Stev. 30. Leto LXIV.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
V Ljubljani, 24. julija 1924.
Poštnina plačana v gotovini.
KI TOVARIŠ
Glasilo Udruženja Jugosl. Učiteljstva - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst j« plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Četrta pokrajinska skupščina Pov. UJU —
Ljubljana.
(Poročilo o poteku skupščine v Krškem dne 8. in 9. julija 1924.)
(Konec.)
ZBOROVANJE DELEGACIJE.
Točno ob 4. uri popoldne je otvoril tov. pov. L. Jelene v lepo okrašeni sokolski dvorani zborovanje delegacije s sledečim nagovorom:
Cenjeni delegati in delegati n j e!
Zopet ste se zbrali, cenjeni delegati in delegatinje, na poziv širjega sosveta UJU poverjeništvo Ljubljana, da čujete poročila o prizadevanju in delu ožjega in širjega sosveta v minuli upravni dobi.
Ni moj namen, ne moja naloga, da bi se spuščal v podrobnosti ogromnega dela, ki smo ga izvršili, dotakniti se hočem le glavnih momentov te dobe.
Na lanskem delegacijskem zborovanju pokrajinske skupščine v Ptuju sem tožil o več negativnih uspehih naših prizadevanj. Tudi v minuli upravni dobi nismo dosegli vsega, za čemer smo stremeli, vendar je letošnja naša bilanca dokaj ugodnejša, nego je bila lanska.
Mnogo truda, pa uspešnega dela smo imeli, ko se je sklepal činovniški zakon. Smelo trdim, da bi imel ta zakon vsa drugačna določila glede učiteljstva, da, nevarnost je bila, da nas popolnoma prezro, ako bi ne bili neprestano na straži, ako bi ne bili sodelovali z besedo in dejanjem. Z vztrajnostjo v borbi je doseglo naše Udruženje pri sklepanju o pragmatiki toliko in tako velikih uspehov za naš stan, kakor nobena druga kategorija uradništva.
Naša stara zahteva po slovenskem referentu v ministrstvu prosvete se nam je končno uresničila. Tovariš Flere nastopi v najkrajšem času svoje mesto v Beogradu.
Posli strokovnega tajništva so se množili od dne do dne. Strokovni tajnik, ki je izvrševal tudi stanovske dolžnosti, ni več zmogel ogromnega dela. zato smo mu izposlovali dopust, da lahko posveti vse moči organizaciji.
S paznim očesom je sledilo poverjeništvo prizadevanju in delu svojega članstva in posvečalo vso pažnjo .eibanju na šolskem polju. Porabilo je vsako ugodno priliko, kadar je bilo mogoče kaj doseči v korist učiteljstva in razvoj ter napredek narodnega šolstva. Stopilo je pa z vso odločnostjo nasproti vsakomur, ki je hotel kratiti naše pravice ali hotel zavesti šolstvo v kalne vode.
Imamo še mnogo nujnih zadev, ki jih ne smemo pustiti iz vidika in jih moramo ugodno rešiti, iker globoko režejo v učiteljsko bitje in žitje.
Delati moramo na to, da se spremeni pravilnik pri postopanju penzijoniranja učiteljstva, zahtevati, da prekliče ministrstvo redukcijo učiteljic ženskih ročnih del, zahtevati, da se izplačajo šolskim upraviteljem opravilne doklade; okrajnim šolskim nadzornikom naj se odredijo po členu 40. činovniškega zakona dodatki; penzionerom od 23. aprila 1919 se morajo izplačati diference in nove dinarske pokojnine.
Da bi odpravili krivico, ki jo morajo trpeti z državnimi uradniki poročene učiteljice glede draginjskih doklad. se nam še ni posrečilo, četudi je poverjeništvo storilo vse, kar je sploh storiti mogoče: obrnili smo se z vlogami na izvršni odbor, na ministrstvo prosvete in fi-nancije, posredovali osebno in potom vplivnih oseb pri vseh merodajnih krogih in sklepali ostre resolucije; »Učiteljski Tovariš je pisal ostre članke — toda vse zaman. Naš ministrski svet ostane gluh in slep v tem vprašanju, in zadeva se ne gane z mesta. Vendar ne pustimo iz vidika tega vprašanja in storili bomo vss, da se odpravi ta krivica. (Nato govori o podreditvi prosvete velikim županom, kar smo citirali v zadnji številki.) Po-
sledice podreditve prosvete velikim županom ne izostanejo, oziroma so že tu. Naše organizacije so stale vedno na stališču, da naj osnovno šolstvo nadzoruje osnovnošolski učitelj. Z velikimi napori in težavami smo to dosegli v polupretek-lem času, a sedaj nam preti nevarnost, da to težko pridobljeno pravico zopet izgubimo. Veliki župan ni zadovoljen z našim kandidatom za oblastnega šolskega poročevalca, temveč nam hoče vriniti srednješolskega profesorja.
V teh kritičnih časih ne smemo izgubiti poguma. Skrbimo za napredek šolstva in se borimo za svoje pravice. Krepimo vztrajno z neumornim delom svoje' organizacije. Iz poročil povzamemo, da se vsako leto pomnože naše vrste. Prepričan sem, da bo v najbližji bodočnosti med nami en hlev in en pastir.
Bodimo pa vendar previdni pri sprejemanju članstva v organizacijo. Mj ne maramo onih, ki pristopijo v našo organizacijo zavoljo tega, da bi dobili kako boljše mesto, pa tudi tistih ne. ki izstopijo iz organizacije, če mesta ne dobe. Principiis obsta, načela naj veljajo!
Pri legitimiranju delegatov je bilo ugotovljeno, da so delegati z malimi izjemami podnoštevilno navzoči.
Tajniško poročilo.
Strokovni tajnik tov. Rudolf Dostal poda tajniško poročilo, ki smo ga priobčili v predzadnji številki. Poročilo je bilo z velikim odobravanjem sprejeto.
Blagajniško poročilo.
O računu »Zvončka? je podal poročilo tov. L. Jelene, ki ga ie opravljal 25 let, skliceval se je na tiskan račun, ki je bil objavljen ter podal sledeči zanimivi historiat o ustanovitvi »Zvončka« v svojem govoru:
Vidi se mi umestno, da spregovorim letos, ko izhaja dvajsetinpeti letnik tega lepega mladinskega lista, dve tri besede o zgodovini njegove ustanovitve.
Bilo je leta 1899., meseca novembra, ko se sprehajava s tovarišem Ganglom v odmoru po hodniku na I. deški osnovni šoli, kjer sva takrat službovala. Govorila sva o »Slov. učitelju«, ki ga je začela takrat izdajati novoustanovljena Slomškova zveza. Gangl mi pravi: Slomškova zveza je ustanovila »Učiteljskemu Tovarišu« konkurenčni list, ustanovimo mi konkurenčni list »Vrtcu«. Dobro, sem mu odgovoril. Ti boš list ure-doval, jaz bom opravljal upravniške posle, oba brezplačno toliko časa, da se list okrepi.
Začeli smo takoj s pripravami. Jaz sem sklical sejo vodstva Zaveze, h kateri sem povabil tudi tovariša Gangla in Dimnika. Na tej seji se je povdarjalo, da vodstvo Zaveze ni kompetentno storiti tako dalekosežnega sklepa, da mora zadevo predložiti v sklepanje upravnemu odboru in delegaciji. Ker pa z izdava-njem lista nismo hoteli čakati toliko časa. smo sestavili konzorcij, ki naj izdaja list in ga sprejme v svojo last. V ta konzorcij so stopili člani vodstva Zaveze Česnik. Luznar in jaz. poleg teh pa še Gangl in Dimnik. Ta konzorcij bi izdajal list tudi naprej, če bi upravni odbor in delegacija ne hotela sprejeti lista v svojo last. Zavezina delegacija je sprejela list v svojo last na prvi seji leta 1900.
Sredi meseca decembra 1899 smo izdali oklic na naročbo, obenem pa smo razposlali prospekt, da je videlo učiteljstvo in slovenska javnost sploh, kakšen list nameravamo izdajati. Že pred 1. januarjem 1900 je izšla I. številka. Tako izhaja ta lep mladinski list, ki se je tako zelo prikupil naši mladini, učiteljstvu in slovenskemu občinstvu sploh, letos že dvajsetpeto leto. V mladinski litera-
turi bo zavzemal naš »Zvonček« eno prvih mest.
Tovariš Gangl mu je še vedno urednik, jaz pa sem odložil s trideset in prvim decembrom 1923 upravništvo zaradi preobilice drugih poslov, pa tudi zato, da smo združili upravo vseh treh naših listov.
Ker se je uprava listov z veliko vnemo lotila dela, ima pokazati s pomočjo našega učiteljstva najlepše, naravnost velikanske uspehe že v prvi polovici letošnjega leta, ker so se naročniki več kot potrojili. Učiteljstvo dela najuspešnejše na razširjenju lista. Hvala in čast mu! Nadejam se. da ne bo list ostal na tej višini, temveč se bo število naročnikov še zvišalo.
V	letu 1923. se je list tiskal v 4000 izvodih. Seveda naročnikov ni bilo toliko, ker imamo še precej zaloge, ki se bo v nekaterih letih vsa razprodala. Tudi se je število naročnikov menjalo, ta mesec jih je bilo več, oni mesec manj. najslabše je bilo v počitnicah. V teh dveh mesecih se je prodalo najmanj izvodov.
Po nekaterih pojasnilih je bil račun sprejet in podan upravniku absolutorij.
