, star 31 let, brez stalnega bivališča. Možakar je sprva trdil na vse mogoče načine, da je nedolžen, pozneje je pa priznal, da je bil v zvezi z roparskim napadom. Sedaj sedi v zaporu. Denarne zadeve. Alojzij Aston, star 25 let, stanujoč na Kjadinu »t. 256, je prišel včeraj popoldne okoli 4. ure v navskrižje radi denarnih zadev z nekim prtjetclfem. Moža sta se sprva krstila z najrazličnejšimi priimki, konč no sta si pa skočila za vrat As tori je bil premagan. Rane, katere je dobil med pretepom, si je šel zdravit na rešilno postajo. Hudobija. Zasebmca Fierina Mozetič je razobesila pred včerajšnjim proti večeru z okna svojega stanovanja v ulici Massimo d'Azeglio št. 4, nekaj perila. Kakih dvajset minut pozneje je pa neki stanovalec v spodnjem nadstropju iz hudobije zapalil s svedo njeno perilo, ki je viselo čez njegovo okno. Mozetičeva se je pritožila na policijskem komisariatu v ulici Guido Brunner, da JI je dotični stanovalec že fnkrat zapalil perilo. Hudobnega soseda so spravili pod ključ. Tatovi v stanovanja. Antonija Mohorčičeva je pustila pred sinočnjim svoje stanovanje v ulic! Petronio St. 22 par minut brez nadzorstva. To ugodno priliko so uporabili doslej neznani tatovi in odprli staaovanje s pooare jenimi ključi Po staaovanju so vse razmetali iskali so zaklade. Šele po dolgem iskanju so našli v nekem predala, med cunjami Ustnico s tisočlirskim bankovcem in nekaj zlatenine v vrednosti 1000 Mr. Tatovi so morali bit! ne-vošljivi': pred odhodom so zaprli stanovanje s ključem, da bi ga morebiti ne obiskal drugi oddelek tatov. PredTzea lat Pred včerajšnjim zvečer okoli 7. ure se je pojavfl v zlatarnici Ivana De Gioia v ulici Giacinto Gallina št 5 elegantno oblečen mladenič, se obrnil do lastnika in mu dejal,naj mu pokaže v ogled zlate prstane. Last- čuvstvo napram Nataliji Aleksejevni ni je bilo poznano... Verujte mi, jaz poznam svojo vrednost; jaz vod, kako malo sem vreden tega, da sem stopil v njeno srce namesto vas; toda če nam je bflo Že tako usojeno, aH aaj se salo varamo m se pretvarjam«? AH naj sa izpostavljamo wt-sporazumljenjem, afi pa celo mofnosH takih prizorov kakor vteraj pri obedu? Sergej Pavlič, sami recite? Volincev je prekrižal roke na prsi, kakor da se s trudom zatajuje. — Sergej Pavlič! — je nadaljeval Rudia: — vi ste ogorčeni name, to čutim... toda razumite naju... razumite, da nisva imela drugega sredstva, s katerim bi vam dokazala najino spoštovanje, dokazala« da veva ceniti vaio skrteo plemenitost Iskrenost, popolna iskrenost bi bila aapram komurkoli neumestna; toda aapram vam je bila to najina dolžnost. Nama je prijetno vedeti, da je najina tajna v vaših rokah. Volincev se je prisiljeno zagrohotal. — Hvala na zaupanju! — je vzkliknil: — dasfaravno blagovolite vzeti na manje, da nisem ž slet poznati vale tajne, kakor tudi ne vam svoje zaupati in s katero razpolagate kot s svojo Isstahin Toda devo« lite: vi govorite takerekoč v dvojini Torej morem sklepati, de Natalija Aleksejevna ve "»j™* 1 11 fDa!je). nik je potegnil U železne blagajne škatlfo zlatih prstanov z dragulji in jo postavil na mizo navideznemu kupcu na ogled. Navidezni kupec je pregledal več prstanov. Izbrane prstane — bilo jih je pet — je postavil v ikatlji na kupček. Nenadoma je pa sagrabil za ta pripravljeni kupček prstanov in zbežal. Zlatarfevi uslužbenci so tekli za njim, toda njihovo zasledovanje je bilo brez uspeha. De Gioia trpi par tisoč lir škode. _ Vesti z Goriškega Iz Nabrežine. Dramatični odsek Javne ljudske knjižnice v Nabreiini vprizori v nedeljo, 30. julija 1922. na dvorišču .kavarne v Nabre-žim večerno predstavo «Nebesa na zemlji» veseloigra v treh dejanjih. Začetek točno ob 19 in pol zvečer. Iz Kobarida. V soboto dne 8. t. m, je priredila večja družba iz Kobarida izlet na Stol. Med potjo so izgubili potnika in nič se ne ve, je-li ponesrečil, ali kam zalezel. Mož je srednje postave, srednje starosti, bistrih oči, nos temne barve. Ako bi kdo kaj vedel o njem, naj