EIAN NASA SMUČINA GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK 13 ŠTEVILKA 4 15. APRIL 1974 Kako smo gospodarili ‘S /-S’ oz. ' 290- m 240- 220- 200 >ao\ 760 740- >20 700- 60- 60- 4o- 20- 0 ■V E /966 /P67 :-1Z~ 7970 /977 leto profitnimi stopnjami. Tudi porast obresti za najete kredite za obratna sredstva je povečal stroške proizvodnje. — Zaradi vseh omenjenih vzrokov smo v začetku lanskega leta zavestno zavirali proizvodnjo in se tudi ob momentalnem pomanjkanju dela nismo drastično odločali za odpuščanje delavcev. Jasno pa je, da je zaviranje povzročalo negativne posledice. — V mesecu maju je pri proizvodnji in prodaji smuči prišlo do precejšnjega preobrata v pozitivni smeri. Dobili smo vrsto novih naročil, katerih pa zaradi kratkih dobavnih rokov nismo mogli v celoti pravočasno realizirati. Pri sezonskih artiklih, predvsem smučeh, je potrebna točna oprema. Zaradi prekratkih rokov je med naročilom in izdobavo pa tega žal nismo mogli doseči. — Opozoriti moramo tudi na močan izpad s tržišča vzhodnih držav (SEV), kjer smo v letu 1973 prodali le 15 % vrednosti prejšnjega leta. Vzrokov za to je zopet več. Nekatere smo že navedli, nekaj pa jih še sledi. Naša večletna prizadevanja, da bi bilo naše podjetje na blagovni listi držav SEV-a. — Pri izvozu pa je tudi konkurenca izredno ostra in pri nekaterih naših izdelkih, ki jih izvažamo, prodajna cena ni krila celotnih stroškov. Pri proizvodnji čolnov in dražjih smuči smo vezani v veliki meri na uvoz materiala. Ta pa je v poprečju obremenjen z višjimi stopnjami carinskih in ostalih dajatev kot pa znašajo stopnje carinskih olajšav pri izvozu za Evropo in Ameriko. — Tudi pri nabavi domačih surovin in materialov, predvsem lesa, nismo zaradi zamrznjenih cen v nekaterih primerih krili vseh stroškov — npr. pri lestvah. Kljub temu pa nismo opustili proizvodnje tega ar- tikla, ker želimo še nadalje pri normalnih pogojih ostati na tržišču. Posebej pa bi omenili, da se je situacija glede cen v letu 1974 že spremenila. Na domačem tržišču lahko namreč prosto formiramo cene. Porabljena sredstva oz. celotni stroški so torej močno narasli. V tej zvezi je potrebno še podrobno analizirati nekaj vzrokov, ki so privedli do take ugotovitve. % Zmanjšanje proizvodnje za 4 °/o nominalne vrednosti glede na leto preje. Realno zmanjšanje proizvodnje pa je še večje. % Zvišanje cen za nabavljene materiale na domačem trgu in iz uvoza. % Glede na manjšo proizvodnjo je analogno tudi izkoriščanje kapacitet manjše, vendar pa za 3 % boljše kot je bilo planirano, računajoč 2 polni izmeni. % Opaziti je bilo nekoliko slabšo kvaliteto izdelkov. Našteli smo le nekaj glavnih vplivov. Poleg negativnih vplivov pa je bilo tudi nekaj pozitivnih, ki pa so ostali v manjšini. Upoštevati je treba tudi objektivne momente in pa negativne subjektivne faktorje. Do stroškov imamo še vedno naša iz privatnega življenja na gospodarjenje v podjetjih, je več ali manj očiten v podjetju. Moramo pa sega otresti in uvesti čim ostrejše kriterije na vseh področjih. Tekom leta je bilo sprejetih mnogo sklepov, ki bi jih bilo treba uresničiti. Vendar pa smo jih le delno realizirali in tudi nezadostno kontrolirali. Opaziti je bilo premalo osebne odgovornosti na vseh nivojih v podjetju. Toda v novih samoupravnih odnosih je treba tako stanje temeljito izboljšati. (Nadaljevanje prihodnjič) G. W. Program dela TOZD Proizvodnja Elan Predlagani program dela TOZD proizvodnje Elan Je sestavljen na osnovi programa dela, ki je bil predložen ob prijavi na delovno mesto direktorja TOZD proizvodnja. Program je dopolnjen s pripombami vseh obratovodij, oddelkovodlj ln tehnologov, ob predhodnem posvetu z delovodji, npr.: smučarskega obrata. Osnovna naloga, ki je pred TOZD proizvodnja Elan v letu 1974, je doseči cilje, ki so začrtani v Izhodiščih gospodarskega načrta 1974. Ti cilji so; — Porast proizvodnje za 35 % glede na leto 1973; ob upoštevanju višjih planskih lastnih cen (PLC II) predstavlja to realni dvig za cca 16 %. — Povprečno število zaposlenih se glede na predvideni porast proizvodnje sme povečati za največ 9%. — Umiriti moramo naraščanje poslovnih stroškov; kje, kdo in koliko, bo podrobneje