299, številka. Trst, v četrtek 27. oktobra 1904. Tečaj XXIX V Imhaju ritk du Tudi ob aedelj&h in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. ari zjntnj. 'MiMOt itevllke se prodajajo po S eovft. (6 stotink) * Bi togih tob&ksrnah ▼ Trata in okolici, Ljubljani, Gorici, Siji, Kranj r Maribora, Celovca, Idriji, Petro, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. ■grlem t> naročbe sprejeme uprava liete „Edinost", e. Giorgio Galatti it. 18. — Uredee ere ed 2 pep. de 8 zvečer. im glasom 16 stotin k na vrsto petit; poelenioe, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON Itv. 11*7. Glasita političnega društva „Ediiost" zrn Primorsko. V edinosti je moči ItroAnlna znaša n tm leto 24 kron, pol leta 12 ostopanje Japoncev ka?e na veliko zme-šojavo. Zdelo se je v radnj h dneh, da so odločili prodire ti proti Makdenu, pozneje so pa naenkrat ostali v svoj h pozcijah. V amurski pokrajini. PETROGRAD 20. Korejsko prebivalstvo v amurski pokrajini je mirno. PODLISTEK. 31 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. Prevel M. C—č. IV. Mali Bcž č je minul, a za njim je došla prva nedelja, vreme pa se še ni nagibalo na zimo. Kakor da je zima še daltČ, jako dale?, stale so hišice griških meščanov sredi vrtov, poln h rmenega in rudečega drevja in gr m o v j a, med katero ee je prepletalo kraeno jesensko solnce. Tedaj je bilo le malo h<š brez vrta ; vsaki meičan je hotel živeti svoje žive dni sredi svojih s jiv, jabolk in hrušek, sredi svojega cvetja. Mileje jim je bik) tako ž veti eredi svoje zelene krpice, nego da bi jim stala h ša poleg hiše v ulici, kakor zrno pri zrnu na rožnem vencu, kjer čuješ vsako besedo, vsako zadevico in razmerico soseda. Ker moja hiša je moje, tu ne treba ne tu- Z bojišča v Mandžuriji. Japonci prodirajo? PARIZ 26. List »Journal« je prejel iz Petrograda vest, da je glasem nekega brzojavnega poročila iz Mukdena pričel japonski centrum ofenzivo. Japonci prod rajo od včeraj na vsej črti. Baltiška eskadra na potovanju. MADRID 26. Vlada je atcrila Bhodne korake, da vzdrži v V'gu najtoČnejo nevtra-liteto nasproti ruskemu brodovju, potujočemu na skrajni Vztok. Tukaj se govori, da pride en del brodovja v Vigo, drugi pa v Villa Garcia. Splošno ee sodi, da ne bo Španska kršila nevtralnosti, ako dovoli ruskim ladi-jam, da v V;gD ukrcajo premeg. tem iraaje, ker dovoljujete Angležka in Nemčija celo svojim parnikom, da preskrbujejo rusko bro dovje s premogom. VIGO 26. Neki semkaj dospeli parnik je srečal blizo Lago 14 angležkih vojnih ladij. Nemški pernik »Pallas« se je vsidral v tukajšnjem pristanišču ; isti vozi baje premog in strelivo za baltiško eskadro. Premog za rusko brodovje. LONDON 26. »Dai)y Telegr^ph« poroča iz Cardifta od včeraj : V zadnjih mesecih je bilo ukrcanih na ruski račun nad 200.000 tonelat premoga. Mali parniki so bili porazdeljeni v Srednjem morju, Rudečem morju, na zapadni obali Afrike in ob rtu Dobre nade. V nekih slučajih so bile najete tudi angležke ladije, da prepeljejo premog v Vladivcs'ok. Ladija »Esperance«, o kateri se je včs-raj poročalo, da je bila prevrtana, je od-plula. Demonstracija proti ruskemu brodovju ? LONDON 26. >DaiIy Expr»s« poreča, da se združ.te angležka srednjemorska eskadra in ona kanala La Manche v Gibraltarju, da priredite veliko demonstracijo proti ruski baltski eskadrf. Dogodek v Severnem morju. LONDON 26. Ruski poslanik gref Ben-kendor je danes predpoludne poselil državnega taj tika zunanjega urada markiza cf Lantt wae. Brzojavne vesti. Istrski deželni zbor. KOPER 26. (Koresp. biro). Po čitanju zap saika je zaprosil državni zastopnik, da se isti spopoloi v zraislu, da je namestnik princ Hobenlohe v včerajšnji seji pozdravil d.želni zbor v obeh deželnih jezikih. Posl. dr. Constantini ja t-tavil predlog, s katerim se poživlja vlado, da zgradi v Dragi pri Moščenicah primerni pomol. O predlogu se bo razpravljalo na prihednji seji. Posl. Kompare in tovariši so interpeli rali vlado o izterjevanju in porabi zaostankov jega ušesa, ne sluha. Pak, recimo po pravici, Bog vedi, ali ni bilo bolje tako. Samo v »srednji uličic, *jer je stala mestna svetovalnica, so bile skoro vse hiše brez vr.a, ena tik druge, kakor da si drgnejo ramena, a pred vsako hišo te jako tesne ulice, so le žale na tlaku zaklopna vrata do kleti, ksrje velikemu svetovaUtvu griškemu provzročalo mnogo skrbi, k< r je vsako nedeljo in vsaki piaznik po kaka netrezna glava hkratu padala pod ta vrata kletiu osobito po sv. Martinu, ko se krsti vino. Jedna hiš v tej uličici, in to nekoliko proatorneja, bila je brez vratolomne kleti, a imela je pred sabo lep cvetličnjak. Hrastova hiša sicer, ali po i zidana s kamenom. Podolgo ob vsej hši ee je vlekla veranda, ere li verande so se nahajale stopnjice pred hišo v cvetličnjak. Na