V	imenu vsega učiteljstva je izrekel tov. R a j š p tov. Jelencu zahvalo in pri-znaje za 25-letni trud in zasluge, ki si jih je pridobil za »Zvonček«. To mu izreka tem iskreneje. ker se kot oče poslavlja z letošnjim letom od svojega sina, t. j. od uprave »Zvončka«. Za njegov trud mu ni hvaležno le slovensko učiteljstvo, temveč mu je tega dolžna v prvi vrsti slovenska mladina. (Sprejeto z viharnim odobravanjem).
Proračun in račun/
O nadaljnih računih in proračunih poroča glavni blagajnik in upravnik tov. Mirko Fegic, iz katerega poročila posnemamo sledeče:
V	zadnji številki »Učit. Tovariša« smo Vam predložili račun in bilanco za upravno leto 1923. Ker sem podal splošen pregled o blagajniškem stanju našega poverjeništva na seji širšega sosveta v Celju, se hočem danes omejiti samo na kratko pojasnilo posameznih postavk v računu in bilanci.
V	blagajni je bilo koncem leta 1922. gotovine 1626 Din 10 p. Na račun članarine smo prejeli v pretočenem upravnem letu v gotovimi 116.580 Din 80 p. po ček. zavodu pa 97.473 Din 17 p, skupaj 214.053 Din 97 p. Naročnina »Učit. Tovariša« je znašala skupaj 8566 Din 53 p. Naročnina »Popotnika« 1541 Din 80 p. Za inserate smo prejeli 30.458 Din 22 p.
Nova postavka v računu so letos upniki, in sicer odpade od te na račun »Učiteljskega Tovariša« znesek 164.710 Din 86 p in na »Popotnika« 58.089 Din 50 p, skupaj 222.800 Din 36 p. Faktični prejemki niso to. temveč morali bi smatrati to bolj za blago, ker smo mi za te zneske prejeli blago od Učiteljske tiskarne. Vzel sem pa to v račun radi boljšega pregleda in ravnotežja v računu. Dalje najdemo v računu tudi postavtko »naložbe v znesku 28.526 Din 48 p.« Kje in pod kakimi naslovi je ta denar naložen, je razvidno iz bilance. Na obrestih 7% državnega posojila smo prejeli 350 Din. Vsi navedeni prejemki znašajo skupno 507.923 Din 46 p.
Preidem takoj k izdatkom. Iz računa članarine smo izplačali v gotovini 102.183 Din 75 p, iz čekovnega računa 101.265 Din 33 p. skupaj 203.449 Din 8 p. Iz naročnine »Učiteljskega Tovariša« smo izplačali 9121 Din 93 p, iz računa inseratov pa 4568 Din 73 Din. Visok znesek je pri izdatkih postavka upravni stroški. Pojasniti Vam moram, da so na ta račun združeni vsi honorarji, potni stroški, poštnina in davčne pristojbine. Zato je narastel ta račun na 36.645 Din 71 p.
Kot naslednjo postavko imamo tudi med izdatki račun upnikov. Razumeti ie to tako, da smo plačali za tisk »Učiteljskega Tovariša« 161.173 Din 2 p, za račun »Popotnika« pa 32.250 Din 47 p. skupaj 193.423 Din 49 p.
Med izdatki najdete postavko naložbe — v istem znesku kot med prejemki a 28.526 Din 48 p. Tega denarja namreč nismo naložili v tekočem upravnem letu, temveč preje, vsled česar smo ga morali postaviti v letnem računu na obe strani.
Tej postavki sledi račun Učiteljske tiskarne. Ob sklepu upravnega leta 1923. smo ostali dolžni Učiteljski tiskarni za tisk »Učiteljskega Tovariša« 3537 Din 84 p. za tisk »Popotnika« pa 25.819 Din 3 p, skupaj 29.356 Din 87 p. Če vsem tem izdatkom še prištejemo saldo čekovnega računa koncem 1923. leta,, a 3483 Din 7 p, dobimo znesek 508.575 Din 36 p, kolikor so faktično znašali izdatki v upravnem letu 1923.
Ako primerjamo prejemke 507.923 Din 46 p z izdatki a 508.575 Din 36 p, tedaj se pokaže primanjkljaj 651 Din 90 p.
Pripomniti moram ob tej priliki, da je bilo leto 1923. za našo blagajno izredno kritično.
Poudarjal sem že na seji širšega sosveta v Celju, da je lanski kongres zahteval od nas tudi materijalne žrtve. Naše nade. da se tisk stanovskih listov ne bo podražil, se niso uresničile, če primerjamo postavke te vrste v predloženem računu z onimi iz leta 1922., ugotovimo. da so predležeče izdatno višje. Poleg vsega tega smo pa investirali tudi precejšen kapital za natis obeh stanovskih strokovnih knjižnic, podražil se je zlasti tudi natis »Popotnika«. Če upoštevamo vse te razloge in težkoče. moramo priznati, da smo v finančnem oziru to upravno leto srečno prenašali precej težko breme. Naj mimogrede omenim, da nas je zlasti kongresne dni zelo izdatno podpirala v vsakem oziru Učiteljska tiskarna. O tem pač več pozneje pri poročilu o bilanci.
Že prej sem omenil, da bom pojasnil postavko naložbe pri poročilu o bilanci. Kakor je razvidno iz bilance, imamo posamezne zneske pod sledečimi imeni:
Tiskovni fond..... 3528.71 Din
Rezervni sklad UJU . . . 2867.56 » Obrambni sklad .... 263.31 » Učiteljiščni sklad .... 116.90 » Volilo Hran. in pos. U. K. . 250.— »
Skupaj . 7026.48 Din
Če prištejemo k temu še postavko
pod 3. Posojila zavodom a..... 21.500
Din, dobimo znesek 28.526 Din 48 p. ki je ustavljen v računu pod točko naložbe. Dalje imamo med aktivo tudi postavko deleži v skupnem znesku 2287 Din 50 p, k čemur menim, da ni potreba pojasnila, ker so te postavke dovolj jasno označene v bilanci. Pod točko 4. je uvrščen račun vrednostnih papirjev v znesku 3300 Din. To vrednost reprezentira obveznica 7% drž. invest. posojila v nominalni vrednosti 5000 Din. Pod dolžniki je razumeti neplačano članarino ob sklepu upravnega leta. Uvrstil sem jo med aktivo, ker je danes ta znesek že vplačan. Vsa aktiva bi torej znašala 52.852 Din 98 p.
Med pasivo so uvrščene sledeče postavke :
Pri točki račun tiskarne imamo pod imenom »Učiteljski Tovariš« dolg tiskarni ob sklepu upravnega leta v znesku 3537 Din 84 p. na »Popotniku« smo pa ostali dolžni 25.819 Din 3 p, skupaj 29.356 Din 87 p. Med pasiva spada tudi primanjkljaj »Zvončka« v letu 1923. a 19.974 Din 54 p. Če temu prištejemo še primanjkljaj blagajne v znesku 651 Din 90 p, izkazuje bilanca prebitek 2869 Din 67 p. ki ga imamo v bilanci tudi na desni.
Pripomniti moram, da bi bila bilanca de facto visoko pasivna, da je ne krijejo razne naložbe.
Tako sliko nam daje zaključek računa ob sklepu upravnega leta 1923.
Nadzorni odbor jih je, kakor je razvidno iz računov, dne 21. junija t. 1. pregledal in v redu našel.
Častita delegacija naj vzame to sporočilo o računu in bilanco na znanje ter račun in bilanco za upravo leto 1923. odobri. (Odobreno in sprejet predlog tov.
Fr. Luznarja. ki je v imenu nadzornega odbora predlagal odboru absolutorij).
Proračun UJU poverjeništvo Ljubljana za upravno 1. 192 5.
Iz poročila istega poročevalca:
Povem odkrito, da smo se pri vodstvu organizacije težko odločili za letošnji predlog, a bilo je to neizbežno. Pripomniti moraim, da bi morali priti s predlogom za povišanje članarine že lansko leto ali še prej. Toda upoštevajoč slabe materijalne prilike našega članstva, smo se tedaj temu izogibali in skušali pr'evaliti breme primanjkljaja na enega naših gospodarskih zavodov. To vegetiranje v zadnjih letih, če se smem tako izraziti, pa ne more več dalje trajati, ker se večno ne moremo zanašatii na tujo pomoč, ki že itak mnogo žrtvuje za našo organizacijo, ampak se moramo tudi v tem oziru popolnoma osamosvojiti. Zato prosim, da sprejmete predležeči proračun kot n u j n o p o t r e b o za nadaljni ugodni razvoj naše organizacije.
Pri postavki »Učiteljski Tovariš« nimam drugega omeniti, kakor če pojasnim točko priloge »Učit. Tovarišu«. Znano Vam je, da ima naše stanovsko glasilo vsakomesečno prilogo »Prosveta«, v katero svrho pa ni bilo doslej prav nobenega zneska v proračunu, ampak smo jo izdajali na zahtevo urednika bolj na slepo srečo. Da bo v letu 1925. ravnotežje v proračunu z računom, smo preračunali v ta namen znesek 12.000 Din.
Tisk »Popotnika« je neprimerno dražji od prejšnjih let. Diferenco povzroča tudi to, iker smo vzeli v proračun večji obseg lista 15 tisk. pol, ki ga urednik V bodoče ne bo smel prekoračiti, ker je sicer vsak proračun brezpomemben in ne morem potem garantirati za aktivnost računa v bodočem upravnem letu. Druzega ne bi imel omeniti pri »Popotniku«.
Pri nagradah bi imel pojasniti postavko potnine k sejam.