blagohotno takoj naznani planinskemu društvu v Kobaridu. V Novakih pri Cerknem bo v nedeljo 16. t. m. dramatična predstava. Uprizorita se Ribičiče va veseloigra v treh dejanjih «Vraže» in Stritarjev dramatičeni prizor «Blaga du£a». Po predstavi prosta zabava brez plesa. Priče-fcek točno ob 5. uri pop. K obilni udeležbi vabi odbor. Iz Sv. Križa-Cesta. Na razne prošnje naznanjam, da priredim tečaj o zadružnem knjigovodstvu v Dobravljah JLjudska šola) z dnem 16. t. m. ob 8 uri zjutraj. Vsi oni, ki se žele udeležiti, naj pridejo omenjeni dan in ob omenjenem času na zgoraj določeni prostor. V Dobravljah, dne 10. julija 1922. Mermolja Fran, šol. voditelj v Dobravljah Sv. Križ-Cesta. Umor radi dedičine. Grozen zločin je te dni razburil mirno kraško vasico Pli&kovico. Med Andrejem Rebule na eni strani in Henrikom Žerjal ter Francom Košič na drugi strani je vladal že delj časa prepir radi neke dedščine, ki jim je skupno pripadla in katere si niso nikoli mogli razdeliti. V nedeljo je med tremi dediči prišlo v go-stikš do novega prepira, ki je končal s tem, da sta Žerjal m Košič naskočila na Rebulca ter ga z nožem večkrat zabodla, tako d? je ostal na mestu mrtev. Morilca sta bila aretirana ter odpeljana v tržaške zapore. Kogojev specijalni talent, katerega nfcna pfi nas noben drug skladatelj. On ne čaka posebnih t r enot ko v za nutopoloŽenje, iz njega vr» neprestano, odtod njegova velika produkt Iv« nos t in originalnost. Gdč Marjetica Bortolotti, je iirela zelo nehvaležno nalogo na trdem klavirju, izven tege so iz naše klavirske literature skladbe taket da ne pustijo brilirati, ker je vkljub temu Izvršila svojo nalogo tako lepo, zato ji ;Jre dvojno priznanje. Upajmo, da jo bodo posnemali slov. pianisti in se s srcem oklenili do» maČe klavirske literature. Gdč. Avrelija Sancin nam je zapela z isto gobokostjo kakor vsakokrat pri neštetih koncertih. O pevovodji in priznanju, ki mu gre le eno besedo: Svojemu idealu zvest gre preko kadil in preko podcenjevanja. Naj bo omenjeno tudi enkrat, da sta pripomogla k ustanovitvi tega zbora m njegovemu razvoju in delovanju še posebno predsednik pevskega zbora Joško Ribičič in tajnica gdč. Anica Čok. — I. G. Vesti Iz Istre Iz Hsrpelj. Sokolsko godbeno društvo priredi v nedeljo 16. t. m. v prostorih gospe Mi-kulič zabavo različne vsebine: Od 4. ure pop. do 6. koncert z raznimi komadi. Od 6. ure dalje ples, srečolov, točna šaljiva pošta itd. Ker ej čisti dobiček določen za poprave in nabave instrumentov, se pričakuje obilne udeležbe. Predplačila se hvaležno sprejemajo. _ Književnost in umetnost Koncert pev. zbora ^Učiteljske zveze» v Gorici, dne 8. julija 1922. — O priliki trodnev-nega jdborovanja «UčHeljske zveze®, se je vršil tudi koncert pevskega zbora. Mešan zbor je nastopil s šestimi zbori, moški z enim. Razen Lajovčevega »Spomladnega cpeva», so se vsi drugi zbori peli na novo. Poleg tega en ženski duet, trije samospevi, dva melo-dr&ma in tri slov. klavirske skladbe. Spored je bil naslednji: I. Ivan Grbec: Otroci molijo; Anton Lajo-vic: Spomladni spev; Anton Forster: Z glasnim šumom... (Mešam zbori). 2. Janko Ravnik: Iz Seguidille: Ljubezen mojo mlado... Marij Kogoj: Istrski motiv. (Samospeva, poje A. Sancin), 3. Recitacija: Skozi gozd je šel (Kette). Narodna balada: Mornar. (Recitira Albe. širok, ob klavirju improvizira Marij Kogoj). Odmor. 4. Anton Lajovic: Ne povem vam zakaj... (Duet za ženske). 5. Vazilij Mirk: Capriccio; Dr. G. Krek: Bagatela; Vazilij Mirk: Rapsodija. (Klavir, igra Gita Bortolotti). 