strmi strehi je rastla trava »netresk«, ki čuva hišo pred strelo; okolo hiša ee je vila vinska trta, roža in elak, de ni bilo videti okna o i eamega listja in cvetja. A v cvet-ličnjaku pred hišo je stala, kakor skoro pred vsakim meščanskim domom, klop, da ee je videlo, da tu bivajo, družbeni meščanski kongrue župnika Kosca, ki je iste pred 18 let določil ra ustanovo šole v Tiuškah. ProŠaja pripravljalnega odseka za zava rovanje proti toči za podporo se je na predlog poročevalca agrarnega odseka poslanca dra. barona Polesinija od-topila dtželnemu odboru v svrho natančneje poizvedbe in poro-če vanja. P. si. dr. Con&tantini je obširno poročal o zakonskem načrtu glede uravnave učiteljskega piczjskega fonda ter njega dohodkov, ki je bil v drugem čitanju soglasno sprejet. Neka sprememba, ki jo je tozadevno predlagal posl. Kuzul 6, je bila odklonjen®. Sklepni račun dtželnega fonda za 1903. j9 bil na predle g poročevalca dra. Bubbe vsprejet; manjšina je glasovala prot:. Poročilo deželnega odb ra, da Ee tajniku deželnega kulturnega sveta podeli pravica na pokojnino iz penzijskega fonda deželnih uradnikov, je bila v prvem čitanju izročena finančnemu odseku, da ga prouči in o njem poroča. Ko so bile še rešene nekatere prošnje glede podpor in povišanja penzije v smislu predloga poročevalca šolskega odseka je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri v četrtek predpoludne. Preosnovanje Korberjevega ministerstva. DUNAJ 26. Preosnovanje Korberjevega ministerstva je izvišeno. Danes dopoludne je bil Korber v Go^o o pri cesarju in mu je nasvetoval, naj sprejme demisijo fiaančnega ministra B-~>hm Ba\voče naš« in je pomižikala še enkrat zvonilcu, ki je, igrajoči ee e cerkvenimi ključi, besedičil pred grobjem z mestnim »orožnikom«. Po klopeh pred hišami so possdali meščani in meščanke, govoreči važno o dežju in solnou, o kugi in lakoti. Tu pa tam se je, na potu domov, zaustavil kateri sosed ali soseda, da jih pozdravi, ali da jim prišepne, kar je kuma ali teta pripovedovale. Otroci so se lovili po ulici s pei in mačkami, a pred vratmi so ai dekleta šepetala razne tajnosti. Pred svojo hrastovo hišo je sedel tudi zvesti Cesar na Dnnaju. DUNAJ 26. Cesar pride dne 29. t. m. na Dunaj ter bo dne 3. t. m. prisostvoval pri otvorenju novega poBlop^a konzularne akedemije. Dne 4. novembra obišče ce=ar mesto Modling. Dne 5. novembra bo prisostvoval vojaški noasi-zaduSnici v kapucinski cerkvi ter se poda potem zopet v Budimpešto, kjer 03tane nadaljnih 12 do 14 dni. Cesar v Budimpešti. GODOLO 26. CesBr se peda jutri v budimski dver, kjer bodo obče avdijence. V soboto ob 3. in pol uri popoludne odpotuje pa ca Dunaj. Minister Kiirbcr v Godolo. BUDIMPEŠTA 26. Ministerski predsednik dr. Korber ee je podal v G«'»Io!o. BUDIMPEŠTA 26. Avdijenca mini-sterskega predsednika d.ra Korberja je trajala poldrugo uro. Na to je bil Korber na obedu pri ce?arju. Ob 3. uri 10 min. se je dr. Korber povrnil semkaj iz G odoli) ter je posetil m nlsterskega predsednika grofa Tiszo. Ob 5. uri in četrt se je vrnil Kii.ber na Dunaj. Angležka eskadra na Reki. REKA 26. Štiri oklopnjače eskadre : »Venerable«, »Duncan«, »London« in »Bul-\vark«, križarka »Pioneer« ter topničarka »Hus3ar« so dospele semkaj danes zjutraj ob 8. in pol uri ped poveljstvom podadmirala Cuatance. Druge ladije vojne eskadra bo se pedale v Pul Grofica Montignoso In saški kralj. DRAŽDANfi 26. »Dresdener JournaU piše : Nekateri listi so zopet spravili na dan vprašanje, ee li povrne grofica Monti-gn030 zopet na dvor in sa bode li hotel kralj ž njo zopet združiti. Kakor emo zvedeli iz zanaaljivega vire, ni niti najmanje nakane, da bi prišlo zopet do kakega sporazuma. Kralj ni le pred smrtjo svojega očeta, ampak tudi potem na nedvomljiv način izjavil, da odklanja za vse ča?e vsako zbližinje. V tona Bmi-slu je pr šlo že prej med obama do popolnega soglasja. Vsak kol čkaj razumen človek ve, da ne more kralj drugače ukreniti po vsem, kar se je dogodilo. Angležka eskadra t Tihem Oceanu. LONDON 26. Listi prinašajo veat iz Viktorije (angležka Kolumbijti), da je angležka eskadra v Tihem Oceanu dobila od admiralitete ukaz. naj He takoj zbere pri Esvimaoltu. Edkadra obstoji iz treh križark ia ete šalupe. pismo. BELIGRAD, 10. oktobra 1904. Povodom prve jugoslovanske umetniške razstive, prirejene po srbski akade miški omladini v proslavo stcletnice prve srbske revolucije, zač?lo se Je ž vahno razpravljanje o jugoslovanskem vprašanju po našem in tujem časopisju. Ali ta razstava je dala povoda tudi gospodar Živan Benković, zasukanih rokavov, veselo gledajoči v svet; na levo mu je bila žena, drobna suha dobričica, na deeno pak je stal trebušast vrč, poln zlata kapljice bu-kovaške, dobro okrepilo. Nedelja je dan božji, delati ee ne sme, ali