Za skupščino v Ptuju sem plačal lansko leto na potninah točno 4532 Din 50 p (ods. 2998.50 sosv. 1534 Din) članom odsekov in sosvetu. Vsaka seja ožjega sosveta nas stane nad 700 Din. V glavnem odboru imamo sedaj 4 zastopnike. Če pošljemo vse 4 zastopnike k dvem sejam, bi znašali potni stroški minimalno računano letnih 10—12.000 Din. Če še k temu dodamo stroške seje širšega sosveta in potnine na državno skupščino, bo proračunani znesek 26.000 Din skoro premajhen.
Upam, da sem Vam po tem kratkem poročilu pojasnil najvažnejše postavke predležečega proračuna. Izogibal sem se vstaviti v .proračun vsak nepotrebni izdatek in se gibljejo vsi proračunani zneski v mejah nujne in neizogibne potrebe.
Ker je pa proračun izdatno višji od lanskega leta, je naravno, da moramo iskati kritja tem izdatkom s povišanjem članarine. Pokritje stroškov v znesku 258.592 Din smo ugotovili sledeče:
Od rednega člana naj bi plačevala vsaka društvena blagajna glavni blagajni a 100 Din letno.
Z učitelji poročene učiteljice naj bi plačevale, dokler se ne ugodi njihovim upravičenim zahtevam glede polnih dnevnic, a 30 Din letno. Učitelji upokojenci plačajo samo naročnino »Učit. Tovariša«, t. j. 40 Din letno in učiteljice ženskih ročnih del in vrtnarice pa a 60 Din letno. Slednje prejemajo zato tudi naše stanovsko glasilo.
Z ozirom na ta izvajanja stavim imenom ožjega sosveta častiti delegaciji sledeče predloge:
S. Pokrajinska skupščina UJU poverjeništvo Ljubljana sprejmi predloženi proračun za upravno leto 192 5. v skupnem znesku 25 8.592 Din. (Sprejeto).
II.	V svrho kritja proraču-nanih izdatikov bodo plačevala društva glavni blagajni za vsakega rednega člana a 100 Din letno, od učiteljic poročeni:h z učitelji a 30 Din. za upokojence a 40 Din. za učiteljice ženskih ročnih del in otroške vrtnarice a 60Din.
III.	Da se članstvo preveč ne obremeni, um a k! nemo predlog stavljen na seji š i r -jega sosveta v Celju, ki meri na to, da bi plačeval vsak član poverjeništva v rezervni s k 1 a d a 5 Din letno. Ta organizačni davek ostani še vnaprej prostovoljen in naj služi v prvi vrsti v
podporo učiteljskemu naraščaju. (Sprejeto).
Iz delegacije je bil stavljen predlog, naj bi vsak član plačal v šolskih mesecih vsak mesec po 1 Din organizačnega davka za naraščal t. j. 10 Din letno, kar naj se pobere skupno s članarino, tako naj znaša članarina za prihodnje leto za centralo z »Učit. Tov.«, »Popotnikom« in prispevkom za naraščaj za redne člane a 110 Din, za z drž. uradniki poročene učiteljice 40 Din, za upokojence 50 Din, za učiteljice ženskih ročnih del in otroške vrtnarice 70 Din. (Glede vrtnaric in učiteljic ženskih ročnih del se je pripomnilo, aa se jim je povišalo, ker jim je organizacija pripomogla do zelo lepega gmotnega stanja). Ta predlog je bil sprejet.
Proračun mladinskega lista »Zvonček« za upravno 1. 1925.
Isti poročevalec:
Mladinski list »Zvonček« je prešel z nastopom tekočega leta v skupno upravo naših stanovskih listov. Z Vašo oomočjo se je število naročnikov »Zvončka« zelo dvignilo. — O tem razveseljivem uspehu sem že poročal na seji širšega sosveta v Celju.
Predno preidem k proračunu samem. bi Vam rad podal malo sliko, kakšno je stanje »Zvončka« z ozirom na naklado in tudi blagajnično.
List se tiska v 8000 izvodih in se je oddalo sledeče število posameznih številk:
1. štev. 7524 iz v., na zalogi še 476 iz v.
2.	»	7638	»	»	1»	»	362	
3.	>	7520	»	»	»	»	480	>
4.	»	7287	»	»		»	713	»
5.	»	7101	»	»	»	»	899	»
6.	»	6769	»	»	»		1231	»
7.	»	6720	»	»	»	»	1280	»
Razposlali smo torej 50.559 izvodov, na zalogi je še 5441 izvodov.
Prejeti bi morali za razposlane izvode 126.397 Din 50 p. sprejeli smo pa vsega skupaj doslej 104.678 Din 48 p. naročniki so torej doslej še na dolgu 21.719 Din 2 p.
Tisk 8. številk v nakladi 8000 izv. stane 112.151 Din, na račun tega smo plačali do danes že 76.168 Din 50 p. Za klišeje smo izdali dosedaj 10.870 Din, ostanek prejemkov odpade na račun naslovov, poštnine in nagrad za spise.
Ta polletni obračun mi je služil kot podlaga pri sestavi proračuna za 1. 1925.
Pri odmeri postavke za tisk lista sem se ravnal točno po podatkih, ki mi jih je dala v to svrho Učiteljska tiskarna. Tisk lista bi torej veljal v 8000 izvodih 12 številk v obsegu letnih 15 tisk. pol 173.566 Din. Na priporočilo urednika bi se dodala januarski in decemberski številki posebna umetniška priloga ob obsegu pol tiskovne pole, kar bi veljalo 20.000 Din. Visoka rubrika v računu so klišeji. Naš list se odlikuje ne samo s prvovrstno vsebino, temveč tudi z lepo notranjo opremo. Tu boste morda malo zagodrnjali, češ, z zunanjo obliko »Zvončka« se letos pač ne moremo ponašati. Poznam mnenje naših naročnikov, saj smo prejeli številne dopise s kritiko zunanje opreme. Bodite potolaženi, tudi v tem oziru bo v bodoče drugače. »Zvonček« dobi novo opremo, ki bo prijala otroški duši in tudi nam. Zunanja oprema bo ostala enaka za vse številke. Tudi notranje ilustracije bodo v skladu z naslovno stranjo — seveda povsem nove. Nagrade za spise smo odmerili na 1000 Din za številko, torej 12.000 Din na leto. Skupni stroški bi torej znašali 250.556 dinarjev.
V	pokritje teh stroškov bi moralo 7000 naročnikov plačevati naročnine na leto a 36 Din. kar bi znašalo letno skupaj dohodkov 252.000 Din. Ako bi se vsa naročnina točno vplačala, tedaj nain ostane koncem leta prebitka 1444 Din.
V	teh mejah naj bi se sukali izdatki in prejemki v bodočem letu. Iz naprej navedenih številk razprodaje posameznih številk »Zvončka« doženemo. da je število naročnikov od meseca do meseca nekoliko padalo. Toda to nas ne sme strašiti, na to smo bili pripravljeni. Z vztrajno agitacijo in prepričevalnim prigovarjanjem bomo jeseni zopet pridobili nadomestilo. Razmišljali smo, s čim bi vzbudili med našo mladino še več zanimanja za »Zvonček«. Sklenili smo staviti današnji skupščini predlog. naj bi se uvedle za naročnike - reševalce ugank književne nagrade.
Najkritičnejša doba za »Zvonček« je čas počitnic. Koncem šolskega leta se naši naročniki porazgube, tako, da stoje v tej dobi izven vpliva učiteljevega. Pri-
pravljeni smo na to, da bo zlasti za av-gustovo številko število naročnikov znatno padlo. Za bodoče bo pa treba izdajanje »Zvončka« tako urediti, da bo izšla zadnja številka »Zvončka« koncem šolskega leta.
Z ozirom na te razloge sprejmi častita delegacija sledeče predloge:
I.	Delegacija sprejmi predloženi proračun v skupnih izdatkih 25 0.556 Din.
II.	V svrho kritja teh izdatkov znaša naročnina »Zvončka« za upravno 1. 192 5. 86 Din. cena posamezni številki 3 Din.
III.	Da se v bodočem letu dvigne zanimanje za naš mladinski list. uredi uprava za reševalce ugank primerno število književnih nagrad.
IV.	I z di a j a n j e »Zvončka« naj se uredi po šolskem letu.
Za tekoče upravno leto naj ostane izdajanje pri starem. V letu 1925. izide prva številka v januarju, izdaja naslednjih številk naj se v toliko pospeši, d . končamo z izdajo letnika 192 5. vsaj 1. avgusta.
Letnik 1 92 5./2 6. p r i č n i izhajati potem v septembru 1 925.
Častita delegacija sprejmi sledeče predloge. S tem damo »Zvončku« realno podlago.
Po daljši debati je bil sprejet predlog, da naj izide »Zvonček« v istem obsegu v 10. številkah med šolskim letom po 3 Din številka, tako da se naročnina ne zviša.
Poročila odsekov.
Sprejeti so bili na to predlogi in smernice odsekov, ki jih priobčimo v prihodnji številki, in sicer so poročali: za narodno-prosvetni odsek tov. E. T i -ran in V. R u s, za odsek za obmejno šolstvo tov. Hren in Močnik, za tiskovni odsek tov. Iv. Dimnik, za gospodarski odsek tov. M. F e g i c in R. G r u m . za kulturno - pedagoški odsek tov. Martine, za odsek za naraščaj tov. And. Š k u 1 j, za obrambno-pravni odsek tov. H. Šume r in R Knaflič., za stanovsko in šolsko-politični odsek tov. R D os t al.