določeno z GN. — Osebne dohodke zaposlenih je potrebno povečati glede na dvig produktivnosti in v okviru Samoupravnega sporazuma. Navedenih ciljev nikakor ne bo enostavno doseči, posebno ker so rezultati v veliki meri odvisni tako od činiteljev izven podjetja, kot tudi od dela TOZD IE in ostalih sektorjev in služb. V okviru TOZD proizvodnje bomo največ sil vlagali v reševanje naslednjih področij: V okviru TOZD proizvodnje bomo največ sil vlagali v reševanje naslednjih področij: 1. Uveljavljanje novih samoupravnih odnosov, ki smo jih formalno s sprejemom Samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD in Statuti že uzakonili; veliko pa bo potrebno še storiti, da bodo ta določila nove ustave zaživela v praksi. Poleg jasne in razumljive opredelitve nalog posameznih organov na obeh ravneh odločanja bo osnovna naloga oživitev dela DELOVNIH SKUPIN. Zato bo potrebno: Poleg jasne in razumljive opredelitve nalog posameznih organov na obeh ravneh odločanja bo osnovna naloga oživitev dela DELOVNIK SKUPIN. Zato bo potrebno: — organizirati izobraževanje delavcev v smeri samoupravljanja in ekonomike — organizirati dodatno izobraževanje vodij delovnih skupin Program dela TOZD Proizvodnja Elan (Nadaljevanje z 2. strani) — organizirati dobro informativno službo na ravni podjetja — najti oblike dela delovnih skupin, posebno, kako čimbolj neposredno obojestransko prenašati informacije o življenju v podjetju — razčistiti vprašanje pravic ob sprejemanju programov in odgovornosti ob izvajanju sprejetih nalog. 2. Povečanje produktivnosti dela 2c iz ciljev, ki so bili določeni v Izhodiščih GN 1974, je razvidno, da moramo doseči najmanj cca 7 % večjo produktivnost dela. Med ukrepi, s katerimi bomo omogočili izpolnitev te naloge, so najpomembnejši: a) dosledno uvajanje operativnega planiranja proizvodnega procesa, pri čemer moramo izboljšati predvsem: — pravočasno in kvalitetno pripravo proizvodne dokumentacije, — razmejitev dela med IE in GTB podrobno definirati in uresničiti, — vse spremembe v načrtih dokumentirati, — pravočasno pripravo materiala in polizdelkov — planiranje proizvodnje za boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet — tehnološko in plansko disciplino v sami proizvodnji. b) Uvajanje tehničnih norm po metodi REFA in z nekaterimi standardi, po sistemu vnaprej določenih časov na delovnih mestih, kjer je to ekonomsko upravičeno. Vzporedno je treba reševati naslednje probleme: — dodatna stimulacija režijskih delavcev z ozirom na rezultate dela posameznika in njegovo kvaliteto dela. ;— pravilnejša delitev OD — med oddelki, med kvalifikacijami. — Povečati interes za prijavljanje tehničnih izboljšav. — Izboljšati splošno disciplino. — Izboljšati odnos do sredstev, s katerimi upravljamo. c) Organizirati moramo celotno področje poslovanja z orodji. To zajema: — postavljanje in opredelitev zahtev po orodjih s strani tehnologov — osnovanje grupe za konstituiranje orodij in naprav — osnovanje grupe za izdelavo orodij in naprav v okviru pomožnega obrata — sistem poslovanja z orodji v sami proizvodnji, določitev šifer, dokumentacije, naročilnih mest in skladišča. d) Organizirati notranji transport in določiti: — vhodna in izhodna mesta v vsaki delavnici — transportne poti med oddelki in skladišči — transportna sredstva — spremljajo dokumentacijo — odgovornost. Pri vsem tem pa je potrebno opo-zaroti, da vseh navedenih ukrepov ne bo moč izvesti v zahtevanem obsegu, četudi TOZD IE in ostali sektorji ne bodo prispevali svojega deleža. Naj navedem samo nekatere: — nujno mora zaživeti Komisija za programiranje razvoja in proizvodnje — prototipi in vzorci morajo biti izdelani pravočasno — naročila za izdelke morajo biti pravočasno izdana in ustrezno definirana — pravočasno bomo morali dobiti potrebno število primernih delavcev. 