piti se sme, ako si popred pošteno molil Bjga. Gospod Živan je bil debel, gost človek, ne velik, ne mal, ne star, ne mlad, pač tako-le zdrav č!ovek cd glave do pete. Mišice so mu bile od železa, obraz koščen. Dolge, posivele brke so ee voljno spuščale pod nosnicami, a temni kratki lasje so se dvigali nad visoko čelo. Vedno Be je smejal, aii pri njem Be ni uresničevala be3eda, da se samo neumti ljudje vedno smejejo, ker on je imel pamet za tri in se nikakor ni plašil, če je trebalo spregovoriti kako ostreje beeedo bodi tudi z večo gospodo. Zivanu se je nasmihalo vedno le dobro srce, a njegovi bistri očesi sta bili za dve ogledalci svetega duha. Da, Živan je bil vredna glava, njegov um je bil ojster kakor sekira, njegova misel hi-treja od strele, njegova usta prava knjiga meščanske modrosti. (Pride še). dunajskim novinarskim intrigantom, da razmi- kanal šljajo o novi struji na slovanskem jugu. Kajti razstave, ki je, seveda, v prvi vrsti kulturno delo, imela bo gotovo tudi političnih posledic. V Jugoslovanih Be je jela bolj in bolj cž'vljati m sel o našem jedin9tvu, kulturnem, a tudi političnem izlasti med narodi na Balkanu. Moralo je priti tako. Čuditi se je k večerna na tem, da se je tako pozno jela oživljati ta misel. Nevarno je da nismo Jugoslovani že ziavnaj prišli do spoznanja, da je le v našem ujedinjenju naša rešitev. Zato je tem čudneje, da se todi ssdaj po javljajo med nami at:ue, ki ee dajajo voditi od plemenskega šovinizma proti — p e-men§kexnu bratu, ki se postavljajo na stališče ekskluzivno iti. Taka struja je n. pr. zastopana v Hrvatski po takozvanih »čisth«, ki imajo, žal, ša vedno riekaj vpliva v narodu vzlic vsem naporom inteligentnih in zavednih Hrvatov. Je pač, na žalost, še vedno tako, da ijudcm imponirajo t rade o slavni minolcsti ! In ta slavna in sjajna minolott da se povrne zopet, ako se bodo Hrvfctje juna* ški borili — proti Srbjm ! To je sle parjenje naroda. Velita nesreča za nas je, da vedno gledamo le v m nolst, da pi o tem pozabljamo n» sedanjost in bodočnost. Mi sanjamo o nekdanji veliČ.ni, se navdušujemo ob spominih na Zvoninrra, Dušana Silnega in £vmeona Velikega, o tem pa ne vi dimo, da nam Btreha gori nad glavo, da je tujinski naval na naše zemlje vedno s'lneji, da smo že mnogokje v svoji lastni domovini — tujci! (Je že prav : vsaki narod bodi ponosen na svojo minoloat in prizadevaj si, da se povrneta stari sjaj in stara moč. A narod se rmra boriti — s sredstvi, primernimi razmeram sedanjosti — proti njim, ki so potlačili nekdanjo veličino njegovo, ne pa proti krvnim^ bratom, s katerimi moremo pačjimeti hipnih nesporazumljenj, nikdar pa sporov, ki bi nas razdvajali za vedno. Saj pravi že tisti hrvatski pregovor: brat more dovesti brata do propada, t>li v propad ga ce peha. Op. ured. »Edinost«) Jugoslovani nismo imeli do sedaj kem pasa. Bili smo politični otroc;, ki tmo se več brigali za to, kako je komu ime — ali Slovenec, ali Hrvat, ali Bolgar ali Srb — nego pa za vprašanje : kej bo iz vsacega od naB posebej in iz nas vseh skupsj, tko si ne za varujemo bodočnosti edino inožn m in vspe-šnim načinom : oprijemši |-:e zdrave politične misli, da smo dokler Brno razdeljeni in v ne-sporazumljenju med seboj, vsi skupaj le velika politična in državnopravna — nula, a po Bporazumljenju in ujedinjenju bi bili moč, s katero bi svet moral računati! Saj mi emo prav za prav en narod, ena geografska in etnografska celota. A daje rcS, kar smo rekli poprej — da "se nas namreč, dokler amo razdeljeni nič ne boje, a da bi mi eilno imponirali, ako bi bili združeni v moralno, kulturelno in politično celoto — o tem smo se mogli uveriti ravno te dn;} povodom umetniške razstave v Belemgradu. Takoj po krasno vspeli manifest-ic'ji jugoslovanske misli povodom jugoslovanskega omla-dinskega kongresa, povodom umetniške razstave :n kronanja kralja Petra, so bili vsi intriganti, kolikor jih premore SlovansAii sovražni svet, po koncu, da hi nas zopet razjedinil', da b: vrgli iced nas zopet tisti nož, na katerem še ni strjena kri, ki smo jo prelivali v bo; h eden proti drugemu ad ma iorem gloriam — n: š h skupnih sovražnikov ! (Z-TPetek pride.) La Manche. »Reicbswehr€ povdarja, da je bilo viharno vreme, torej ne ravno primerno za lov, da je bilo ruBko brodovje obveščeno, da Japonci namerujejo napad ali v Beltu ali v kanalu La Manche, da je bilo nad 160 »ribšiih čolnov«, oziroma parni-k o v, da je eden teh čolnov dal signal z raketo, da bo Rusi mogli to smatrati kakor začetek napada in da v takem položaju ni smeti zgubljati časa. Dalje povdarja »Reichewahr«, da bo acgiežki rib či morali vedeti, da imajo ruske vojne ladije pred seboj, zakaj ee niso torej umaknili pravočasno ? Zakaj niso istotako pravočasno dali znamenje Rusom, kdo so ? Saj so morali