6. Emil Adamič: Kregata se babe in devo>«ca. (Moški zbor); Mlad vojak po vasi jezdi; Anton Lajovic: Napitnica; Bolest kovač. (Mešani zbori). Spored je bil krajši in bolj isklesan od sporeda prvega koncerta v Gorici. Zbor je pokazal ie večjo tehniko in je brez strahu prešel čez velike težave. Priča je temu pesem «Otroci molijo«, polna težkoč posebno v mto-nac$. Pevci so premagali to vsled svoje splošne inteligence, vsled dobrega glasovnega materiala in najbolj vsled nepopisne požrtvovalnosti za napredek takega zbora, ki se bo lahko postavil ob stran, najboljših zborov drugih narodnosti. Da bo to iz denarne strani omogočeno, je poskrbela letošnja delegacija «Učiteljske zveze*, s tem, da je sprejela sklep, da plača vsak nd (preko 750) v letošnjem letu Kr za Zvezino tiskamo in 2 liri ihesečno za socialne tečaje in pevski zbor. Pevski zbor je tadi do sedaj slonel na ramah Zveze, posameznih društev in pred vsem pevcev samih, ki so morali večmo stroškov plačati iz svojega. Kako velike so žrtve, si lahko predstavljajo če pomislkno, da morajo hoditi najbolj oddaljeni pevci eai od Pazina drugi pa s Tolminskega in Cerkljanskega v Trst k vajam in da porabijo nekateri skoraj dva dni samo za potovanje. Zveza, ki ima tako požrtvovalne ki je za eoo ramo skupno rajo že žrtvovala 800 Ur, nas potrjuje v veri, da bo ceniti to veliko pridobitev in pripomoči zbor«, da doseže cilj. ki so mu ga postavili mtanovitelji. Z druge strani pa nam sposobnost zbora potrjuje že dosedanja bilanca: V teku dveh mesecev in pol je zbor priredil tn koncerte, s tremi različnimi programi iz naše najtežje vokalne literature. N. pr. za zadnji koncert v Gorici se je pripravljal vsak posamezni pevec pri treh vajah: dveh skupnih in eni posebni vajL Značilno je, da so se tudi klavirske skladbe tega sporeda, vzele le iz naše literature, ravno tako samospevi. Na novo se je pri tem koncertu vpeljal melodram: Recitiral je Albert Širok Kettejevo «Skozi gozd je šel» in narodno balado «Mornar»; ob klavirju je istočasno tm-provfaaral skladatelj Marij Kogoj. Melodijozni organ in globoka občutenost, posebno pri lir-mestih recitatorja, sta prišla s pomočjo glasbe, do ie večje veljave. Improvizator je z v hip« porojenimi mislimi slikal po načinu programne muzike dejanje v pesnih, N. pr. šumenje drevja, hučanje vetra in morja, ljubezensko hrepenenje, mistitoost Življenja v morju. Improvizacija k prvi pesmi je bila lepo izklesana skladba, katere bo ikoda, če ne bo idej -rr---- Pri drugi po sta bila poeebno lepa prva dva Ipberoash« motiva, ki vabita Jelvico iz kamrice. Ti dve točki sta pokazali To in ono Kdo sme sedeti na slavnih prestolihu Viktor Auburtia piše v «Berliner Tage-blattu»: V državnozborski dvorari regen-burškega rotovža stoji prestol svete rimske države nemškega naroda. Stoji visoko pod mogočnim baldahinom. Sluga me je pripeljal v dvorano in je rekel: Prosim, počakajte za trenutek, vratarjeva žena pride takoj. Odšel je in me pustil samega. Stal sem sam pred prestolom v tihi dvorani. Ne da bi trenil z očesom, sem stopil po stopnicah ter sedel na prestol. Prvič ni bilo za me nobenega drugega sedeža, drugič pa naj bi se državni prestol ne izročil v varstvo slabotne vratarjeve žene. Prestol pa ni bil iz zlata in žameta, kakor sem si mislil, ampak iz usnja, ki so ga cesarji precej ogladili. Naslonjalo je bilo ravno in nekomodno. Tu so prestolovali Maksimilijani in Ferdinandi in vse druge seme, tu so sklenili vojno proti Turkom in novo preganjanje krivovercev. Kar jih je sedelo na tem prestolu, sem bil jaz najbrž najmanj škodljiv. Prišla je končno v dvorano vratarjeva žena, ter je skoraj okamenela. Ko je prišla k zavesti, je jecljala: Prepovedano je sedeti na presdolu! Radi takta nisem odgovoril, ampak sem zapustil prestol. Na jeziku pa mi je bilo: Na. Bavarskem je prepovedano, sesti na prestol? Prosim, moja dama, ne pravite tega meni, ampak gospodu Kahru! Smrt «kralja bohemov». Te dni so na pariškem Pere Lachaise pokopališču pokopali moža, ki je bil v pariških literarnih krogih znan kot «kralj bohemov». Ta mož je bil Adal-bert Biart de Gherardine, potomec stare francoske plemenitaške rodbine. Po končanih vse-učiiiških študijah je zapustil svojo rodbino ter živel v Quartier Latin kot bohem. Bil je reporter lista «Liberte», gledališki igralec in zasebni tajnik. Kljub svojemu literarnemu talentu ni imel nikdar nobenih dohodkov. V «Rcvue de Paris» je priobčil več lepih novel. Svoječasno so ga njegovi tovariši v neki kavarni proglasili kot «kralja bohemov* in ta naslov mu je ostal do smrti. Bil je intimen prijatelj Verlainea, Tailhad'ea L dr. Na njegovi zadnji poti so ga spremili le redki prijatelj in par revnih dijakov. Nepoznana roka pa je položila na njegovo sf-romašno krsto skromen šopek cvetlic. " DAROVI ~~ Neimenovan je daroval za Šolsko društvet 5.