3. Znižanje stroškov Ukrepi, ki jih moramo izvesti za znižanje poslovnih stroškov, v okviru TOZD proizvodnja, so delno zajeti že tudi v prejšnjih točkah, kot npr.: pravočasna priprava materiala, tehnološka in planska disciplina, poslovanje z orodji, notranji transport in druge. Poleg navedenih pa moramo doseči predvsem naslednje: — vsem delavcem, posebno pa vodstvenim, od delovodje navzgor, moramo izostriti občutek odgovornosti za nastale stroške — pričeti moramo s planiranjem stroškov po stroškovnih mestih, kar naj bi bilo po možnosti zajeto že v GN — določiti moramo konkretne nosilce odgovornosti za nastale stroške po posameznih stroškovnih mestih — izdelati moramo sistem informiranja o tekočem gibanju stroškov. Pri uvajanju navedenih zahtev bi morali podrobneje razčleniti še naslednje probleme, ki lahko bistveno vplivajo na nivo stroškov v proizvodnji: — problem dodatkov pri normativih materialov in bruto količin pri smučeh — kvaliteta izdelkov: — uvesti in izboljšnti sistem samokontrole — reorganizirati in kadrovsko ojačati službo kakovosti — dopolniti zahteve po kvaliteti npr. cenejše in boljše smuči — razčistiti namen nagrajevanja kvalitete Volili smo .,, Sc en posnetek iz sejma v MUnchnu — stroški vzdrževanja v povezavi z zastoji v proizvodnji vsled izpadov strojev — problem nadur — ekonomska upravičenost — predvsem pa problem splošne discipline in odnosa do dela V predloženem programu dela TOZD proizvodnja ELAN so navedene samo bistvene naloge, od katerih vsaka zahteva podrobnejšo razčlenitev in opredelitev. inž. Lojze Pintar Sredstva, porabljena za praznovanje dneva žena Na željo članic kolektiva posredujemo preko sindikata in delovne kontrole podatke o porabljenih sredstvih za dan žena v letu 1973/74. 1973: Stroški proslave, obiski žena v bolniškem staležu 4.300.— za Onkološki inštitut 10.530.— 1974: Stroški proslave, obiski žena v bolniškem staležu 5.100.— namenjeno za Onkološki inštitut 10.065.— skupaj 15.165,- skupaj 14.830.- Znesek za Onkološki inštitut za leto 1974 še ni bil nakazan zaradi pomanjkanja sredstev v skladu skupne porabe. Šiško Rajmund Volitve delegatov v Skupščino družbenopolitičnih skupnosti KANDIDATI DELEGACIJE V DELOVNI SKUPNOSTI ELAN TOZD PROIZVODNJA 1. PETER GAŠPERŠIČ 2. STANE JAGODIC 3. ANGELA MRAK 4. JANEZ MRAVLJE 5. FRANC PERKOVIČ 6. FRANC RENKO 7. ROK SITAR KANDIDATI DELEGACIJE V DELOVNI SKUPNOSTI TOZD INŠTITUT ELAN 1. OTO RESMAN 2. JURIČA ILC 3. MARIJA HROVAT 4. JANEZ GOLMAJER 5. MIHA FINŽGAR 6. FILIP CUFER 7. JOŽE BEŠTER KANDIDATI DELEGACIJE DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB 1. ZOFKA POLAK 2. JOŽE JESENKO 3. JANEZ LUZNAR 4. STANKO MULEJ 5. PAVEL PETERMAN 6. ALEKSANDER ŠANCA 7. AVGUST ŠLIBAR OD 7 KANDIDATOV SMO JIH POVSOD IZVOLILI PO 5 Iz časopisa »Grazer Montag« 11. 3. 1974 STENMARK — čudežni otrok Tako ne gre več! Drugo mesto za Šveda — osem Avstrijcev izločenih Njegov oče mu je dal na izbiro: smučanje ali poklic. Ingemar Stenmark (19 let) se je odločil za prvo in je že krepko posegel med vrste smučarskih asov. Tudi pri zadnjem slalomu v sezoni za svetovni pokal ni bilo nič drugače. S startno številko 17 se je prebil v sam vrh: drugo mesto. Samo Italijan Gusta-vo Thoni je bil hitrejši: zmaga je prinesla fantu z Južne Tirolske drugo mesto v skupni uvrstitvi za svetovni pokal. Avstrijci pa so še naprej nazadovali: zopet sta prispela le dva tekmovalca na cilj. Pechtl je zasedel 7. mesto, Berchtold pa 16. Hinterseer, ki je bil po prvem teku še na tretjem mestu, je bil po nekaj vratcih izločen. Seveda si je s tem zapravil tudi svojo uvrstitev na drugo mesto. Stenmark pa je še naprej pripravljal presenečenja: tri druga mesta v nekaj tednih. Švedov trener Olle Rolen pozna skrivnost: »Nadvse ima rad smučanje. Denar ne igra pri njem sploh nobene vloge.« Na severnem Norveškem so napravili smučišče in Najpomembnejši tekmovalcev z Rolen je poslal tja na trening svojih 17 smučarjev. »Stenmark je od tega trenutka mnogo odnesel. Vendar pa bo v prihodnjem letu imel dosti težav, da bo obdržal svojo vrhunsko pozicijo. Z 62 točkami je Stenmark v skupni uvrstitvi za svetovni pokal na 12. mestu. Le za las je manjkalo, da bi moral ostati doma. Z 1,5 milijona šilingov ima švedska smučarska zveza daleč najmanjši budžet v primerjavi z vsemi drugimi državami, ki so se udeležile tekmovanja za svetovni pokal. Vskočil je Elan, ki Stenmarka že od njegovega 11 leta podpira s svojo opremo. Z »injekcijo« iz Jugoslavije so še lahko poslali tekmovalce na to zadnje tekmovanje. Zato Stenmark ne