vedeti, da bodo ruske iadije po toliki obkrožujoči jih fljtilji vznemirjene. To je moralo vznemiriti tem bolj, ker nikdo ne bi mcgel verjeti, da bi toliko število ribišk h ladij ribarilo ravno ob zelo ozkem uhodu v kanal, katerega je imelo pasirati že avieirano rusko brodovje. Po3ltž.ii pa moremo s še bolj nesum-ljivo, zares klasično pričo. »Neue Freie vsikdar gibala v mejah zakona, tako, da bo t prvega dne so: Slovesni vsprejem na kolo- Presse« je, ki prinaša članek iz peresa ne- Rusko-japonska vojna. Trst, 26. oktobra 1904. Vsi listi, ki ce nosijo izrecno japon fil skih našitkov. pičejo o drgodku z angleškimi »rib či« iraino ter priznavajo objektivno. Tudi če < ijžaloiejo dogodek in ue verujejo, da bi bi'a v resn c. groz la kaka nevarnost ruskemu brodovju, priznavajo < bjekt vno vte one mi mente, fei opravičuiej t pistopanje po veljnikov rusk h ladij. Mi seveda cst&jsmo pri svojem nazoru, da bo b li oni namišljeni »ribiči« jako, jako sumljiv pojav. Tega mnenja je n. pr. tuli »Agramer Tagblatt«, ki povdara, kako je znano že več tednov, da se japonuki eastrki in inženirji ( evtda preoblečen ) motajo na različnih točkah obrežja severnega morja in da je torej balt škemu brodovju v nujno delžnost, da pazi za svojo varno-t. C j pa se »Agramer Tegblatt« komu zdi preveč slave fU*ki n tato pr etranski, temu bodi posluženo b tem, kar p de dunajska »R«icbt\\ehr« o drgodku ob vbodu ▼ kega mornariškega strokovnjaka, ki opravičuje postopanje ruskih ladij in ki dokazuje, da so bržkone bili oni ribiči se svojim neprimernim postopanjem sami krivi na onem dogedku. Ribiči da so obče jako netočni v rabi luči, in niso posebno vestni, kadar treba kazati laterne o bližanju druzih ladij. Kapitani, ki morajo nositi veliko odgovornost za srečno izogibanje l?dij kolnejo mnogokrat ribiče, ker ti poBlednji običajno prekasno markirajo svoje pozicije. Z brzovozečimi la-dijami se je res težko izogniti, ako je nasproti vozeča ladija še le na kakih 100 metrov razobesila signal. Ribiške ladije pa so poeebno nevarne, ker vlač jo za Beboj razne mreže, ki ee lahko zamotajo v ladijne vijake in ladija lahko poitane nesposobna za manevriranje. Će vozi več ladij, ki so med seboj v taktični zvezi, more takov slučaj provzročiti cslo veliko katastrofo. Tudi druga divizija baltiškega brodovja se je morda zaplela v take mreže in je provzročilo, da je več ribiških čolnov trčilo eden ob drugi in potopilo. Degodek je morda provzročil zmešnjavo na ruskih ladijah, in so iste, v svesti si, da jim je drag vsaki trenotek, skušale osvoboditi se iz mrež in sicer s pomočjo razstrelivih snovi. Angležki ribiči pa bo v svojem razburjenju menili, da je to streljanje iz topov. Strokovnjak v »Neue Freie Presse« torej odločno ne veruje, da bi b li Rusi streljali, ker govori proti temu izlasti dejstvo, da Bta bila ubita le dva moža. Vsakako pa so bili Rusi silno raeburjeni in ogorčeni, ker jim je bilo na tem ležeče, da bi hitro nadaljevali vožnjo in dotekli prvo divizijo. Će »Neue Freie PreBse« tako piše, potem ee nam Angleži se svojim krikom zde le smešni, ali pa se nam mora dozdevati, da so res nameravali sovražen napad na rusko bro dovje. Z bojišča ni tudi daneB nikakih vesti o bojnih dogodkih. Pač pit je velevtžna vest, da je ca'j-jv namertaik Aleks^jev izdal dnevno povelje, b katerim neznanja, da ga car edvezal od vrhnega poveljništva ter da je Kuropatkina imenoval generalissimom vseh čet na skrajnem Vztoku. Aleksejev izrtža svoje trdno uverjenje, da ruska vojska prem9ga sovražnika. Nu, eedaj menda nehajo enkrat t ste bajke o konfl k t: h med Kuropatkin m in Aleksejevom in o csodnem umešavanja petro-grajebih krogov na odločbe vrhnega pov«l; ništvf. Kuropatkin je generalissimus, on nosi vso odgovornost, a uživa tudi popolno bvo bodo v odločevanju. Sedaj bodo pač zado veljni tudi tisti japonofilski listi, ki so hinavski obžalovali, ker ruska vojska nima enotnega poveljstva. Sedaj jim je ustreženo! vsakdor brez razlike narodnosti nahajal svoje pravo, ki mu gre po načelu : jednako pravo za vseh. V italijanskem zaključku govora je povabil na skupni bej proti mogočnemu Bkup-nemu sovražniku : uboštvu in bsdi. On [da hoče zastavljati vse svoje Bile v povspesanje interesov dežele in njg prebivalstva. Kar nam je obljubil tu namestnik princ Hohenlohe, to je začetek in konec programa naši narodni slovenBko-brratski stranki v Primorju. Tudi našega programa kardinalne točke so : Državne oblasti naj spoštujejo* našo autonomijo, naše pravo do samodoločbe, islasti v kulturnih interesh v zmislu od nas vedno priporočane narodne Lutonomije. Državne oblasti naj vestno in brižno sodelujejo z autDnomnimi korporacijami, za vsebčo blaginje« ! Državne oblasti naj na svojem delovanju nikdar ne zapuščajo okvirja, ki jim ga določa