Posebno podučna in zanimiva je bila debata pri poročilih glede obmejnega šolstva in glede vzgoje stanovskega naraščaja. V vprašanju obmejnega šolstva so bile vnešene stvari, ki kriče po re-meduri in temeljitem zanimanju za ta vprašanja s strani javnosti in državne uprave.
Razstava podmladka Rdečega Križa in
izdelkov mladine osnovne šole.
V pritličju osnovne šole je bila skup-ščinarjem odprta v lepo dekoriranem razredu razstava mladinskih izdelkov, ki je delala čast mladini in učiteljstvu.
Takoj ob vhodu so bili izdelki podmladka Rdečega Križa, med katerimi si opazil lično pletene košarice in splošno praktične predmete, ročno delo otrok. Vsa stena, z letakom temeljnih gesel pod-mladkarjev v sredi, je dajala vsej razstavi slavnostno lice.
Na mizah so bila izstavljena lično in vzorno izdelana ženska ročna dela, okrog in okrog so pa bili razpostavljeni šolski izdelki (zvezki, risbe), ki so kazali vzorne učne uspehe šole. Zanimivo je bilo listati po zvezkih, kjer si opazil, da se mnogo pozornosti pri pouku posveča ne-odrešenim bratom, dovršenost so kazale •risbe ob izhodu in pod njimi zelo dobro uspele ilustracije spisnih nalog.
Prireditev razstave moramo nazvati prav srečno misel in čestitamo učiteljstvu. le žal, da ni bila tako posečena, kakor je to zaslužila. Tudi prireditev šolske mladine na šolskem odru bi imela ob taki priliki velik pomen.
Koncert.
Na večer je na Jermanovem vrtu priredil domači orkester, pod vodstvom 'g. župana Pfeiferja na čast skupščinar-jem koncert, ob katerem so skupščinarji utrdili medsebojne družabne vezi. Orkester je sviral z dovršenostjo izbrane komade, s katerimi je dokazal, da je na višku.
GLAVNA SKUPŠČINA.
Ob slavnostnem razpoloženju je otvoril pri nabito polni in slavnostno okrašeni dvorani Sokola dne 9. julija ob
10. uri poverjenik tov. Jelene pokrajinsko skupščino s sledečim nagovorom:
Slavni zbor!
V četrtič smo se zbrali, odkar obstoji naša velika stanovska organizacija UJU. na pokrajinsko skupščino, letos tu v prijaznem Krškem mestecu. Slovenski del jugoslovenskega učiteljstva je imel že pred prevratom lepo. krepko se razvijajočo organizacijo. Pod njenim praporom, ki smo ga vsekdar krepko dvigali in je mogočno plapolal po vseh pokrajinah Slovenije tam od deroče Drave noter do sinjega Jadranskega morja in kr-šne južne Istre, se je zbralo vse v resnici narodno čuteče, za narodno šolstvo, za svoj stan vneto učiteljstvo. Naš razmah je pa širji, naš polet višji, naš ugled večji, naša beseda veljavnejša. odkar smo se zedinili z brati in sestrami onostran Sotle in Save v mogočno četo. ki ima isti cilj, isti smoter, ki smo vsi istega duha, istega srca.
Naše Udruženje se dobro zaveda svojega posfenstv^L Zvesto in vdano skuša služiti svoji visoki misli, neprestano stremi za svojim smotrom, z vsemi silami hrepeni točno in natančno vršiti svoj globoko zamišljeni program. — Naš najvišji cilj pa bodi umstvena prosvetlje-nost. — Uspehe našega trudapolnega in požrtvovalnega dela pa polagajmo na žrtvenik gorke domovinske ljubezni, saj edino iz te izvira krepka volja in pogum proti vnanjim in notranjim prevratnim sovražnikom mile nam domovine. Nam učiteljem je dana naloga, da vzgojimo nov rod. ki mu bo prva in zadnja misel sreča domovine., ki mu bo najsvetejša svetinja blaginja domovine. Potem ne bomo imeli več opraviti s prevratnimi silami, ki ovirajo (kulturni in gospodarski razvoj v državi, ne več s propalicami, ki izdajajo in prodajajo domovino tujini. — Učiteljstvo včlanjeno v UJU prisega, da hoče mladino vzgajati v pravem patriotskem duhu, vcepljevati v nežna srca izročene mu mladine toplo, iskreno ljubezen do domovine in utrjevati trdno prepričanje, da smo s Srbi. in Hrvati en narod, ki tvori eno edinstveno državo! To nam bodi naš življenski cilj! Zato bratje in sestre, na delo za to vzvišeno idejo!
Nato je pozdravil zastopnike oblasti in narodnih in kulturnih prosvetnih društev. in sicer: Srezkega načelnika, vladnega svetnika g. Pavla Sveteca; župana g. Joško Pfeiferja in zastopnika občine g. Rih. Engelsbergerja; predsednika kraj. šolskega sveta, starosto Sokola <in predsednika Jugosl. Mat. g. dr. Kandareja: okrajnega šolskega nadzornika g. Ljude-vita Stiasnija; krajnega šolskega nadzornika notarja Završnika; načelnika Orju-ne brata dr. Drnovška; zastopnika podružnice družbe sv. Cirila in Metoda g. Riharda Engelsbergerja: predsednico podružnice Kola jugoslov. sester gospo Rendlovo; predsednika narodne čitalnice g. Rendla; soustanovnika bivše Zveze jugoslov. učiteljstva dr. Tomaža Romiha; zastopnika akademskega društva »Triglav« jurista g. Vavpotiča.; zastopnici Poverjeništva UJU — Zagreb, ki sta došli burno aklamirani nekaj pozneje z vlakom, in sicer: gospodično Jelisavo Vavrovo iz Zagreba, podpredsednico glavnega odbora UJU in zastopnico poverjeništva Zagreb in gdč. Maro V r b a-n i č e v o iz Zagreba v imenu poverjeništva Zagreb in za učiteljsko društvo »Jedinstvo« v Zagrebu.
Pozdravne brzojavke.
Iz skupščine je bil podan predlog, da se odpošlje vdanostna brzojavka Njeg. Vel. kralju, prosv. min. Pribičeviču in predsedniku UJU. na kar so se oddale sledeče brzojavke:
Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru Prvemu
Bled.
Udruženje jugoslovenskega učiteH-stva poverjeništvo Ljubljana zbrano na četrti letni skupščini v Krškem, izraža globoke čute vdanosti in zvestobe visoki hiši Karadjordjevičev.
Poverjenik Jelene.
Svetozarju Pribičeviču, min. prosvete
Beograd.
Udruženje jugoslovenskega učiteljstva poverjeništvo Ljubljana, zbrano na četrti letni skupščini v Krškem pozdravlja zaščitnika narodne prosvete in bori-telja za jugoslovensko nacionalno misel.
Poverjenik Jelene.
Milutinu Stankoviču
Beograd (Učiteljski dom).
Napredno slovensko učiteljstvo zbrano na pokrajinski skupščini v Krškem
pozdravlja svojega stanovskega voditelja v boju za narodna stanovska prava.
Poverjenik Jelene.
Pozdravi.
V	imenu Krškega in Brežiško- sevniškega učiteljskega d r u š t v a, ki sta skupno priredili vse priprave za pokrajinsko skupščino, je pozdravil skupščino tov. Leopold Levstik, predsednik Krškega učiteljskega društva. Posebno je pozdravil s ponosom na tleh domačega društva poverjenika Jelenca, kot starega borca in prvaka naše organizacije, člane ožjega sosveta in vse delegate. V svojem govoru se spominja rojakov in naših mož, ki so živeli in umrli v Krškem, a polagali temelje slovenski kulturi in prosveti. kakor jih polaga v teh dneh sfovensko učiteljstvo zbrano v Krškem.
V	imenu lokalnega in osrednjega odbora O r j u n e je pozdravil skupščinarje dr. Drnovšek, povdarjajoč, da je bilo učiteljstvo vedno najtrdnejša opora nacionalistične misli in da je ves nacionalni boj našega naroda našel v učiteljstvu najtrdnejši temelj. Učiteljstvo je polagalo prve temelje jugoslo-venski nacionalni ideji in je vzgajalo nacionalne borce, iz katerih so izšli vsi naši dobrovoljci. Zmaga nacionalne države je posebno zmaga delovanja učiteljstva. ki je vzgajalo značajne nacionaliste.
V	imenu P o v. UJU — Zagreb je pozdravila skupščino gdč. Jeli-siava Vavra, podpredsednica UJU. Izrazila je, da se čuti srečno, da jo je učiteljstvo UJU Zagreb izbralo za svojo zastopnico na današnji skupščini. Izreka se za čimtesnejše stike med slovenskim in hrvatskim učiteljstvom. za skupno delo in skupen nastop, ker nam je vsem skupen boj in skupno delo.
Pismeno je pozdravila skupščino: V imenu ženske podružnice C M D cenjene zboro-valce najprisrčnejše pozdravljam in želim, da bi Vaše zborovanje imelo obilo uspeha. — Marija P i e i f e r . načelnica CMD ženske podružnice Krško.
Nadzorstvo in nadzorniki osnovnih in meščanskih šol.