misli na »prestop«, čeprav so mu vrata k avstrijskim firmam odprta. Toda povrnimo se k slalomu. Avstrijska reprezentanca že zopet ni izpolnila pričakovanj. Samo dva smučarja sta prišla skozi cilj: bilanca, ki ni najbolj razveseljiva. Poleg Hinterseerja je v drugem teku odpovedal tudi Zwilling. rezultati alpskih našimi smučmi SPISEK DELAVCEV, KI SO DNE 13. III. 1974 ZAPUSTILI PODJETJE PRED 14. URO: 1. Kvasnik Jože OS 2. Pave Alojzija OS 3. Kejžar Bogomir OS 4. Zupan Zdravko OS 5. Jesenik Slavica OS 6. Oblak Ciril OS 7. Slejko Vida OS 8. Burja Nada OS 9. Vavpotič Olga OS 10. Kunčič Anton OS 11. Vilman Tereizja OS 12 2emva Marija OS 13. Bukon Danica OS 14. Mlakar Antonija OS 15. Smit Stanislav OS 16. Tavčar Marija os 17. Jurkovič Zvonimir os 18. Potočnik Marjana os 19. Janjatovič Majda os 20. Kraševec Bernarda os 21. Vavpotič Marjeta os 22. Globevnik Cilka os 23. Hočevar Jožica os 24. Pernuš Marija os 25. Langus Slavko os 26. Brejc Marija os 27. Smit Jožefa os 28. Pogačar Marija os 29. Kolman Marjana os 30. Gurevnin Miroslava os 31. Jakše Stanko os 32. Voljčjak Stanko os 33. Špindler Bernard os 34. Legat Marjan os 35. Pristavec Terezija os 36. Tavčar Franc os 37. Langus Mirjan os 38. Jurgele Jože os 39. Rozman Peter os 40. Ambrožič Ivica os 41. Košir Elizabeta os 42. Razinger Terezija os 43. Jakše Marija os 44. Kralj Majda os 45. Korbar Emilija os 46. Pirc Albina os 47. Časar Marija os 48. Marolt Fračiška os 49. Boštjančič Amalija os 50. Nagode Ana os 51. Kosmač Slavka os 52. Pisek Janez os 53. Metelko Marija os 54. Fon Stanko os 55. Kralj Anton os 56. Zemva Angela os 57. Rakuša Irena os 58. Bilič Darinka os 59. Stojnšek Luca os 60. Košir Janez os 61. Gabor Stanko os 62. Polajnar Ivanka os 63. Prašiček Štefka os 64. Rozmarič Marija os 65. Cesar Kristina os 66. Kristan Valentin os 67. Šunko Ivan os 68. Omejec Vinko os 69. Eržen Bojan os 70. Eržen Zdenka os 71. Ažman Jakob os 72. Janežič Marija os 73. Leskovec Rajko os 74. Primc Janez os 75. Gomilar Ibalka os 76. Kodraš Anton os 77. Hergouth Marko LO 78. Trlej Jože LO 79. Resman Erna LO 80. Ahačič Nada LO 81. Bohinc Marjan LO 82. Poklukar Jožef OC 83. Sipelj Albin oc 84. Novak Alojzij oc 85. Svetina Anton oc 86. Koželj Viktor oc 87. Muhovec Branko oc 88. Finžgar Bogdan oc 89. Bukovnik Ivan PO 90. Pungerčar Cveto PO 91. Triplat Franc PO 92. Justin Janez PO 93. Stefelin Anton PO 94. Palovšnik Franc PO 95. Šlibar Slavko PO 96. Hanžič Janez PO 97. Piškur Silvo PO 98. Lindič Ivan PO 99. Kolman Janez PO 100. Mohorč Marjan PO 101. Jan Draga Po 102. Zupan Dominik PL 103. Šlibar Viktor PL 104. Primc Frančiška PL 105. Bijol Stanko PL 106. Kosmač Vinko PL 107. Prlic Pavel KO 108. Erman Jožica KO 109. Vovk Frančiška KO 110. Eržen Alojz KO 111. Pristavec Alojz KO 112. Prskalo Ivan KO 113. Horvat Anton KO 114. Spik Marija KO 115. Vurnik Jože KO 11.6 Potočnik Cveto KO 117. Ozmec Erna KO 118. Robič Zdravko KO 119. Ambrožič Božo KO 120. Štritof Franjo KO 121. Komar Stefan KO 122. Triplat Vinko KO 123. Štritof Franjo ml. KO 124. Šlibar Janez SGI 125. Arh Frančiška SGI 126. Langus Dušan SGI 127. Mulej Janez SGI 128. Palhartinger Miro SGI 129. Novkovič Angela SGI 130. Posavc Marija SGI 131. Gračnar Peter SK 132. Kunčič Jože SGI 133. Blažič Cveta SGI 134. Rakar Anton SGI 135. Stroj Janez SGI 136. Resman Jože SGI 137. Triplat Marjan SGI 138. Gašperin Janez PO 139. Košir Majda FS 141. Brcar Ivanka FS 142. Prestrl Marija FS 143. Mavrič Zofija IE 144. Rovanšek Ljudmila FS Spisek delavcev, ki so dne 13. marca 1974 zapustili podjetje pred 22. uro: OBRAT SMUČI: 1. Petrovčič Zlato 2. Zupan Vinko 3. Hrovat Milena 4. Peinkiher Matevž 5. Dolžan Francka 6. Medvešček Vid 7. Peinkiher Alojz 8. Mrak Franc 9. Kunčič Dora 10. Saje Marjan 11. Potočnik Rudolf 12. Stular Drago 13. Gračner Marija 14. Dežman Anton 15. Kralj Edvard 16. Gavranič Terezija 17. Mrak Angela 18. Polajnar Vinko 19. Kos Milka 20. Koželj Štefanija 21. Šiško Rajmund 22. Mravlje Janez 23. Resman Olga 24. Sudič Terezija 25. Kosmač Marija 26. Zupan Ljudmila 27. Kržišnik Ladislav 28. Legat Anica 29. Novkovič Slobodan 30. Potočnik Frančiška 31. Pavlič Angela 32. Jagodic Frančiška 33. Perko Anica 34. Debeljak