zakon. V tej zahtevi ntši je piav za prav obsežen vei kompleks neš h zahtev, ker avstrijski temeljni zakoni bo vendar le dobri in vsi narodi nahajajo v njih jamstvo in pogoje za svoj vsestranski razvoj. Zato zahtevamo v prvi vrsti od novega gospoda namestnika, nnj pazi strego, da se bo odslej ve-etao in točno izvajalo, kar ee ni izvajalo do sedaj : Da ee bo vršil zakon in posebno še naš temeljni državni zakon. Ce se bo to dvoru, kjer mu ponudi mestni župan soli in kruha ; s kolodvora se bo vozil kralj med apalirjem vojakov v kneževo palače. Istega dne obišče tud. cerkev sv. Kralja ter si ogleda mesto. Zvečer bo v kneževi palači banket. Druzega dne 31. t. m. bo vojaška parada na vežbališČu, na katero pride iz druz;h mest več pehotnih, konjeniških in topniških polkov. Potem se kralju predstavi Brbska kolonija. Z?ečer odpotuje kralj zopet v Baligrad. Kralja bosta spremljala razun dvorskega oeobjs tudi minister zunanjih stvari Pa5id in minister natraniih stari Pr)t:c. Škof rccellini in glagoliea. Budimpeštanski listi poročpjo iz Kotora, da je Kotorski škof Uccellini odpotoval v Rim na izrecno zapoved državnega tajnika kardinala M:ny del Vala, ker da hoče škrf uvesti stnroslovenski jezik v cerkve kotorske škofi:e. Šk< f Uccellini da je izjavil, da se rajše odpovfe svoji ekcfiji, negu bi kaj popustil glede glagolu-e. Drobne politične vesti. Iz Hrvatske. Sekcjski načenik uk in bzigočastje Armin Pavi d upokojen. za je Na njegovo mesto je imenovan dosedanji izvajalo, potem bo eo ipso zadoščeno tistemu veliki župan virovitiškega kotara Lavin Je Sprememba na namestništvii. Prtdvčerajšaem se je novi tržaški namestnik predstavil deželnemu zboru istrskemu. Njegove besede, ki jih je izustil do te kor-porac je, so vredtn pendant k njegovemu nagovoru do namestništvenih uradnikov. Besede, ki jih je [rine Hohenlohe izustil do deželnega zboru istrskega, morejo na v-akegar, k' ima ztnisel za pravičnost, napravici le simpatičen ut s. V laškem delu svojega govera je povdarjal namestnik, da je b svojim prihodom v zbornico hotel dati izraza spoštovanju, ki je goji do autonomije dežele, in trdnemu sklepa svojemn, da hoče sodelovati z dežel-nm zborom za vseobči blagor. V »1-venskem delu svojega govora pa je zatrdil, r*a mu bo v posebno skrb, da se bo državna uprava načelu, ki ga je gospod namestnik posebno povdarjal v svojem govoru — - načelo enake pravice za vse prebivalce v tej pokrajini, brez razlike, ali so isti Italijani ali Slovani. To nsČdo ravno ee je konsekventno gazilo dessdaj. Ako novi namestnik temu načelu pripo more do veljave, opraviči najlepše nade, ki jib vzbuja sedaj s svojimi prvimi nastopi. Nikdar nam ni Slovanom prihajalo na misel, da bi zahtevali kakih privileg jev ali kako prednost v deželi. Nikdar nismo zahtevali, naj se Italijanom krši niti najmanja mrva pravici v to, da bi mi dobili kako vdobnost. Nam je povsem tuja želja, da bi Živeli nad Italijan*. Jedino, kar zahtavamo in kar bomo zahtevali je, da ee stori konec razmeram, v katerih smo morali živeti pod Italijani. Ne nad Italijani, ampak poleg njih hočemo živeti, njim enakopravni. Tega ne zahtevamo samo zato, ker nam to jamči zakon, ampak tudi zato, ker im£mo zavest, da smo ljudje kakor oni in da imamo kakor narod vse iste pogoje za razvoj, kakor jih imajo Italijani. Za dobe Rinaldinije, nesrečnega, usodnega spomina se je prisnavalo, da nam po zakonu ide jednako pravo, ali ta princip enakopravnosti da praktično ni izvedljiv za nas, ker da smo kulturelno inferijorni element, mspoeoben v to, da bi stal v vrsti poleg Italijanov. Ta doba takega m silne ga razlikovanja med teorijo in prakso, med načelom in praktično izvedljivostjo morajo dtiiaitivno minuti. Po besedah princa Hjhenlobe se n:m zdi opravičena nadi, da s> on ne priš eva k pristašem R naldinijeve guvernamentalne j o-l.tike, ki ni pomenjala le do ekrajnega potencirano krivico, ampak tudi nesmisel — nonses. Ponavljamo torej, kar smo rekli že zadnjič : Od novega namestnika ne zahtevamo nič druzega, nego da vladni polit ki v Primorju da direktivo, ki jo je sam označil v svojih pregramat ča h govor.h, na namtsmištvu in v deželnem zboru istrskem. Namestnik baron Handel. Tudi dunajski listi poročajo, da ostane barcn Handel najdlje še do novtga leta na svojem me:tu kakor 'dalmatinski namestnik, potem pa da pride zopet za namestnika kak general. V pivi %r»ti se g v-ri o generalu Czibulki. ki biva sedaj v Pra^:. It Zadra javljajo, da je gref Cabrga, edini deželni poslanec, ki se ni v«ielež 1 ak-cje proti namestniku Handelu, bil o.l svojih volilcev pozvan, naj položi hvoj mandit kakcr deželni poslanec in ktkor predsedaik trgovinske komore v Dubrovniku. Ker vlada ni odpoklisala barona Han dela. te hočejo tudi vsi dalmatinski d žavni poslanci v