Poverjenik je dal besedo glavnemu referentu tov. Ljudevitu Potočniku iz Št©r, ki je v vznešenih besedah, v izčrpno in temeljito utemeljenem referatu poročal o gorenji temi Referat priobčimo ob oriliki v celoti. Referent je bil za svoja izvajanja med poročilom burno akla-miran. Sprejete so bile nato sledeče smernice:
Smernice. Šolstvo gradi s tem, da sega po svoji dvojni nalogi vzgoje in pouka v najfinejše sestave človeka, temelje prihodnjosti. To važno dejstvo ustvarja nujno zahtevo potrebe, da se to institucijo neprestano vzdržuje v popolni harmoniji s splošnimi načeli logike, de-mokratizma in pravičnosti, zato pričakuje učiteljstvo. do bo šolska uprava v svoji uvidevnosti v tem pogledu v polnem obsegu upoštevala naslednje njegove smernice oziroma zahteve:
1.	Vsako delo more prav presojati in je uspešno izvrševati ali voditi le strokovnjak; zato naj se nastavljajo srezki in pokrajinski nadzorniki za osnovne šole izključno le iz vrst osnovnošolskega učiteljstva, ker le tak nadzornik more prav poznati in umeti dušo nebogljenega otroka ter dušo in delo narodnega učitelja. Na isti podlagi in po isti logiki zahteva učiteljstvo tudi popolno ločitev šolske uprave od politične.
2.	Iz osnovnošolskega učiteljstva naj se predlagajo v imenovanje nadzornikov možje našega zaupanja in najboljše strokovne kvalifikacije, dobri organizatorji, zastopniki etike z značajem plemenitega človeka in s prepričanjem in vero zavednega nacionalista; ker le taki možje nam morejo garantirati, da bodo vršili svojo nalogo tako. kakor to zahteva potreba in duh časa. kakor to zahteva bodočnost naše domovine.
3.	Odločno zavračamo naziranje nekaterih osebnosti, da naj bi vršili nadzorstvo nad osnovnimi in meščanskimi šolami gg. profesorji in jih kot take odklanjamo; oni niso in ne morejo biti stro" kovnjaki v pogledu osnovnošolskega delovanja, kojega dejansko ne vrše ter bi tako njihovo udejstvovanje bilo osnovnemu šolstvu le na kvar.
Delo učiteljstva na polju zadružništva.
O tej temi je poročal zadružni ravnatelj Zadružne zveze v Celju g. Janko Le sni čar, ki je v strokovnjaških izvajanjih podal ogromen materijal iz zgodovine našega zadružniškega dela in za-
črtal smernice za bodoče zadružniško delo našega naroda, pri katerem posebno učiteljstvo lahko zelo mnogo stori in pripomore k uspehom. V svojem poročilu je začrtaval zasluge starejšega učiteljstva za zadružništvo in je posebno omenjal g. ravnatelja Ivana L a p a j n e j a iz Krškega, ki je eden prvih in najodlič-nejših delavcev na polju slovenskega zadružništva. On. kot učitelj, je ustanovil prvo zadrugo, ki je nosila slovensko ime » Posojilnica in hranilnica«.
Referat g. ravnatelja Lesničarja prinesemo ob priliki v celoti. Za izvajanja je žel g. ravnatelj burno priznanje.
Deputacija pri tov, ravnatelju Ivanu Lapajneju.
'Iz skupščine je bil podan predlog, naj se pokloni tov. ravnatelju Ivanu Lapajneju posebna deputacija. obstoječa iz vodstva organizacije, ker se tov. Iv. La-pajne radi svoje visoke starosti ne more udeležiti skupščine.
Ta deputacija, obstoječa iz poverjenika Luke Jelenca, podpred. A. Gnusa, strokovnega tajnika R. Dostala. urednika »Učit. Tov.« Ivana Dimnika, čl. sosv. Lj. Potočnika se je po skupščini poklonila tov. Lapajneju v prostorih posojilnice. G. ravnatelja je nagovoril pov. tov. Luka Jelene, ki je povdarjal zasluge tov. La-pajneja na polju zadružništva in tudi na stanovskem polju, na katerem je stal vedno v prvih narodnih vrstah. Ginjeno se je zahvalil g. ravnatelj deputaciji za veliko pozornost in je v svoji skromnosti izjavljal, da zasluge pač niso take ter je izvrševati le svojo dolžnost, ki mu jo je narekovala notranjost.
Da se izkaže hvaležnega za to pozornost, zato pa poklanja vsem učite -ljem-zadrugarjem. ki se javijo, brezpfač-no svojo knjigo »Jugoslovanski posoiilni-čar in zadrugar«. ki jo posebno priporočamo našim učiteljiščnikom, našemu naraščaju. ki naj se posveti zadružniškemu delu. ker bo našel v knjigi izborno navodilo in vpeljavo v to polje dela.
Resolucije.
Urednik »Učit. Tov.«, tov. Ivan Dimnik je nato prečital resolucije, ki jih je na podlagi sklepov delegacije re-digiral poseben odbor. Resolucije so bile soglasno sprejete, objavljene pa v zadnji številki »Učiteljskega Tovariša«.
Brzojavni pozdravi in zahvale skupščini.
Bled: Njegovo Vel. kralj blagovolil je odrediti, da Vam sporočim njegovo srčno zahvalo za izjavo vdanosti, poslano povodom skupščine v Krškem. — Ad-jutant potp. K. Dragutinovič.
Beograd: U ime Izvršnog Odbora Udruženja pozdravljam slovenačke dru-gove i želim srečan rad. — Predsednik Udruženja Stankovič.
Beograd: Želimo srečan i uspe-šan rad na korist udruženog učiteljstva i narodnog jedinstva. — Poverjeništvo Beograd, (M. Popovič).
Ljubljana: Nujni službeni posli preprečujejo mojo udeležbo, smatrajte odsotnost za opravičeno, vsem skupšči-narjem tovariške in bratske pozdrave. Zdravo! — Gangl.
A l e k s i n a c: Učitelji in učiteljice iz cele Jugoslavije, skupljeni stečaju ruč-nog rada u Aleksinačkoj učiteljskoj školi, srdačno Vas pozdravljaju i žele Vam uspešam rad.
Beograd: Na primljenem pozdravu sa ovogodišnje Skupštine Jugoslovenskog Učiteljstva u Krškom, srdačno zahvaljujem. — Ministar prosvete Svet. Pribičevič.
Splošne vesti.
IV. GLAVNA SKUPŠTINA UDRUŽENJA JUGOSLOVENSKOG UČITELJSTVA U DUBROVNIKU.
Po odluci Izvršnog Odbora U. J. U., u smislu čl. 17. Pravila Udruženja i čl. 3. Poslovnika, Glavna Skupština Udruženja Jugoslovenskog Učiteljstva održače se u Dubrovriiku 24., 25. i 26. avgusta t. g. sa ovim dnevnim redom:
1.	Otvaranje Skupštine u 9 časoval pre podne;
2.	Izbor potrebnih odbora, sekretara i overača zapisnika;
3.	Izveštaj o radu Glavnog i Nad-zornog Odbora U. J. U.
4.	Osnovna načela za novi nastavni plan i program osnovnih škola naše Kraljevine s obzirom na detaljni program iz narodne Istorije Srba, Hrvata i Slo-venaca.
5.	Religiska nastava h osnovno j školi.
(Referenti, koji žele da na Skupštini raspravljaju koju od ove dve teme, mole se da svoje referate izvole poslati Izvrš-nom Odboru U. J. U. u Beograd najdalje do 20. jula t. g.).
6.	Budžet Udruženja za 1924.—1925. godinu;
7.	Izbor 2 zamenika Glavnog Od-l bora za Beograd;
8.	Pitanja i predloži.
Bliža obaveštenja. kao i detaljni program i raspored rada, izleta i svega osta-log, objaviče se naknadno.
Predsednik Udruženja Jugosloven. Učiteljstva
Milutin Stankovič.
Sekretar
Jovan Milijevič.
—	Četrtinska vožnja za Dubrovnik.
V ministrstvu saobračaja je podpisan ukaz, s katerim imajo člani UJU četrtinsko vožnjo za skupščino v Dubrovniku. Člani dobe četrtinsko vozovnico za tja in četrtinsko zopet za nazaj, ker se lahko vozijo do različnih progah. Ta odlok je bil izdan na prošnjo UJU, da se lahko skupščinarji, ki se žele vrniti po morju, vrnejo s parobrodom iz Dubrovnika na Sušak in od tam z železnico.
—	Predloži za Glavnu Učiteljsku Skupštinu. Jedan od predloga Izvršnog Odbora našeg Udruženja za ovogodišnju učiteljsku skupštinu u Dubrovniku biče i predlog o podizanju Jugoslovenskog dačkog doma u Beogradu za svu omla-dinu naše otadžbine, koja prilikom ekskurzija i izleta posečuje Beograd. Isto-tako biče podnet predlog o podizanju sa-natorijuma za obolele učitelje i njihove porodice u Banji Koviljači na placu. koji je Udruženju Jugosl. Učiteljstva poklonio g. Vojislav Kačavenda, učitelj. Koviijača je jedna od najlekovitih i najčuvenijih banja u našoj otadžbini i podizanje jedne moderne gradevine za smeštaj učitelja i njihovih porodica koji dolaze da tu traže leka bilo bi od dragocene koristi. Kad bi 12.000 članova našeg Udruženja priložili za ovu svrhu samo po 20 dinara, dobio bi se kapital od 240.000 dinara. Uzdajuči se u pomoč države, od koje bi se mogla iz-dejstvovati grada iz državnih šuma, i drugu pomoč, mi bi ako bi bili dobre volje i ustaoštva još u toku iduče godine mogli ostvariti ovu zamisao. — N. P.