— lir. Gospodarstvo Nemčija pred gospodarskim polomom. Angleški finančni minister je rekel na sobotni seji angleške zbornice, da smatra Nemčijo plačila nezmožno — besede, ki poganjajo an-tantnim kapitalistom grozo v kosti. Ali veste, kaj pomeni za upnike, če doienejo, da je trgovec plačila nezmožen? In angleški finančni minister ve, kaj govori! Da je Nemčija res pred gospodarsko katastrofo, oziroma, da jo že drži za vrat, dokazuje silno padanje nemške valute. Vlada izjavlja, da ne more plačati svojih obveznosti napram antantnim državam in zahteva odložitev plačil — zahteva moratorij. To je pač nesporno posledica požrešnosti an-tantnih držav, ki se niso dale prepričati, da je bolj pametno zahtevati malo in tisto tudi prejeti, kakor pa zahtevati toliko, da nasprotnik pod tem bremenom cmaga in ne more plačati tudi tistega malega ne. Silna bremena; ki jih je zahtevala antanta od Nemčije so tudi onemogočila vkljub priznani delavnosti in disciplinirani podjetnosti nemškega naroda, da se ne more izviti iz gospodarske krize. To so znali izrabiti za svoje cilje monarhisti, katerim je bilo omogočeno z dokazovanjem «o ne-, zmožnosti sedanje vlade» ustanoviti velika protirepublikansko akcijo. Ta je dosegla z umorom ministra Rathenaua svoj višek. Mo-narhistična akcija je sicer strta, republika jo zavarovana, a pri tem je stopil v krizo finančni položaj, ki ga je mogla dosedaj vlada vsaj s silo obvladati. Bodočnost bo pokazala, če se bo vsaj sedaj antanta streznila in popustila, sicer znamo doživeti še silne dogodke. Vemo, da je nastopanje entante sililo Nemčijo obenem z drugimi vzroki — na zvezo z Rusijo^ Bonna ooroilla Tefefr Trst, dne 12. Jiđnnsh« btnkt • ........ ............... • •••«• Dalmatis .••••••*•••*• Oerollmich .«•••••>•■• Libera TriesUita • • Llojrd .............. Lusslne ••••••*•*«»•« AfarttnoUch *•»•»••«•••* Oceani« *••*••«•••«•• Prem uda Tripcovich Ampelea . *•••••••■••• Cement Dalmatla Cement Spalato . • . ....... Tuja valuta aa triaikem ogrske krone........... svstrljsko-nemške krone češkoslovaške krone ••••••• dinarji •• le j t *(,•••••••••***■ marke ••••••«••••*•* dolarji ..*»••••••••• francoski franki ••••••••• švicarski franki ...... • • • angleški tasti papirnati • . . • • • afiHff-* fanti, zlati ....... napoleoni •••••»***•»• julija 1922. • • • • . V/9 • • • • « • • • . -m ■ • • • . 15SC • • • • . 453 • • • • . 1225 • • • • . 635 a • • • • m • • • • . 175 • • • • . 3«e • • • • . 22G • • • • . 567 • • • • # 31C • • • • . 214 trgni • 1.71 —.11 63.50.— 54.5C 27.- 12.75.— 15.73 A 60.- 6.W ».16 — 179.- 428.—.—482.- 98.50.- . 99.- 108.—.—110,— 86.50.- - 87.M Stran lv. ^UllSUbl« f irsi«, ase paija i v sms tDGARD POE: OvaduSko srce (Prevedel Sorli F.) Res je! Nervozen sem, strašno nervozen, — pravzaprav sem bil vedno tak; toda to ne po-tneni blaznosti. Bolezen mt je čutila samo poostrila, ne pa zamorila, niti otopila. Odlikoval km se naravnost z ostrim sluhom, takim, da aem cul vsak glasek na zemlji, na nebu; — Je iz pekla sem ga čul. Pa že trdite da sem blazen!. Le pazite! Videli boste kako natanko tVam bom povedal celo zgodbo. , Tistikrat se me je bila polotila taka čudna pnisel, da Vam nisem v stanu povedati: toda komaj porojena, ta misel me je mučila noč in dan. Povoda ni bilo, tudi strasti ni bilo vmes. .Celo ljubil sem tistega starčka, ki mi ubožec nikolt prizadel krivice, še razžalil me m ni-l:oli. Nisem hlepel po njegovem denarju, mor-«la sem hotel njegovo oko. To je pa res! Imel je namreč ta človek eno oko, do pičice enako očesu jastreba: le