Janez 35. Kralj Franc 36. Korošec Julijana 1. mesto — Evropsko mladinsko prvenstvo JASNA — CSSR veleslalom (Stenmark) 3. mesto veleslalom (Zeman) 2. mesto — Svetovni pokal VOSS — Norveška slalom (Stenmark) 3. mesto veleslalom (Stenmark) 4. mesto — Svetovni pokal ZAKOPANE — Polska slalom (Stenmark) 2. mesto — Svetovni pokal SKALNATE PLEŠO — CSSR slalom (Stenmark) (Stenmark) (Stenmark) (Stenmark) (Ringbrant) (Stenmark) (Stenmark) (Strand) (Strand) (Ringbrant) 2. mesto veleslalom 1. mesto — Evropski pokal SELLA NEVEA Italia veleslalom 3. mesto slalom 3. mesto — Evropski pokal MEGEVE Francija slalom 1. mesto — RADSTATTER STADTVVAPPEN Avstrija slalom 3. mesto — ALTENMARKT veleslalom 4. mesto veleslalom 3. mesto — Polar Alpine Games — ROVANIEMI Finska slalom 4. mesto slalom 1. mesto — Polar Alpine Games GALLIVARE Švedska veleslalom 2. mesto veleslalom 1. mesto Evropski pokal AROSA Švica slalom 1. mesto veleslalom Prvak Švedske — (Stenmark) Prvak Jugoslavije — (Gašperšič, Jež) Prvak CSSR — (Kuzmanova) Prvak BALKANA — (Križaj) 1. mesto — Vitoša Pokal ALEKO — Bolgarija slalom 1. mesto — Evropski pokal CASPOGGIO — Italija veleslalom (Stenmark) (Ringbrant) (Stenmark) (Stenmark) (Zeman) (Stenmark) Izplačilo OD delno preko hranilne knjižice Delavski svet je že v začetku leta 1973 sklenil, da bomo osebni dohodek delno izplačevali na hranilne knjižice. Ta sklep se bo sedaj uveljavil pri izplačilu osebnih dohodkov za mesec april 1974. Vsak zaposleni bo prejel 1.000,— din v gotovini, razliko pa na hranilni knjižici. Sindikalno smučarsko prvenstvo ELANA Stanovanjski krediti Na podlagi 1. seje Upravnega odbora podjetja ELAN dne 27. 3. 1974 In določil Pravilnika o dodeljevanju In finansiranju gradnje stanovanj delavcev ELAN razpisujemo NATEČAJ za nakup stanovanj, grajenih za trg, za gradnjo in za adaptacijo individualnim graditeljem, članom naše delovne skupnosti za leto 1974. I. Prosilec član delovne skupnosti mora biti najmanj leto dni v delovnem razmerju in se mora obvezati, da bo tudi v prihodnje ostal v delovnem razmerju in da bo izpolnjeval pogodbene pogoje. II. Upravni odbor podjetja bo po izteku natečaja dajal sredstva za nakup stanovanj, gradnjo in adaptacijo individualnih hiš iz stanovanjskega sklada, ki so oročena pri LB — Podružnica Radovljica. III. Posojilo je možno uporabiti za dograditev in adaptacijo individualnih hiš, ki se grade v gradbenih okoliših: Radovljica, Lesce, Brezje, Žirovnica, Begunje. Po sklepu Upravnega odbora bomo delavskemu svetu predlagali razširitev gradbenih okolišev. Zato lahko tudi interesenti izven omenjenih okolišev vložijo prošnje v roku. IV. Odobrimo posojilo za nakup stanovanj do 75 % od nakupne cene stanovanja skupaj s posojilom banke na osnovi oročenih sredstev podjetja. Posojilo za individualno gradnjo in adaptacijo, s katero se pridobi večja stanovanjska površina, dajemo do 67.000,— din iz sredstev podjetja in 80 % iz sredstev banke v znesku 53.600,— din. Posojilo za adaptacijo pa ne more biti večje kot 30% predračunske vrednosti stanovanjske hiše. V. Stanovanjska zgradba, za katero je odobreno posojilo, mora biti dograjena do 30 “,b vrednosti z lastnimi sredstvi prosilca. VI. Rok odplačila posojila za nakup stanovanja iz sredstev podjetja je 20 let z 2 % obrestno mero. Odplačevanje se prične leto dni po plačilu stanovanja in leto dni po odobritvi posojila za individualno gradnjo. Za del posojila banke na osnovi oročenja pa je rok odplačila določen po Pravilniku banke. VII. Prosilcem, ki so samski ali katerih zakonski partner je zaposlen v drugi delovni organizaciji, priznamo 50% posojila za nakup ali gradnjo stanovanja. VIII. Pred odobritvijo posojila za nakup, gradnjo in adaptacijo bodo Odbori za medsebojna razmerja pri TOZD Inštitut tovarne Elan, TOZD Proizvodja Elan in Delovna skupnost skupnih služb pregledali objekte in ugotovili dejansko stanje in se pri dodelitvi posojil omejili na kriterije, ki jih določa Pravilnik. IX. Prošnjo je treba vložiti do vključno 26. aprila 1974. K prošnji je treba priložiti: a) kupo-prodajno pogodbo (za nakup) b) prepis gradbenega dovoljenja c) izpisek iz zemljiške knjige d) podati obrazložitev o