—	Predlog Povereništva Ljubljana. Povereništvo našeg Udruženja iz Ljubljane podnelo je predlog izvršnom odboru UJU. da se na dnevni red godišnje Skupštine u Dubrovniku, pored več istaknutih tema, stavi i tema: Nadzor i nadzornici u osnovnim školama. Shvatajuči svu važnost i aktualnost ovog pitanja. Izvršni Odbor usvojio je taj predlog. No s obzirom na kratkoču vremena i opsežnost več istaknutih pitanja, referat o ovoj temi moči če se svakako citati samo u slučaju ako Skupština u smislu čl. 19. Poslovnika mogne biti podeljena u sekcije koje bi u tom slučaju jednovremeno mogle disku-tovati sve tri odredene teme i izradeno gledište izneti plenumu. Ako zbog osku-dice večih i pogodnih lokala to ne mogne biti, onda če to pitanje uči u red predloga o kome če odbor za predloge podneti Skupštini izradenu rezoluciju, koja če obuhvatati glavne poglede i zahteve učiteljstva u ovom pitanju. — N. P.
—	Imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov za ljubljansko oblast. Prosvetni minister Svetozar Pribičevič je imenoval v ljubljanski oblasti za srezke šolske nadzornike: okrajnega šolskega nadzornika za ljubljlansko okolico Andreja R a p e t a za mesto Ljubljano, učitelja-upravitelja v Trebnjem Mihaela Kosca za ljubljansko okolico, nadučitelja Andreja Š k u 1 j a v Ljubljani ravnotako za ljubljansko okolico, za srez Radovljica dosedanjega okrajnega šolskega nadzornika Josipa Turka, za srez Kranj dosedanjega šolskega nadzornika Vilibalda Rusa, šolskega nadzornika v Ljubljani
Miroslava Pretnarja za srez Kamnik, za srez Litija dosedanjega šolskega nadzornika Ivana Bezeljakia, učite-lja-upravitelja v Krškem Leopolda Levstika za srez Krško, učitelja-upr&viite-lja v Novem mestui Davorina Mat ka za srez Novo mesto, učitelja-upravitelja v Kočevju Božid. iBetrlianija za srez Kočevje, učitelja v Ljubljani Frana M e r-1 j a k a za srez Logatec in učitelja-upravitelja v Sevnici Frana Drnovška za srez Brežice-Laško.
—	Za okrajne šolske nadzornike v mariborski oblasti so postavljeni: za Celje mesto in okolico ter Vransko Ljude-vit Č e r n e j, dosedanji nadzornik istih okrajev; za Ljutomer, Gornjo Radgono in Sv. Lenart: Fran Cvetko, dosedanji nadzornik za okraj Murska Sobota; za Maribor-mesto, levi breg: Ivan T o -m a ž i č, učitelj - upravitelj v Mariboru; za Maribor desni breg, Slov. Bistrica in Konjice: Matija Liehtenwailner, dosedanji šolski nadzornik v Mariboru; za Mursko Soboto: Leon C e p u d e r , šolski upravitelj v Melincih; za Dolnjo Lendavo: Fran Golob, šolski upravitelj v Dolnji Lendavi; za Ptuj in Ormož: Ivan K o r o p e c, dosedanji nadzornik za ljutomerski šolski okraj; za Prevalje in Marenberg: Rudolf M e n c i n, učitelj v Prevaljah; za Slovenjgradec, Šoštanj in Gornjigrad: Miloš Grmovšek. dosedanji nadzornik za gornjegradski, ma-renberški, prevaljski, slovenjgraški in šo-štanjski šolski okraj; za Šmarje. Rogatec in Kozje: Hinko Š u m e r , nadučitelj v Šmarju pri Jelšah.
—	Imenovanje višjih šolskih nadzornikov za mariborsko oblast. Za prosvetnega referenta in višjega šolskega nadzornika mariborske oblasti — namesto upokojenega dr. Janka Bezjaka — dr. Leopold P o 1 j a n e c; za srednješolskega referenta mariborske oblasti Fran M r a v 1 j a k, doslej profesor na celjski gimnaziji; za višjega šolskega nadzornika za osnovne šole Henrik S c h e 11, dosedaj okrajni šolski nadzornik v Konjicah.
—	Na učiteljišču v Ljubljani so imenovani. Za vadniškega učitelja na moškem učiteljišču v Ljubljani Ernest Š i r -c a, doslej učitelj istega zavoda, za vad-niško učiteljico na ljubljanskem ženskem učiteljišču Albina Z a v a š n i k, doslej učiteljica na Viču.
—c Za ravnatelja na II. deški meščanski šoli v Ljubljani je imenovan g. Maks Hočevar.
—c Premeščenje. Fran Š e g u 1 a je na lastno prošnjo z meščanske šole pri Sv. Lenartu premeščen na meščansko šolo v Ptuju.
—	V ministrstvo prosvete sta poklicana profesor celjske gimnazije Slavko R a j i č in okrajni šolski nadzornik v Ptuju Pavel F1 e r e. Ta je postavljen za učitelja na eni beogradskih osnovnih šol, a bo delal v ministrstvu.
—	Ustanovitev prosvetnih direkcij za dve ali več oblasti V ministrstvu prosvete je zaključila svoje delo komisija, ki je razpravljala o tem, kateri prosvetni posli se naj prenesejo na velike župane, odnosno njihove prosvetne referente po izvršeni likvidaciji pokrajinskih uprav. Ljubljanski prosvetni oddelek je dobil nalog, da takoj izvrši likvidacijo. Ker si je p r i d r ž a t minister še veliko funkcij, je mogoče, da se postavijo že v najkrajšem času za dve ali več oblasti prosvetni delegati in direk-tori. katerim bi poveril minister del funkcij, katere si je doslej še pridržal in kate" rih noče dati županijskim obla s t v o m. — Ta ukrep komisije moramo toplo pozdravljati in le želimo, da se čimprej ustanove prosvetne delegacije.
IIMIMNIMIIIKN
V novi obleki
namreč v rjavo-modro-beli etiketi j« sedaj t prometu davno preizkušeni m priljubljeni »Pravi s FRANCKOV t kavni pridatek« v zabofčkffi. — V varstvo proti ponaredbam se.na te} noti etiketi posebno iztičejo glavna obeležja, namreSt ime »Franck« in »kavni mlinček«. — »Pravi t FRANCK t z mlinčkom« je kavi tako potreben, kakor začimba juhi. —
iiniiiiiiiiiiiMmiMMiuii
—	Izprememba v vodstvu Kr. zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani. G.
minister prosvete je imenoval s 1. julijem 1924 Fr. Vrhovnika, pro" iesorja na državni realki v Ljubljani za vodjo kr. zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani.
—	Če ste v zadregi, kako bi koleko-vali kako vlogo in katere listine so kolka proste, kupite »Ročni katalog«, ki je pravkar izšel v Učiteljski tiskarni in stane 14 Din. Naročite ga po dopisnici!
—	Učiteljstvo logaškega okraja se je zbralo dne 14. junija 1924 v Cerknici k okrajni učiteljski konferenci, katero je otvoril okrajni šolski nadzornik L. Pun-čuh in imenoval namestnikom tov. Čes-nika. Za zapisnikarja sta bila izvoljena tov. Gabrovškova in tov. Ražem. Z zanimanjem je sledilo nato učiteljstvo naznanilu važnejših odredb in ukazov šolskih oblasti ter poročilu o nadzorovanju osnovnih šol logaškega okraja. Tov. Kristan je vprašanje telesne vzgoje šolske mladine obravnaval tako, da je pokazal vzorno telovadno uro dečkov in deklic, ter je za praktične kakor tudi za teoretične nasvete v nato sledečem referatu žel obilo zahvale. Z velikanskim navdušenjem je učiteljstvo poslušalo referat tov. Šturmove in tov. Žnidaršiča, »Kako pospešuj osnovna šola med narodom idejo narodnega in državnega edinstva«. Vse teze tega referata, ki so izzvenele v en referat »Na delo med narod za narod« in ki naj bodo učiteljstvu kažipot in smernice njegovega vzgojnega delovanja v bodočem šolskem letu. so bile sprejete s frenetičnim ploskanjem. Nadalje je poročal tov. Česnik o vpostavitvi zneska v letni proračun za učiteljsko in šolarsko knjižnico in njega uporabo, knjižnični odbor pa o stanju okrajne učiteljske knjižnice in o odobritvi računa za leto 1917. V knjižnični odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši in tovarišce: Štravs, Korene. Modic. Doienec, Golili in Vrezec. Končno se je poslovil okrajni šolski nadzornik od upokojenih vzornih tovarišev Petra Repiča in Mihaela Kabaja. V poslovilnih besedah je omenil njuno značaj-nost, ki se kljub vsem preganjanjem za časa vojne ni dala omajati. V izbranih besedah je vzel slovo tudi od podrejenega učiteljstva, vnemajoč ga k marljivemu delovanju na polju prosvete. Tov. Požar se je v ganljivem govoru o imenu vsega učiteljstva poslovil od g. nadzornika Leopolda Punčuha. ki po 48-letnem neumornem delovanju stopa v pokoj. Omenil je njegovo delovanje ne le v šoli, ampak tudi zunaj šole. Bil je 20 let predsed-nih logaškega okrajnega učiteljskega društva, član in odbornik naprednih prosvetnih društev, posebno tudi podstaro-sta obmejnega sokoiskega društva in 19 let župan občine Gor. Logatec. Zahvali se mu posebno za njegovo kolegijalnost, ki jo je vedno izkazoval vsem tovarišem, saj je bil posebno mlajšim tovarišem pravi dobrohotni oče in vodnik, zlasti pa za njegovo nepristransko delovanje kot okrajni šolski nadzornik. Te prisrčne besede so delovale na učiteljstvo tako, da je do solz ganjeno zaklicalo vrlemu možu i* vzornemu tovarišu trikratni »Slava!« želeč. da še dolga leta zadovoljno uživa v krogu svoje družine zasluženi pokoj.