drživnem zboru piidiuž ti ob-struhcijt. Gr» f Caboga se je drugsmu pozivu že odzval ter je puli žil svojo čast kakor pred-sfdnik trgovske in nbitoe komor?. Srbski kralj Peter v So« j i. Glfson že določenega uradnega pro erama pride kralj Peter dne 30. t. m. v Sofijo ter c stane Um dva dni. Na programu Chaurak Letovanički. Mesto njega postane pa veliki župan virovitiškega kotara in mesta Osjeka narodni zastopnik in veleposestnik Anton pl. Miha-Iov:<5. Luogerjeva 60- letnic a. Minoli ponedeljek je obhajal dunajski župan 60 letnico svojega rojstva. Tem povodom je sprejemal v ponedeljek dopoludne v veliki dvorani mestne hiše čestitanja. Knez Alojz Lichtenstein je imel nagovor, v katerem ie povdarjal velike zasluge jubilanta. Zupanu po izročili spominsko kolajno, slavnostni spis in »Karol Luegerjevo ustanovo«, ki znaša sedij 341.000 K. Župan se je na tem daru zahvalil ter rekel, da podeli ustanovo za male obrtnike in njihove delavce. Nadalje je Lue-ger naglašal, da bo napredoval po dosedanjih pot h. Srbski proračun. V zadnji seji ministerskega sveta _e bil določen proračun za leto 1905; finančni ministtr je izjavil, da sklene to leto brez deficita in da se posreči sestaviti proračun za bodoče leto brtz 40 odstotne davčne doklade. Bodoči proračun bo znašal le 85 milijonov dinarjev. Za stroške vojnega ministerstva ee je postavilo v proračun 4 milijone frankov. Domače vesti. Smrtna kosa. V Barkovljth je preminula po kratki l olezni gospa Antonija M a r t 6 1 a n o, soproga podjetnika in bivšega deželnega poslanca g. Ivana Martelanca ter BV&kinja gospoda Antona Martelanea, srgr>-ditelja našega >Narodnega d;ina«. Pokoj n ca je bila ugledna in obče spoštovana žena, vredna glavarica te d čae družine. Cvetko hvaležnosti moramo položiti na nje mrtvaški eder že zato, ker je bila prava slovensku žena, ki je vzgojila četvorico rede'ju bn h značajnih slovenskih sinov. M r njeni «iuš . Vsej rodbini Martelaačevi pa uešj iskreno b JŽalje ! Odklonjeno slavlje. Goriški duhovniki so hoteli pesniku Simonu Gregorčiču za nj* gov god prired ti posebno »lavljr. Gregorč č je pa to cdslonil. Odpovedan je radi t ga tudi banket. Mesto nadučiteJjice II. reda je razpisano na ženski Ijndski šoli s 1 rvat. uČn m jezikom v Kastvu. Prouitelj cj morajo dosazati tudi vsposobljenje za n-docupsto* aloo pc uč«-vaaje vtronauka. Pra\ili.o i preoiJjeue prošnje je doposlati predpitan m potom c. k. okrajnemu ŠDlskemu svetu v VoloBkem v 4 tedn h po 3 ■ m razglašanju razpisa v urtd iem listu. Strajk v VII. in VIII. razredu na goriškem gimnazij U. Iz Goricd nam pišejo: Lansko letj je pnštl na gor a li gimnazij dr. Kudj.f Durst, učitelj f godovi ne. Č ttl ste merda, g. urednik, že v »Soči« o trni t dem Nemcu, la ker utegne to zanimati tudi cenjene čitatelje »Eiinos.icj hočem Vam sp> -ročiti malo o delovanju tega zagrižentga NeiLCJ. V šesti šoli je učil št ri ure zgooo-vine. O Božiču pa je začel naenkrat predavati geografijo, ki ni predpisana za ees.i razred. Ti da, čujte! Najprej je račel — s politiko. Govoril je o nemški, o italijanski in o sbvanaki literatur'-. Rekel je, da Slovani vsi skupaj niotajo toliko časnikov, kakor nemški narcd. Slovansko literaturo je del na radnje meeto. Nemci, je rekel dalje, ne potrebujemo tuj h literatur, ker imamo Gutheja in Schillerja itd. itd. In tako je mcž predaval — geografijo j!!) Nemčije do prvega polletja ! Tedaj so se bili dijaki pritožili pri g. ravnatelju in dr. Durst je moral nehati z — geografijo ! Za zgodovino srednjega veka je imel popolnoma drugo knjigo nego dijaki ; in o tem si je zapisaval druge znamenitosti ee iz drugih knjig. Kdor ie znal, kakor je on predaval, ali bolje rečeno: kakor je on čital iz knjige pri mizi, ta (:!) je dobil izvrstno. Kdor je znal pa po predpisani šolski knjigi, je dobil komaj zadostno. Pripomnim nsj še, da je lansko leto dajal prvošolcem po dve strani učenja na dan, ne da bi jim bil prej v šoli predaval. Letos pa uči zgodovino v sedmi in csmi šoli. On sedi pri mizi, ima popolnoma drugačne knjige nego dijaki, člta iz njih in ne predava. Zadnjo soboto je tudi čital iz knjige zgodovino Ludovika XIV. Kar bi moral povedati v četrt ure, je čital iz knjige celo uro; in o tem si je zapisaval na lietek papirja znamenitosti iz drugih knjig (ki jih ima doma vee polno, kakor pravijo) in vse to piše na desko, da bi Be dijaki naučili. Zato so sedmo- in csmošolci Bklenili v ponedeljek, da izostanejo iz šole, dokler bo trajalo tako »učenje« dr. Dursta. Ob 9. uri eo šli vsi osmošclci v ljudski vrt, popoludne pa sedmošolci, obakrat vsi brez izjeme. Tukaj so sklenili, da podajo g. ravnatelju resolucijo, ki se glasi blizu tako-le: -G. prof. dr. Durst ima popolnoma drugačno knj go, nego dijaki. On čita iz knjige tako hitro, da ga dijaki ne