pomislite:--plavo, ble- dikasto, — in na levem očesu je plaval temen madež. Da me je le ošinilo to oko že mi je zastala kri po žilah. Ni čuda torej, da mi je v glavi polagoma dozorevala in se stopnjevala misel, da bi starcu pretrgal nit življeija, samo da se rešim tega hudega očesa. Kaj še vedno mislile, da sem blazen? Blaz-ri se ne zavedajo ničesar. Da bi me bili videli, tako ročno sem se bil spravil na delo in s kakšno pridnostjo! Zadnji teden pred umorom sem bil s starcem tako ljubezniv, da se je kar čudil. Vsako noč proti polnoči sem pritiskal kljuko na vratih njegove spalnice in odpiral z največjo obzirnostjo. Odmaknil sem vrata samo za ozko špranjo, da sem komaj pomolil glavo notri, s seboj pa sem imel hermetično zaprto svetilko. Će bi me bili videli, kako spretno sem pomolil glavo bi se mi bili kar čudili. Delal sem tiho, narahlo, le da bi ne vzbudil starčka v snu. Celo uro sem se mudil z glavo naprej, dokler nisem bil tako daleč, da sem ugledal fitarčka na postelji. Kako bi bil blaznež opravljal tak posel? Ko icm bil z glavo že globoko v sobi sem odpri svetilko, zelo počasi in previdno ker je škripala. Odprl pa sem jo le toliko, da je švignil fc nje tenek, skoro neviden žarek svetlobe naravnost na jastrebovo oko. To sem počenjal redno skozi celih osem dni, točno o polnoči, toda oko je bilo vedno zaprto; ni se mi tedaj posrečila nakana, kajti ubogemu starcu nisem kanil zlega, le njegovo vražje oko mi ni dak> miru. Sleherno jutro ob zori pa sem pogumno stopil v starčevo sobo in se pogovarjal z njim zelo ljubeznivo, ga klical po imenu z vso nežnostjo in ga skrbno popraševal, kako je spal. Eh. zdelo se mi je, da bi moral biti ta starček več kot lisjak, da bi mogel kaj sumničiti o mojih rednih ponočnih obiskih. Osmo noč sem bil še previdnejši pri odpiranju. Mali kazalec na uri je bil takrat dosti hitrejši od mo?e roke. Do tiste noči nisem bil nikoli občutil zbrane v sebi toliko energije telesa in duha. Komaj sem zadrževal izbruh zavesti snage. Mislil sem, da sem že skoro tam, samo vrata še treba odpreti, polagoma, dočim on ni niti sanjal o mojem podvzetju in skrivni nakani. Nisem se mogel vzdržati lahnega nasmeška. Morda me je vendarle slišal, kajti nenadoma se je okrenil na postelji, kakor da se je prebudil Vi gotovo mislite, da sem se takrat umaknil, toda to ni res, dragi moji. Sobo je imel temno kakor črna smola. Veternice so bile tesno zaprte radi tatov, in ker sem vedel, da ozke špranje v malce zaprtih vratih ni mogel zapaziti, sem odpiral natihoma, malo po malem. Že sem vtaknil glavo skozi in že sem nameraval odpreti svetilko, tedaj mi je zdrsnil palec do zapirala ploščevinastih vratic in teđa> se je starec dvignil na postelji kričeč: *■ Kdo je?» Obtičal sem okamenel in nisem črhnil besedice. Četo uro sem zadrževal najmanjši giD sleherne mišice in ves ta čas nisem čul da bi se bil zopet vlegel. Sedel tam, prisluškujoč; ravno tako sem delal jaz poprej cele noči. Naenkrat pa se je začulo pritajeno stokanje; spoznal sem, da je to stok groze pred smrtjo. Ni bilo stokanje bolesti ali težave, ne, bil |e gluh in pridušen glas, ki vztrepeta iz do dna potlačene duše. Ta glas mi je bil dobro znan. Mnogo noči, o polnoči točno, ko je vse spalo, se je izvil tak glas iz mojih prsi in s svojim groznim jekom je preletel grozoto, ki me je navdajala. Ponavljam: — dobro sem poznal ta glas. Ker sem dobro poznal ta glas, se mi je starec globoko zasmilil, dasi mi je navdajalo srce neko veselje. Vedel sem, da se je ob prvem šumu prebudil in da cd takrat ni več zaspal. Sirah mu je naraščal čimdalje hujše. Silil si fc prepričanje, da je prazen strah, toda ni šlo. .— Rekel si je samemu sebi «Nič drugega ni, nego veter v dimniku; ali pa je miška, ki kolovrati po podstrešju, morda celo glasni muren.