—c.
—sr Izprememba na srednjih šolah.
Stalni profesorji, odnosno učitelji, so postali: na I. realni gimnaziji v Ljubljani dr. Lovro Sušnik in France Koblar, doslej profesorja istega zavoda; na realni gimnaziji v Celju dr. Karel Pirjevec s trgovske akademije v Ljubljani in Janko Orožen z gimnazije v Murski Soboti; na gimnaziji v Kranju Franjo Korbar, profesor istega zavoda in Otokar Žagar, suplent na gimnaziji v Ptuju; na gimnaziji v Mariboru dr. Franjo Mišic, profesor istega zavoda; na gimnaziji v Murski Soboti dr. Maks Robič. suplent istega zavoda; na realni gimnaziji v Novem mestu Hilarijon Tofan, profesor realke v Mariboru in Vladislav Rustja, suplent istega zavoda. Na realni gimnaziji v Ptuju Henrik Vodnik, profesor istega zavoda; na realni gimnaziji v Kočevju Josip Pungartnik, suplent istega zavoda; na HI. realni gimnaziiji v Ljubljani Rajko Pirnat, suplent istega zavoda; na državnem moškem učiteljišču v Mariboru Ivan Prijatelj, profesor istega zavoda. Za mesta, katerim je potekel rok pred kratkim, še nfi odločitve. Premeščeni so: Adolf Robida in dr. Viktor Peterlin z ljubljanskega učiteljišča na ljubljansko realko in dr. Rudolf Kropivnik ter Ljudevit Mlakar z realke na učiteljišče.
—	Maribor: Sestanek učiteljev maturantov iz leta 1880. in 1881.. ki se je vršil tukaj pretečeni teden, je potekel zelo zadovoljivo. Prišlo je iz obojih let-
nikov (21 še živih tov.) 12 udeležencev. Trije so se kot bolni opravičili. Sklicatelja Šmid in Porekar sta pozdravila v srčnih besedah sive svoje tovariše naj-prvo v »Narodnem domu«. Po skupni večerji je pripovedoval vsak poedinec svoje doživljaje od mature naprej. Zanimivosti so verno poslušali jubilanti in upe-ljani znanci. Bilo je ponovno veselo vzra-došcenje. Drugi dan je bilo na vrsti obisk grobov nekdanjih profesorjev in tovarišev na mestnem pokopališču ter ogledovanje mesta. Pred odhodom so se še zbrali v kavarni »Evropa« ter sklenili svoj bratski sestanek za prihodnje leto v Šoštanju. Zdravo snidenje! —rn.
—	Naslovi dijaških stanovanj v Ljubljani se dobe pri gospej Likar, Poljanska cesta 87. Vila Bergman.
—	Iz Beograda je odšel g. dr. Janko Lokar, inšpektor v ministrstvu prosvete, ker bo nastopil svoje novo, ravnateljsko mesto v Ljubljani.
—	Česar ne veš, vprašaji Univerzalni Informativni Biro »Argus«, Knez Mi-hajiova ul. 35. Tel. 6-25. Beograd. (Pasaž Akademije Nauka).
—	Če potrebujete pojasnila na kako vprašanje glede vstopa v učiteljsko službo, nastopa službe, prejemkov učiteljstva, službene dobe in napredovanja, povišic. draginjskih doklad, vojaške službe učiteljstva, upokojitve, reaktiviranja upokojenih učiteljev, užitkov po umrlih učiteljih, selitvenih stroškov in sestave računov, davkov za učiteljstvo, kolko-vanja vseh vrst listin, s katerimi ima opraviti učiteljstvo, tedaj si kupite »Ročni katalog«, ki vsebuje pojasnila v vseh teh zadevah in ki je pravkar izšel v Učiteljski tiskarni ter stane s katalogom za 100 učencev vred 14 Din.
—	Rezervni sklad. V zadnji številki se je pripetila neljuba tiskovna pomota. Skupno blagajniško stanje po VII. izkazu izkazuje 4357.56 Din, kar s tem popravljamo. Upravnik.
—	Stenogralična tekma na Chrišto-fovem učnem zavodu v Ljubljani se je vršila dne 11. t. m. pod vodstvom strokovne učiteljice Ivanke profesor Robido-ve. Diktiralo se je 4 minute z brzino 100 besed v minuti. Tema diktata je bil Šu-manov članek »O jezi«. Prva je bila gdč. Ela Pliberšek (obdarovana z zlato zapestnico), druga gdč. Malči Kornaji (obdarovana z zlatim obeskom), tretja Ou-trata Zora. vse iz Ljubljane, četrta gdč. Ivanka Prek iz Vrhnike in peta gdč. Marija Korošic iz Tržiča. — Prireditev tekme kaže razveseljiv napredek na polju slovenske stenografije in je interesantni tekmi prisostvovalo mnogo občinstva. Ta uspeh se je dosegel po 10 mesečnem pouku v stenografiji.
—	Nameščanje »zvaničnikov«. Prosvetno ministrstvo je obvestilo vsa ministrstva. da se v bodoče nameščanja in odpuščanja takozvanih »zvaničnikov« in uslužbencev ne bodo objavljala v »Službenih novinah«.
—	Z naše univerze. Za izrednega profesorja za primerjalno indoevropsko jezikoslovje na modroslovni fakulteti ljubljanskega vseučilišča je postavljen Karel Oštir. docent istega zavoda.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f Vsem članom belokranjske učit.
P. F. S. Kdor želi še »Fer. legitimacijo« in »Popis«, naj takoj pošlje dolžni znesek z naslovom! — Članske izkaznice prihranite za prihodnje šolsko leto! — S. M.
—f Počitniški izlet. Na Plitvička jezera odpotujemo 4. avgusta! Natančen čas v prvi številki »Učit. Tov.« V nedeljo 3. avgusta ob 11. uri dopoldne sestanek v hotelu »Tivoli«! Vsota: 300—500 Din! — Vsa vprašanja prosim na počitniški naslov! — S. M.
Učiteljski pravnik.
—§ Iz državnega sveta. Kakor nam javljajo iz Beograda, je državni svet te dni pričel z reševanjem pritožb državnih uradnikov glede razvrščenja in prevedbe po novem uradniškem zakonu.
—§ Uradniške družinske draginjske doklade za očeta in mater. Generalno ravnateljstvo državnega računovodstva je izdalo odlok, v katerem se opozarjajo vsi oni, ki so vložili prošnje za priznanje družinskih draginjskih doklad za očeta in mater, kakor tudi za priznanje tozadevnih razlik, da se take prošnje, vložene po 1. maju t. 1. ne rešujejo več, ker ni zakonske podlage za priznanje pravice na te doklade.
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
—t Št. Vid nad Ljubljano. Gospod vodja obrtne šole v Št. Vidu se je čutil zelo užaljenega radi stvarne in dokaj mile kritike, objavljene v »Tovarišu« z dne 24. junija t. 1. glede razstave obrtne nadaljevalne šole. Tej kritiki je dal duška z dolgim dopisom v zadnjem »Tovarišu«, v katerem se hoče prav po »strokovnja-ško« oprati. Naj ne misli gospod vodja, da bo v svoji domišljavosti ovrgel stvarno in nepristransko kritiko. Ravno v svojem dopisu ali v zagovoru je pokazal v pravi luči svoje domišljavo in neresno strokovnjaštvo. Ovreči pa ne more trditve, da delujejo na šoli njegovemu političnemu nazira-nju simpatični, a neizpraša-ni in celo nepoklicni učitelji, dasi razpolaga s poklicnimi in tudi z izprašanimi učite-1 j i, ki pa so drugega političnega prepričanja, kakor je gospod vodja in kot taki nedostopni v obrtno šolo pod njegovim vodstvom. Tudi naj se ne razburja, ako mu povem sedaj odkrito — saj me je on izzval s svojim žaljivo pisanim dopisom — da take pismene izdelke lahko razstavi vsaka hribovska šola, kakor jih je nudila njegova obrtna šola. Da, da, na cente zvezkov in spisnih del bi se lahko nametalo. a iz previdnosti se jih je pospravilo v omare, zakaj, to ve gospod vodja najbolje in s tem sam indirektno priznava, da je bila kritika na mestu, v kateri se je trdilo splošno le površnost in nesposobnost njemu podrejenega nekvalificiranega »učiteljstva«. Njegovemu zagovoru, da so se izdelovale risbe po objektih, se ne more verjeti že z ozirom na to, ker so bili mizarski in drugi načrti tako površno izdelani, da na podlagi teh načrtov se ne bi zamoglo izdelati predmetov, kakor so bili namišljeni v načrtih. Gospod bi bol|je storil, da bi se kljub svojemu» strokovnjaštvu« dal poučiti pri strokovnjakih mizarjih in drugih. nego da se je tako nepremišljeno zaletel s svojim dopisom v javnost. Tudi s firmo šolskega vodstva se ne da ovreči stvarne kritike, ki ni imela druzega namena, nego ta, da se popravi to. kar se da popraviti v dobrobit šole. Sicer pa, kolikor poznam gospoda, govori iz njega Be strankarstvo. ki ima indirekten vpliv tudi na obrtni naraščaj. Dotom katerega se množijo in temeljijo klerikalne organizacije vseh vrst. Upam, da se razumemo in s tem končujem.