morejo umeti. Proti nekaterim dijakom ima posebne antipatije. -G. pref. ee je izrazil, da ne da nikomur boljšega reda, nego zadostno, pa naj zna veo zgodovino na izust, ako ne zna tako, kakor on predava, ali bolje rečeno: čita iz knjige, ki ni predpisana od minieterEtva. Tako nekako se je glasila resolucija v glavnih potezah. Ob teh razmerah je popolnoma umevn-*, da niso dijaki zadovoljni s tem Nemcem. Mncgi učenci bi radi dobili pohvalno, da bi bili oproščeni mature, toda, tudi če bodo znali vso zgodovino na izust, ne bodo oproščeni. Ako bodo trajale te razmere dalje, Vam b^m poročal, g. urednik, ako želite. (Prosimo. Op. ured.) »Narodna Obrana« o naših razmerah. V Osjeku v Slavoniji uhajajoča »Narodna Obrana« se bavi v eni ztdnjih številk z našim listom in z »Narodnim Domom«. Pod naslovom: »Kletva u slovenskom prievodu« piše : Vrlo uvaženi slovenski dnevnik »Edinost« v Trstu prinaša v svojem podlistku prevod gla&ovitega romana našega največe^a romanopisca Avgusta Šenoe »Kletva« (»Prokletstvo«). Prevod ja priredil sam urednik lista g. Mika) Cotič. Tudi sicer se list »Kiinost« bavi z našimi političnimi odnošaji, ter printša vsak teden dopisa iz Zagreba. Na ta način doprinos* »Edinost« mnogo k gradnji hrvatsko-sloveaskega jedinstva. V drugem članku pod naslovom »Hotel i kavana »B^Tan« v Trstu« piše: »Na eredi trga Ctsenta, v najlepšem delu Trsta, stoji ponosno »Narodni dom«, p od slovenskih carodn h žu jev, plod one energije, s katero bo Slovenci cž votvorili svoje namere. Slovenca, starodavne prebivalce Trsta je itali-ianska rredenta em&trdla za tujce na lastnem zemljiščj. Niti ene dvorane niso mogli Slovenci dobiti, k er bi »e moeli sestajati, kjer bi ee megli perazg)vcrit:. Niso imeli shajališča, n«». eedai so si sezidali svoj »Narodni dom«. Dne 12. t. m. je bila* otvorjena v »Narodnem domu« kavarna in hotel »Balkan«. Od tetra dne ztmoreš najti v tth prostorih vse, kar je v Trstu slovenskega in slovanskega. Kafco čutsWo te objame, ko stopiš z ulice, ki ma umetto tkovan značaj, piei praga »Baikaaa«, k er te v mhter.nskem jeziku pozdravijo in ti rtrt žeje. Pred teboj je množtvo slovanskih novin, izbereš Bi svoje ter se uglobiš vanje. Hrvat, ki prideta v Trat, obiskujte le ta hotel in to Kavarno, ker le tukaj ste svoji v svojemu«. »Pieeolo« t škripcih. Kdor je preč tsl v vSera sijem »Piccolu« členek, ki se bavi z govori vo DameBtnika prirca Hotenlobe v deželnem zboru istrskem, ta si more predstavljati, kako ljuto je zadelo italijansko oli-garhičn » »signorijo«, že kratko zsg«,tovilo samo, da hoča novi namestnik skrbeti rat"*, da bodo vsi brez razlike narcdcoiti ož.t i jednako pravo. »Piccola« in njegove zaplečnike je moralo to zatrdilo kakor onamiti, ker ei niti ne upajo pisati stvarnega komentarja, ampak si hočejo pomagati s samimi sofismi in ironiziranjem. Kdo se ne bi n. pr. smejal, ko čuje, da je namestnik povdarjal nače'o enake pravice za vseh v slovenskem delu svojega govora zato, ker bo bili doslej Slovani tisti, ki so bili od vlade favorizirani ? Da je to gorostasna laž, da je to nesramen udarec s pest o v obraz resnice, tega nečemo niti povdarjati. Če bi njemu, ki ima železno čelo, kadar laže. hoteli dokazovati, da laže, bi pač s tem nezmieelno in nespametno trosili svoj trud. »Picco'o**e« nesramne laži torej nočemo zavračati, pač pa prosimo čitatelje, naj vzamejo le trohico zdrave pameti v roke in naj nam odgovore, je-ii se jim zdi mežno, da bi kakor cesarski namestnik — če tudi je prišel v Trst z nameni, strupenosovražoimi Slovanom — že v hipu, ko se predstavlja, ko torej vrši svečano formalnost, da bi torej že v tem hipu govoril slovanskim poslancem v lice : Jaz vas hočem pritiskati. — Ne, v možnost tacega cesarskega namestnica ne more verovati noben človek in more take neverjetnosti zatrjati le list, ki ima take čitatelje, kakoršne ima »Piccoio«. Za nas pa je ta »Piccolov« atentat na najelemeatarnejo logiko in na zdrav človeški razum le dokaz, da je po govoru princa Hohenlohe v deželnem zboru istrskem... »Piccjlo« v škripcih. Odbor »Dijaškega podpornega društva ▼ Trstu« se je konstituiral za dobo 1904—05 na sledeči način: Predsednik: Jakob Gomilšak, c. kr. prof. v p. ; namestnik : dr. Ljudevit Cikovič, c. kr. profesor; tajnik : Miroslav Pretner, c. kr. učitelj ; blagajnik: dr. Josip Abram, odvetnik; odbornik : Fran Guštin, kapelan pri nov. bv. Antonu ; namestnika : inženir Ignacij Šega in dr. Josip Wiifan, oiv. koncipijent; pregle-dovalci računov: dr. Gustav Gregorin, odvetnik, Ivan Kokalj, c. kr. fiaan. uradnik, Gracijan Stepančič, veletržec. Vse Častite g. odborniee ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metodija se uljudno vabijo v petek dne 28. t. m. po 4. in | ol uri popoludne k seji in to v hotel Balkan (Narodni dom) I. nadstropje »Piešir-nova soba«, uhod ulica Geppa. Seja bo važna in č. g. odborniee so naprešene, da gotovo vse pridejo. Predaedništvo. Ženski podružnici družbe sy. Cirila in Metodija t Trstu je podarila gospa Antonijeta Foerster Sabec ie Berolina 30 kron mesto cvetic prijateljici Milki za god. Bog živi blago gespo ! Umrla vsled mačjega pika. V ljubljanski bolnišnici je umila v torek Marija Arhar iz Borovnice, katero je pičila strupena muha. i Detomor? 