zagarantiranih sredstvih, ki jih mora imeti prosilec ob nakupu stanovanja e) objekt je treba primerno zavarovati, da nam bo zavarovalnica lahko predložila vinkulacijsko posojilo. X. Za zavarovanje posojila je zastavna pravica v korist podjetja ELAN tovarne športnega orodja Begunje na Gorenjskem. XI. O izidu natečaja vas bo obvestil Upravni odbor podjetja do 15. maia 1974. Direktor kad. spi. sektorja: ing. V. Vidic Tako ne gre več! (Nadaljevanje s 4. strani) P0M02NI OBRAT: 1. Leš Marica 2. Vuzem Zvonimir 3. Vogeljnik Andrej 4. Mohorč Marija 5. Pogačnik Miran 6. Dragan Nežka SLUŽBA KAKOVOSTI: 1. Podobnik Anton 2. Bukovec Avgust 3. Baloh Franc 4. Rakovec Franc PRIPRAVA LESA: 1. Kosmač Stanko 2. Lavrič Karel Spisek delavcev, ki so dne 15. marca 1974 zapustili podjetje pred 14. uro: OBRAT SMUČI: 1. Zupan Zdravko 2. Jurgele Jože 3. Pisek Janez 4. Rozman Peter 5. Šiška Aleksander 6. Kodraš Boris 7. Rozman Janez LESNI ODDELEK: 1. Hergouth Marko 2. Hrast Oton 3. Omejc Vinko 4. Gogala Jože 5. Meglič Alojz Rezultati: Tekmovalni razred moški 1. Smitek Janez 73.2 2. Bohinc Janez 74.2 3. Krivic Jože 76.9 4. Kokalj Rudi 77.8 5. Humerca Janez 79.0 6. Finžgar Bogdan 80.1 7. Dežman Jože 81.9 8. Arh Anton 84.0 9. Svetina Alojz 84.8 10. Perkovič Franc 90.8 11. Vogelnik Andrej 94.0 12. Finžgar Janez 94.5 Diskvalificiran: Resman Oto Tekmovalni razred ženske 1. Oražem Mila 60.0 2. Podlipec Amalija 72.5 3. Košir Tanja 80.0 Turistični razred moški do 40 let 1. Trlej Jože 55.5 2. Milatovič Ivan 55.9 3—4. Šlibar Avgust 57.8 3—4. Tonejc Niko 57.8 5. Beravs Niko 63.5 6. Resman Franc 68.2 7. Potočnik Zvone 69.5 8. Hanžič Janez 74.9 9. Stare Slavko 76.5 10. Krmelj Rudi 1:10.0 Diskvalificiran Dobida Janez Turistični razred 40—50 let moški 1. Križaj Zdravko 51.0 2. Cvenkelj Franc 53.1 3. Arh Julij 57.9 4. Gatej Stefan 61.5 Zahvala ob težki izgubi dragega očeta KUNSTELJ FRANCA se iskreno zahvaljujem članom kolektiva »ELAN« za sočustvovanje in spremstvo na njegovi zadnji poti Marjana Ravnihar 6. Bohinc Marjan 7. Omejc Vinko POMOŽNI OBRAT: 1. Justin Janez 2. Lotrič Milan 3. Pungerčar Cvetko 4. Dragan Milan KOVINSKI ODDELEK: 1. Rabič Zdravko 2. Štritof Franjo 3. Kosmač Vinko OBRAT ČOLNOV: 1. Novak Alojz 2. Sipelj Albin 3. Muhovec Branko Sklenjeno je bilo, naj za naštete prestopnike velja objava v »Naši smučini« kot opomin. V bodoče pa bomo za take primere postopali po pravilniku s predvidenimi odtrgljaji. Veteran nad 50 let moški 1. Potočnik Vinko 50.5 Začetnica — ženska 1. Pogačar Marija 27.1 Začetniki — moški 1. Globevnik Darko 22.3 2. Bukovnik Ivan 37.5 Nastopilo je razmeroma malo tekmovalcev, najbrž zaradi kratkega roka prijav in spreminjajočih snežnih razmer. Organizacija tekmovanja je bila odlična. Knafelj Slavko Kadri v februarju Zaposlili so se: 1. Beravs Niko — strojni ključavničar, kot ključavničar II v PO 2. Medvešek Vid — delavec NK, kot priučeni ročni delavec v OS 3. Potočnik Marjana — delavka NK, kot priučena strojna delavka v OS 4. Novak Stjcpan — delavec NK, kot vratar v KSS 5. Hergouth Marko — delavec NK, kot mizar v lesnem oddelku 6. Pungerčar Cveto — delavec NK, kot transportni del. v PO 7. Justin Janez — delavec NK, kot transportni del. v PO 8. Zerovnik Marjana — višji komercialist, kot pripravnik v PS 9. Resman Bernardka — živilja KV, kot operater na luknjaču v ERC 10. Topič Bosa — delavka NK, kot pomožni razrezovalec lesa v PL 11. Maneva Denica — delavka NK, kot priuč. strojn. delavka v OS 12. Gičeva Ibavka — delavka NK, kot pomožna ročna delavka v OS 13. Petrovič Jovanka — delavka NK, kot priučena ročna delavka v OS 14. Bokun Danica — delavka NK, kot priučena ročna delavka v LS 15. Djordjevič Drago — delavec NK, kot zlagalec elementov PU smuči v IE 16. Kozinc Boris — strojni tehnik kot konstruktor v IE (Nadaljevanje na 6. strani) Zahvala Vsem sodelavcem pomožnega obrata ter drugim sodelavcem se prav lepo zahvaljujem za zbrani denar namesto venca ob smrti mojega dragega očeta JOŽETA VRHOVNIKA ter za izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujem štirim sodelavcem Katrašnik Severju, Gašperin Janezu, Mrak Janku in Posavc Vinku, ki so prišli tako daleč na pogreb mojega očeta in sočustvovali z nami. Se enkrat lepa hvala Robi Vrhovnik Trnovski maraton Še 200 m — kako se vlečejo ti zadnji metri! Rada bi lahkotno pribrzela skozi cilj, pa imam noge vse telečje. Vsaka grbinica na progi, ki bi je prej še opazila ne, me spravlja iz ravnotežja; lahni nasprotni vetrič je za moje utrujene mišice pravi orkan. »Dajmo, še malo!