Književnost in umetnost.
Priporočamo vse spodaj navedene knjige v nabavo učiteljstvu in Šolam, posebno pa foiarsklm, vsem javnim ljudskim in društvenim ter uiiteljskim-strokovnim knjižnicam. Vse tu navedene knjige se naročajo tudi lahko potom Učiteljske knjigarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica, Stev. 6.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Zvezna knjigarna v Ljubljani je založila v ličrii izdaji kuplet Kuža-Muca iz Fr. Mil-
čUnskejeve narodne pravljice »Mogočni prstan« za petje .in klavir. Uglasbil naš priljubljeni skladatelj Viktor Parma. Cena posameznim izvodom 10 Din.
—kpl Oton Župančič: Veronika Deseniška.
Tragedija v petih dejanjih. V Ljubljani 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 185 strani. Troje izdaj: »Splošne knjižnice« zvezek št. 28, cena broš. 25 Din, vez. 32 Din. Nadalje finejša izdaja v večji obliki na finem papirju: cena broš. 52 Din, vezana v poipiamo 60 Din, v celo platno 65 Din. Slednjiič luksusna izdaja v omejenem numeriranem številu 200 izvodov z lastnoročnim podpisom avtorja v elegantni vezavi v celem usnju 130 Din. (Luksusna izdaja bo gotovo v prihodnjem tednu.)
—kpl Dr. Jože Rus: Slovenska zemlja, kratka analiza njene zgradnje in izoblike. Splošna knjižnica — znanstvena zbirka št. II. V Ljubljani 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna, 48 strani 8°. Cena broš. 24 Din, vez. 32 Din.
—kpl Kuža in muca. Kuplet za petje /in klavir. Iz Fr. Miilčinskijeve narodne pravljice »M o g o č n ¡i prstan«, uglasbil Viktor Parma. Vse pravite pridržane. Založila Zvezna knjigarna v Ljubljani. Obsega osem strani kvarta. Priporočamo za razne prireditve!
—kpl Zlatno dijete, opomene školskoj djeci. Napisao Petar Kuničič. skol. upravitelj, Šibenik! Oraf. zavod tiskara E. V.italiani. Cena 3 Din.
—kpl Dr. Ljud. Pivko, Proti Avstriji. Četrta knjiga: Carzanska noč. »Carzanska noč« obsega 112 strani, prinaša pa 13 poglavij, ki jih spremlja 13 slik in da ie potek dogodkov še jasnejši, ima Sitatelj še dva zemljevida. Knjiga se naroča pri »Klubu dobrovoljcev« v Mariboru.
—kpl Tisoč in ena noč. Šopek pravljic iz lutrovega. Jugoslovenski mladini prevel Andrej R a p e. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Liubijani. Ilustrirana z enim barvotiskom in 16 s'ikami. Elesranto vezana s platnenim hrbtom 28 Din. Str. 115.
Ocene
—k Pravkar je Izšla v založbi Z\ezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani najnovejša izvirna tragedija našega odličnega pesnika Otona Zupančiča : Veronika Deseniška. Slovencu nismo kmalu imeli takega izvirnega remek-dela, ki bo, kakor smo informiram — v jeseni doživelo v našem Narodnem gledališču tudi svojo prvo
uprizoritev. Gotovi smo, da bo ta knjiga romala iz roke v roko v vseh slojih, bogati vrelec te Knjige v pesniškem jeziiKovnem in Kompozitor-nem oziru bo nudil vsem ljubiteljem dobre in lepe kn/>ge prvovrstni lin trajni duševni užiteK. Po svoji zanositi pesniški dikciji in vzorni iapiidarni stiLizadji — prepričani smo, aa se bo marsikateri stavek iz Veronike Deseniške uvedel kot stalni citat — bo knjiga tudi kaj primerna za soisko pomožno etivo v višjih razrediu srednjih šol.
—k Z novo knjigo našega znanega geogra-
ta iii statistika dr. jos. Kusa je naša znanstvena literatura zopet obogatela za važen in zanimiv teo-moriolcgioen spis. V prvem delu razpravlja spis o graaoeni zgodovini slovenske zemlje, o njerii paieogeograiiji 'in tektonikli: drugi del pa obsega preooražanje površja slovenske zemlje in govori o tercijarni pokrajini, o razvoju rek in o ledniškem preobraženju tal. Spis zaključuje s poglavjem o oOLikah in hidrograiiji Krasa. Posebno zanimiva je v tem poglavju avtorjeva teorija o jezeritvi cerKniškega polja. Lepo in okusno opremljeno knjigo v veliki osmerki spopolnjuje lu jasnih in čistih slik, ki posebno nazorno ilustrirajo posamezne točke razprav. Da je delo še bolj pregledno, je na koncu dodan stvarni regli-ster. ki lizdatno olajšuje uporabo knjige. Prepričani smo, da bo knjiga vzbudila veliko zanimanje v vseh znanstvenih kroglih, posebno še, ker nudi tudi v terminologičnem oziru mnogo novega in zanimivega materijala. Ker je ta zvezek »bplošne knjižnice« tudi po svoji nizki ceni vsakomur dostopen, smo gotovi, da se bo čimveč razširil ne samo v Sloveniji, nego tudi v ostali Jugoslaviji.
—k Zlatno dijete. Opomene školskoj djeci. Napisao Petar Kuniuič, škol. upr. Delce je posvetil svoji hčeri, učiteljici, da vsadi nauke v nežna srca mladine. V knjigi obravnava sledeča poglavja: Bog, roditelji, učitelja, šola, nauk, koča, v šoli, cerkev, na potu, tovariši, marljivost, delo, igra in zabava, zdravje, domovina, človeška družba, bodočnost, vselej naprej in zadnji pozdrav. Delce je prav lepa vzgojna knjiga in obsega temeljne vzgojne nauke, ki so potrebni obzorju mladine.
—k Dr. Lj. Pivko: Proti Avstriji. Carzano. Četrta knjiga. Carzanska noč. Danes ni treba dr. Plivkoviim izdajam priporočila, ker bralci že v naprej sprašujejo, kedaj bo iišel novti zvezek. Njegovo pripovedovanje se je priljubilo občinstvu lin tudi odpira novih vidlikov na vse boje, ki so se vršili ob južni fronti, in ki jtih dosedaj nismo bili vajeni. Najnovejše delo prinaša sledeča poglavja: Pripravljeni. — Arditl v copatah. — Prevzemanje prve linije. — Pohod čez most v glavni avstr. rov. — Siroma odprta vrata. — Pred napeto pištolo. — Vodniki »Prigaonieri«, Parola »Como Cadorna«. — Plamen na mostu. — Cegav je ujetriik? — V kasarni v Strignu. — Vožnja v Italijo. — Prve vesti iz Avstrije. — Poročilo vodnika št 24. — Gora je rodila miš.
—k Tisoč in ena noč. Šopek pravljic iz Ju-trovega. Jugoslovenski mladini povil Andrej R a p e. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Ilustrirana z enim barvotiskom in 16 slikami. Elegantno vezana s platnenim hrbtom 28 Din. Str. 115. Sest povestte.
Solnca nam dajte, slik s svetlimi barvami, da nas dvignejo iz težkih čuvstev povojne dobe, ki jo čutimo tudi mi malčki, ki nam ubija vse tisto lepo in dobro, kar hoče klati v naših dušah. — Da, solnca in svetlih slik se hoče naši mladini, ki naj jii dvigajo fantazijo in pospešujejo plemenite kali lepote in dobrote v mladih dušah. — Temu popolnoma odgovarja Rapetova knjiga, ki te šele prvi del mladinskih spisov iz Jutrovega, z vsemi časi tamošnje dežele. Ze enkrat nam jih je dal šest: Ribič in duh. — Zgodba o grškem kralju in njegovem zdravniku Dubanu. — Čarobna svetil.ika. — Zgodba o petem brivčevem bratu. — Pomorščak Sinbad. — Najdenčki. Vse so lepo ilustrirane, tako da otrok vidi tudii v podobi, kar bere. Sliike so prav izborno pogodene po vsebini hi so delo našega ilustratorja Ivana Erbežnika, ki zna pogoditi vsebini Sn otroški duši odgovarjajoče. KnVjga je elegantno opremliena In vezana na hrbtu v platno, da bo tudi našim knjižnicam ustreženo glede trpežnosti ter so iim prihranjeni stroški za novo vezavo. Delo toplo priporočamo.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= Društvo slovenskih učiteljic v Ljubljani priredi v dnevih od 4. do 10. avgusta socialno naobraževalni tečaj za učiteljice. Predavanja se vrše v Akademskem kolegiju. Tam je preskrbljeno tudi za stanovanje tovarišicam izven Ljubljane proti malenkostni odškodnini. Tečaj se vrši, ako se priglasi do 1. avgusta vsaj 20 udeleženk. Pniglase je nasloviti na Vito Zupančičevo, Kopališka ulica 1 ter hkrati navesti, ako se reflektira na stanovanje v Akademskem kolegiju._____
LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu Pesmi mesto proze se nam ne
zde umestne za naš list. Tudi nekaj drugih dopisov smo odložili za prihodnjo številko._____
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
MOKROTA
škoduje zdravju, radi tega si kupite pravočasno močen, fini in poceni
DEŽNIK
katerega pa ediHo dobite v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros cene. Istntam se prodaja letos po čudovito nizkih cenah perilo čevlji, klobuki nogavice in vse drugo modno blago.
laročite cinik!