« S temi slutnjami se je revež tolažil, toda zaman. Vse zaman! Kajti smrt, ki se je bližala, je pristopila k njemu s svojo težko črno senco in tako okrempljila svojo žrtev. Bila je pogrebna mrzlica nezaslutene sence, ki se je Čutila, a on je ni ne videl in ne slišal, ki mu je vzbuiala prisotnost moje glave v sobi. Dolgo sem čakal, naposled sem potrpežljivo sklenil, da malce odprem svetilko, čeprav ga nisem slišal leči. Skrivaj sem jo odprl, tako jkrivaj, da si ne morete mislita, in izpustil sem en žarek, ki je bled, tanjši od pajčevine, udaril po sobi naravnost na jastrebje oko. Bilo je odprto na stežaj. Vztrepetal sem od groze, ko sem ga ugledal. Natanko sem ga videl: plavo, neprozorno, pokrito z grozno mreno, da mi je hipoma zmrznil mozeg v kosteh. Videl nisem ne obraza, ne telesa, ker sem žarek nameril ravno na tisto prokleto mesto. 2e sem Vam povedal, da to kar Vi imenujete blaznost, ni bila pretirana poostritev mojih čutil. Udarilo mi je na uho pridušen in pritajen glas, prav podoben glasu ure, zavite v močan papir. Spoznal sem v tem glasu bitje starčevega srca. Imelo je čudežno moč povečati moja bes-nost, kakor glas bobna poveča vojaku pogum do skrajnosti. Še se mi je posrečilo zadrževati se. Pazil sem na žarek, ki je ležal na očesu. Peklensko kladivo srca je bilo še hujše, naraščalo vsak trenutek. Morda je bila starčeva groza že na vrhuncu. Udarci srca so bili vedno hujši Ali me poslušate? Rekel sem, da sen nervozen; v resnici sem. S sredi temne noči, v strašni tišini tiste stare hiše me je to hropenje preletelo z neznano mrzlo zono. Ostal bi bil miren še trenutek, toda bitje srca je silno naraščalo. Zdelo ae je, da razpoči to srce. Nov« tesnoba se me je oklenila. To bitje bi lahko čuli sosedje. — — Starcu je odbila ura Z velikim krikom sem planil v sobo z bliskoma odprto lučjo............ En sam krik je izustil... Bliskoma sem ga prevrgel po tleh in zavalil nanj celo posteljo z vso ogromno težo. Tedaj sem se nasmehnil veselja, videvši, da je moje podjetje tako lepo uspelo. Nekaj minut je srce bilo tako pritajeno, da se nisem nič bal, da bi se čulo. skozi zid. Končno je ponehavalo, pojemalo in napo-sld utihnilo. Starček je umrli Dvignil sem posteljo in si ogleda val mrtveca. Bil je že izdihnil. Položil sem mu roko na srce in jo držal tam nekaj časa. Nič utripanja. Bil sem naposled za vedno rešen njegovega očesa. Če vstrajate pri trditvi, da sem bil blazen, Vam dokažem nasprotno ko Vam povem, kako sem premeteno vse ukrenil, da ga skrijem. Noč se je pogrezala globoko, jaz pa sem bil natihoma na delu: Odrezal sem umorjencu glavo, roke, noge, itcL Iztrgal sem par desk na tleh in v to odprtino spravil truplo. Vse pa sem tako lepo pokril, da bi najbistrejše človeško oko (niti ono grozno pokojnikovo), ne iztaknilo ničesar. Ni bilo ne sledu ne madeža. Ko sem dokončal to svoje delo, — bila je že ura 4, bila je tema kot o polnoči. Tedaj je nekdo potrkal na vežna vrata iz ceste. Šel sem odpirat, kajti česa naj bi se sedaj bal! Vstopili so trije možje, ki so se veleuljudno predstavili za policijske uradnike. V noči je nekdo izined sosedov čul krik in zasumil kako zlo; ovadilo se jte na policijo in uradniki so bili poslani na lice mesta. Nasmehnil sem se. Česar pa naj bi se bal? Sprejel sem gospode prijazno. «— — krik,» sem rekel, — — «krik sem zagnal jaz v sanjah, — starec pa je odpotoval na deželo.» Nato sem odpeljal došlece po celi hiši, končno sem jim pokazal njegovo sobo, pokazal jim vse njegove dragocenosti v vzornem redu. V navdušenju svoje zavesti sem jim prinesel stolice, svojo pa sem postavil na mesto, kamor sem bil skril ubogo žrtev. Uradniki so bili zadovoljni, moje obnašanje jih je prepričalo. Čutil sem se dobro razpoloženega, brez zadrege. Sedli so in se pogovarjali o družinskih zadevah, jaz pa sem odgovarjal mirno in veselo. Toda kmalu sem začutil, da prebledevam in želel sem, da bi se mi skoraj spravili iz hiše. Bolela me je glava in v ušesih mi je zvonilo. Oni pa so sedeli naprej in mimo klepetali. Zvonenje v ušesih je bilo čimdalje močnejše, razločnejše. Govoril sem glasno, da bi pre-kričal to cingljanje v ušesih, ki pa je le še hujše naraščalo. Končno sem