« slišim množico ob cilju, čudoviti gledalci — vseh 550 tekmovalcev so bodrili z enako zavzetostjo! Končno sem preko rdeče črte. Kolegi so že pri meni, prijateljsko me trepljajo po ramenih (skoro bi se zaradi tega zgrudila), odpnejo mi smuči, dajo čaja, me pohvalijo. Za mano je 21 km dolga tekaška proga. Pri srcu mi je, kot bi po naporni turi prišla na vrh gore. Več kot 500 nas je bilo JO. marca zbranih na startu 1. trnovskega smučarskega maratona na Črnem vrhu pri Idriji. (500 ljudi in 14 žensk, so nekateri neolikano trdili). Kar lep začetek za tekaško nerazvito Slovenijo. Na prvi startni črti so stali tekmovalci, na drugi, 10 m za njimi, pa vsa množica tako imenovanih »rekreativcev«. Tu smo bili pomešani vsi — od fantov, ki so se še pred nekaj leti potegovali za najvišja mesta na državnih prvenstvih v tekih, do starejših gospodov, ki so stali prvič na tekaških smučeh. Staroste slovenskega tekaštva — naši predvojni tekmovalci seveda niso manjkali. Bilo nas je, kot že rečeno, tudi 14 žensk in moram nas pohvaliti, da nismo bile med zadnjimi na cilju. Med slavnostnim govorom je vsa ta pisana množica nestrpno podrsavala s smučmi, da ne bi primrznile. Lahko si slutil, kaj vsak premišlja: — so smuči prav namazane? — bom vzdržal tempo do konca? — bom sploh prišel do cilja? Večina nas ni imela »blage veze«, kako naj si predstavlja 21 kilometrov teka. Odjeknil je startni strel, nastala je strahotna gneča in v njej je že takoj na začetku končalo tekmovanje precej polomljenih smuči. A za naše nove plastične elanovke to ni bil problem, odlično so prestale tako startno zmešnjavo kot tudi vse tekmovanje. Po 500 m se je širno štartno polje strnilo dve smučini, gneča se je kmalu raztegnila v dolgo kačo. Najboljši so bili daleč spredaj v borbi za sekunde, mi začetniki pa smo se v vedno bolj razpotegnjeni koloni borili z neubogljivimi smučmi in nevajenimi nogami. A naše prvotno miroljubno načelo — »glavno je, da pridemo do cilja« — se je takoj umaknilo tekmovalni strasti. Pred tekmo smo se pogovarjali, kako se bomo lepo čakali in zbirali ob vsaki okrepčevalnici, da si obnovimo moči. Pa mislite, da se je med tekmo res kdo ustavil? Kje pa, še toliko oddiha si ni nihče privoščil, da bi v miru spil požirek čaja. Pomarančo si sprejel le, če ti jo je dobrosrčni okrepčevalec stlačil naravnost v usta, da se ni bilo treba ustaviti. Nikoli nisi bil na progi sam, vedno je bil v bližini kdo, ki si ga hotel prehiteti ali ki te je hotel prehiteti. Potem so bili tu še gledalci — proga je šla mnogokrat preko ceste in tam je bilo vedno polno navijačev, ki so navdušeno vzpodbujali vsakega tekača. Enostavno ni bilo prilike za zabušavanje, vsak je tekel kot je najbolje znal in kot mu je le duša dala. Elanova ekipa se je kar dobro odrezala. Najboljši je bil po pričakovanju Boris Kozinc, ki je pretekel progo že v 1 uri in 41.55 minut, kar je v skupni uvrstitvi častno 31. mesto. Naslednja dva Elanovca sta bila 50. Tacman in 51. Petermanov Janko s časom 1,49,16 in 1,49,36. Iz razlike 20 sekund lahko sklepate na njuno divjo tekmo v zadnjem kilometru. Kot 55. tekmovalec je v času 1,51,42 pritekel skozi cilj skriti talent naš profesor Janez. Sicer začetnik na tekaških smučeh, a z bikovsko kondicijo in smislom za gibanje je uspel prehiteti celo zadnje uvrščenega kategoriziranega tekmovalca. 