spoznal, da prihaja ta zvok od zunaj. Brezdvomno sem bil popolnoma pobledel, toda skrival se zadrego, govoričil sem glasno, navse pretege. Šum je naraščal, vstal sem, spravil na dan vse malnkosti pogovora in gestikuliral kakor telovadec, — toda šum je naraščal, vedno naraščal, možakarji pa se niso gemli z mesta. Pred pokritimi deskami sem obstal, oni so me motrili. Šum naraščal. Za Boga kaj bo! Vstajal sem in se usedel nazaj. Možakarji pa so se pogovarjali in smeh-ljali. Za božjo voljo, saj ni mogoče, da bi ne vedeli! Vse bi bil prestal, le njih mirnosti in njih ironičnega nasmeška nisem mogel. Začutil sem potrebo kričati ali umreti, ----—• Izbruhnil sem: -----bije, tam je, — . čujete! Poslušajte natanko močneje, vedno močneje ... !» OSEL se je našel, več se izve v Lonjerju št 76. 1363 HISA z vrtom m gostilno z vsem inventarjem (takoj prosta) se proda. Pojasnila daje F. Le-nassi via S. Francesco 10, prodajalna. 1364 IVAN KAČIN, izdelovateli orgelj in harmonijev, Gorica, Via Cario Favetti 6 (Venturini) ima v zalogi vsakovrstne harmonije, klavirje, strune za tamburice in jecike za harmonije. Popravlja in uglašuje orgije, harmonije, klavirje. Prodaja tudi na obroke.- 1556 OGLARJI se sprejmejo. Sbil goslavija. Kočevje — Juti 350) V SKLADIŠČU v ulici Geppa 17 se prodajajo po najnižjih cenah: spalne sobe, popolne, z mizo in dvema stolicama po L. 1000.— poročne sobe z velikimi ogledali od L. 2000.— naprej, obedne sobe, stolice s pravim usnjem od L. 3000.— naprej, garnitura za predsobe, pohištvo za letovišča in vrte, popolne kuhinje in posamezni kosi, pohištvo za urade, v;lika izbera stolic in naslonjačev. Za preprodajalce in hotelirje posebni popusti. Za izvažanje blago v transitu. 1559 »Nesrečneži, kaj se hlinite, potuhnjencL Vse, vse priznam, tam ga imate, iztrgajte deske, tam bije tisto grozno srce......! naznanjamo vsem znancem, da je Potrti neizmerne žalosti sorodnikom, prijateljem in naša preljubljena hčerka DRAGICA v starosti 28 mesecev po kratki ali mučni bolezni dne 11. julija ob J413. uri preminula. Črni če, dne 11. julija 1922. Žalujoča družina SLANIC. Mali oglasi se računajo po 20 stoisak beseda. — Najmanj*« pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink blijeda. — Nnjmaajia pristojbina L 4*—. Xaor išč* sluibor placa polovično ceno. Občina Marezige razpisuje službo občin, tajnika Doba poizkušnje traja eno leto, na kar postane stalnim. Letna plača znaša 7200 lir. Konkurent mora zraven prošnje predložiti na naslovljeni obč. urad v določenem času sledeče dokumente: a) tajniško spričevalo, potrjeno od dežel, odbora; b) popolno znanje slovenskega in italijanskega jezika; c) italijansko državljanstvo; d) krstni list; e) sodnijsko spričevalo; f) spričevalo o dobrem obnašanju; g) zdravniško spričevalo o zdravem in močnem razvitem telesu. Čas za konkurirati je določen do 15. avgusta 1922. (476) Župan: Koren. Naznanilo Slavnemu občinstvu najvljudneje priporočam svojo dobroznano krojačnico. Cene od L 20.— do 60.—. Finejše delo po dogovoru. Istočasno naznanjam, da imam zastopstvo, ter v zalogi najboljše, svetovno znane šivalne stroje «Singer». Lastnik Fram Žiberna, Divača 29 VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih Iti pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd. Tnt [one V. 101 i CVEHKEL, M 24, UČENKO sprejme krojač. Via S. Michele 6, III desno. 1361 ŠTAJERSKI VOZIČKI, trpežni kmečki vozovi in poizkušeni kraški plugi po najnižjih cenah se dobijo in naročijo v kolarsko-kova-ški delavnici v Lokvi pri Divači. 1560 NAŠLA se je svota denarja v smeri Azeglio— Tintore. Lastnik naj se zglasi via Torre bianca 19, I. pisarna. 1362 NAJNOVEJŠE sredstvo za pripravljanje se dobi v lekarni v II. Bistrici. sira 28/7 POSTELJE z vzmetjo za L 120.—, žlmuice L 45.—, volnene L 90.—, vzmeti L 55.— in drugo pohištvo se prodaja via Fonderia 3. 1324 36 LETNO DEKLE želi službe pri mali slovanski družini; najrajši gre za hišino v zasebno hišo. Naslov pri upravništvu. 