108. je bil Hanžič Janez (2,01,43), 139. Pangerc Vester (2,13.30), 151. Maks Vrečko (2,16,51), 189. Rudi Goreč (2,33.51). Naš najstarejši tekmovalec — Miha Finžgar je dosegel 235. mesto, kar je res lep uspeh glede na to, da je prvič v življenju stal na tekaških smučeh. A kdor toliko hodi po hribih kot Miha, temu se ni bati 21 km poti. Me tri — Resma-nova Jana, Dobravec Draga in jaz smo dosegle med ženskami 9., 14. in 6. mesto. Naši časi bi nas med moškimi uvrstili od 225. mesta naprej. Edino Draga, ki je bila brez kondicije in jo je proti koncu držala pokonci samo še trma, je potrebovala za progo več ko 3 ure. Po tekmi smo bili vsi istih misli — lepo je bilo, drugo leto pridemo! In boljši bomo, več bomo prej trenirali. Iti več nas bo, še druge bomo opogumili. Saj 21 km na tekaških smučeh ni tako daleč in sploh ne prenaporno, če prej poskrbiš za kondicijo. To pa je glavni namen takih tekmovanj. Marička Horvat Prizor iz maratona Nasi četrti! XV. JUBILEJNO TEKMOVANJE GOZDARJEV, LESARJEV IN LOVCEV 29. in 30. marca sc je v zimskih veščinah — v tekih in veleslalomu pomerilo blizu 250 tekmovalcev iz podjetij gozdne in lesne stroke ter iz lovstva na Soriški planini. Združenje »Les« je organizacijo poverilo športnemu društvu ALP-LES iz Železnikov. Kljub še vedno visoki startnini po 180,00 din na tekmovalca se je tekmovanja udeležilo precejšnje število tekmovalcev. Zal pa se jih precej tudi ni udeležilo te preizkušnje. Športna komisija udeležencev je sklenila, da bo Društvo inženirjev in tehnikov (DIT) Slovenije v bodoče izdelalo nov sprejemljivejši predlog za tovrstna tekmovanja. Letošnja organizacije je bila dobra. Naši tekmovalci so v posameznih disciplinah vozili dobro, v skupnem plasmaju pa so dosegli 4. mesto izmed 25 nastopajočih ekip. Le 1,6 točke jim je manjkalo do 3. mesta. Zato lahko rečemo, da so v danih pogojih uspeli. Vendar pa je to premalo za predstavnike tovarne športnega orodja in predvsem tovarne smuči. Za boljše rezultate bo treba tudi boljših priprav. Te pa bodo terjale več sredstev. Nekatera podjetja (GG Maribor, Alples Železniki, Lip Bled in drugi) posvečajo svojim tekmolacem veliko več pozornosti, saj jim poleg enotnih dresov in opreme nudijo tudi temeljite treninge preko vse sezone. Ni čudno, da so uspešnejši. Trdimo, da imamo v svojih vrstah nadarjene smučarje in da bi s sistematičnimi pripravami lahko posegli po najvišjih mestih. REZULTATI: 1. Teki 5 km ženske — 14 tekmovalk 4. mesto HROVAT Marija Elan, 8. mesto RESMAN Jana Elan, 13. mesto DOBRAVC Olga Elan, 14. mesto BRCAR Ivanka Elan. 2. Teki 10 km moški — tek. razred — 27 tekmovalcev 16. mesto PETERMAN Janez Elan, 20. mesto KOZINC Boris Elan, 21. mesto GLOBOČNIK Cene Elan, PINTAR Drago — ni nastopil. 3. Teki 10 km moški — starostni razred — 5 tekmovalcev — 2. mesto HROVAT Janez 4. Veleslalom ženske — 33 tekmovalk 2. mesto ORAZEM Ljudmila Elan, 5. mesto HORVAT Marija Elan, 13. mesto KOŠIR Tanja Elan, PODLI-PEC Amalija — odstopila. 5. Veleslalom moški — tekmovalni razred — 132 tekmovalcev 4. mesto SMITEK Janez Elan, 8. mesto KRIVIC Jože Elan, 15. mesto KOKALJ Rudi Elan, 18. mesto HU-MERCA Janez Elan, 23. mesto DEŽMAN Jože Elan, 42. mesto KRIVIC Janez Elan, FINŽGAR Bogdan odstopil. 6. Veleslalom moški I. razred — 30 tekmovalcev 7. mesto ARH Anton Elan, 17. mesto PERKOVIČ Franc Elan, BOHINC Janez — odstopil. TEKI 7. EKIPNO ŽENSKE — 4 ekipe 2. mesto ELAN Begunje (Hrovat, Resman, Dobravc). TEKI 8. EKIPNO MOŠKI — 7 ekip 7. mesto ELAN (Peterman, Hrovat, Kozinc) VELESLALOM 9. EKIPNO ZENSKE — 6 ekip 3. mesto ELAN (Oražem, Horvat, Košir). VELESLALOM 10. EKIPNO MOŠKI — 32 ekip 3. mesto ELAN I. (Smitek, Krivic, Kokalj), 7. mesto ELAN II (Humer-ca, Dežman, Arh). 11. SKUPNI REPULTATI — 25 delovnih organizacij 1. GG Maribor 1.285,2 točke, 2. ALPLES Železniki 1.210,3 točke, 3. LIP Bled 1.092,1 točke, 4. ELAN Begunje 1.090,5 točke, 5. GG Bled 708,6 točke itd. Knafelj Slavko Kadri v februarju (Nadaljevanje s 5. strani) Delovno razmerje so prekinili: 1. Jančar Franc — delavec NK v PO — sporazumno 2. Vandruška Josip — KV avtomehanik v KO — v poskusnem delu 3. Pogačar Franci — NK delavec v PO — sporazumno 4. Valjavec Janez — PK delavec v PS — sporazumno 5. Todorovič Bosiljka — PK delavka v PL — samovoljno 6. Turk Miroslav — ključavničar KV v PO — sporazumno 7. Meterc Janez — ključavničar KV v KO — sporazumno 8. Deželak Breda — NK delavka v PS — po izteku pogodbe 9. Razpet Nada — NK delavka v OS — samovoljno 10. Bernard Marija — PK delavka v OS — sporazumno 11. Kokalj Marija — NK delavka v sklad. got. izd. — v pokoj 12. Tomažin Jože — strojni tehnik v PO — sporazumno 13. Bancelj Sonja — PK delavka v IE — sporazumno.