1332 KDOR hoče dobro kriti svoja poslopja dobi potrebni materjal: korce, žlebake, zarezno opeko iz gline in iz cementa, Škriljevec ''Salonit* lepenko in dober cement, pri Oblaku v Kozleku v II. Bistrici. 1334 2*28 plačujem krone mešane z goldinarji. Via Pondares 6/1. (1210) KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II. 19 POZORI Krone, korale, zlato, platin in bovje po najvišjih cenah plačuje edini sist Belleli Vita. via Madonnina 10, L zo-gro-16 SVINEC mehek (oLovoJ kupujem vsa lino. Naslov Kuret, Šettefoatane 1. jem vsako mno-195 Velika zaloga vina, žganja In likerjev JAKOB PERHAUC ustanovljena leta 1878 Trst, via S. T. Xyd!as S«. 6, tefafoit 2-86. Vadno v zalogi in po cenah izven vsake konku-kurence: pristen istrski troplnovec, kraški brinjevec in kranjski slivovec. Lastni Izdalkl a šumeča vina kakor šampanjec, šumeči istrski refošk Lacrlma Cristi in druga. SpaciaHtata I Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji In sirupi, kakor pristni malino-vec in drugi. (50) v Trstu registrovana zadr. z neomejenim jamstvom Ulica Pler Lnlgl da Palestrino it. 4, i. OlarsstBle oav«yie brasilse f loge po vloge, vezane na trimesečno odpoved po 57a% ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 30-40.000 „ po 67j7o ako presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. Srebrne Krone In zlato plačujem po najvišjih cenah ALOJZIJ POVH Trst, Piazza GaHbaldl št Z (prej Barriera) ŠIRITE „EDINOST ti i Tržaško posojilnica in hranilnica £3 ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Elita Roma vogal ol. fiazzini. — Lastna palača. Delniftka glavnica In rezervni zaklad K t. SI. 223,030.000 Izvršuje kalantno vsa bančne ia menjaliiična transakciji Uradne ure od 9-13 Dr. A. Grusovin specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoli. registrovana zadruga 7. omejenim poroštvom' uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje W P© 4% "H večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mefa po dogovoru. Uradne ure za strank« od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67. DOBROZNANA MANUFAKTURNA TVRDKA I ML ^ I T Trst — Via Mazzini štev. 37 (prej Via Vfuova) — Trst naznanja cenj. odjemalcem, da se je preskrbela z veliko izbero blaga za moške In ženske obleke, platna, bombaževine, volnenih odej, žimnic In vatiranih odej lastnega izdelka, trliža, volne in žime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejših cenah. KNJIŽEVNA NOVOST! ŠEST MLADINSKIH IGER Spisala Josip Ribičič in Ivan Vouk. Izdalo in založilo društvo Prosveta v Trstu. Cena broš. knjigi 5 L, vezani 7 L. — Cena posameznim snopičem 150 L. I. snopič Jos. Ribičič: «V r a že», tro-dejanka. II. snopič Jos. Ribičič: «Š k r a t i», dvo-dejanka in «Pri Sv. Petru*, enodej. III. snopič Jos. Ribičič: »Čudodelna srajca« in «M ladje* enodejanki. IV. snopič Iv. Vouk: «T r i j e snubci», tri slike. Na prodaf v naslednjih knjigarnah: J. Štoka, Trst, ulica Milano, Trani, Trst, ulica Cavana, Kat. tisk. dr. v Gorici, ulica Carducci, kakor tudi pri «Prosveti», Trst, ul. Fabio Filzi št. 10, I. ALESSANDRO LEVi-MINZB wiadeiiRnet,orM via Malcanfton 7-13 Absolutno konkurenčne cene. (76 Tiskana ilinosl" ? Trstu Mule vsa tisRirsKu dela točno in solidno Prostori lito se nabojajo v ulici Sv. Frančiška telesa a 20 InseHroite Delniška glasnica L 15,009.000 Rezerve L 5,100.000 Dunaj, Opalila, TRST, Zadar. c« Afiilrani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska bankay Beograd In njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku In Zagrebu. Afllirani zavod v New-Yorku; Frank Sakser Slade Bank. IzvrSuje vse banane posle. par PREJEMA VLOGE no Hranilne knjižice in na tekočI račun ter UD obrestuje do 470. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. e= Daje v najem varnostne predale (saffes) , Zavodov! uradi ▼ Trstu: . . Via Cassa dl Rftsparmio iftev. 5 — Via S. Nlcol6 štev. ft. Telefon št 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ur*.