18-letna služkinja Ana An-driuf je včeraj predpoludne, v svojem stanovanju v ulici del Mercato vecchio št. 3 tajno rodila dete mežkega spola. Takoj po porodu je povila dete v neki šal in je skrila v neko omaro. Ker jej je pa bilo po porodu jako slabo, je neka njena prijateljica poklicala redarja, kateri je naprosil zdravnika na pomožnej postaji društva »Igea«, naj gre k bolnici. Zdravnik je ukazal bolaico takoj prenesti v bolnišnico. Zdravniku je Ana Andriuf izjavila, da je bil njen porod pravočasen in da je b;l) dete živo še trenotek po rojstvu. Zdravnik pa trdi, da je dete rojeno 3 mesec3 pred časom, to je v 6. meseeu in da je prišlo mrtvo na svet. Za veak s'učaj je pa zdravnik prijavil to stvar oblasti, del mrtvo trup'o novorojenčka v špirit ter je izročil sodišču. Iz Škrata. Sodnik (i.riči) : Opczirjem vas na svetost prisege ! Vam je znan pomen in učin priBege ? Priča: O da, saj sem bil ža zaprt radi — krive ]>risegr. Gost (cnan kakor skopuh): Natakar, pri nesite mi steklenico soda vode brez vina. .N a t a k a r : Brez t »rana ali brez vipavca ? Ledenik izginja. Žs večkrat se je slišalo o umikanju ledenikov. Neki danski učenjak, dr. Engell, podaja nov dokaz za to dejstvo na podle gi opazovanj. Gre tukaj za neki znani ledenik na Gronlandiji. Učenjak je sestavil karto, ki natančno kaže lego ledenika v posamičnih časih. Iz te karte je razvidno, da ee je ledenik v 50 letih umaknil za več, nego 13 km ter znižal vsaj za 9 metrov. včeraj dane« 100.3?) 100.35 100.33 119.75 119.85 90.90 99.90 9135 91.35 118.95 lln.95 97.95 97.95 89.10 89.15 1634.— 669.50 673.— 239.12 239.15 117.521/, 117.52 V, •23.48 23.49 19.07 19.06 95.25 95.20 11.33 11.33 Trgovina. Borzna poročila dne 26. oktobra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06— 19.08—, angležke lire K — — do —.—, London kratek termin K 239.20 239.60 Francija K 95.15—95.40, Italija K 95 15—95.45 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117^0—117.75, nemški bankovci K--—-— avstrijska ednotna renta K 99.80 — 100.15, ogrska kronska renta K 97.80 S8.15, Italijanska rent- K lOŽ.1/* 102 3/4 kreditne akcije K 674-- 677.— državne železnice H661.-- 665—. Lombardi S fS5.._ 87 —, Llovdove akcije K 720.--730 — Srečke: Tisa K 325.-329 —, Kredit K 481 — do 491.—, Bodenkredit 1880 K 309— 319 —. denkredit 1889 K 299.— 309 —, Turške K 131 — do 133.— Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. ur« ponol. • Državni dolg v papirja „ „v srebrn Avstrijska renta v zlato „ „ v kronah 4*/. Avst. investicijska renta 31/, •/, Ogrska renta v zlata 4*/. I„ „ v kronah 4 •/, „ renta 3 V, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 itai. lir Cesarski cekini Parlžka In londonska borza- Pariz. (8klen.) — francoska renta 97 92 5°/0 italijanska renta 103.90. Španski ezteriear 87.12 akcije otomanake banke 590.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne Žele*« " 714.— Lombardi —.— unificirana tnrfka renta 86.05 menjice na London 251.1*5, avstrijska zlata ren" 101.— ogrska 4% zlata renta 101.45, Ltoderbarv —turške srečke 127.50, parižka banka 12.52, italijanske meridijonalne akcije —.—, akcije Bio Tinto 14.73. Mlačna London. (Skleo) Konsolidiran dole 883/, Lombardi 31/* srebro26's/ia, španska renta 863/4 ita lijanska renta 103 7,, tržni diskont, 2'/4 menjice na Donajn--.— dohodki banke--izplačila baikf —.— Trdna. Tržna poročila 26. oktobr^. Budimpešta Pšenica za oktober 10.01 do 10.03; ra april 10.31 do 10.32 Rž za oktober 7 65 do 7 66; za april 7.95 do 7.96 Oves za okt. K 6 90 do 6.91; za april 7.21 do 7.22 Koruza za oktober 7.35 do —.—, za maj 7.43 do 7.44. Pšenica : ponudbe srednje ; povprafievanie slabotno, mirno. Prodaja 8.UU0 met stotov.. nespremenjeno. Druga žita nespremenjeno. Vreme: lepo. t H a v r e. (Sklep.) Kava Sautos good av. - rage za tek. mesec po 50 kg 43.2 > frk, za dec 43 50. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio sodočf dobave, vzdržano, 5 at zvišanja, 10 at. zvišanja. H am b u r g. (Sklep pop.) h.»va rtnuiuo go d average za september 35—, za dec. 35l/t, za marec 36 74, za maj 371/«. vzdržano. Kava Rio navadna loco 36—3», navadna reelna 40—41, navadna dobr* 42—44 Hamburg. (Sklepe) Sladkor za oktober 2195 rt dec. 22.20, za marec 22 55 za maj 22.80, julij 23.—, za seot 22.35. Trdao. — Vreme : lepo Sladkor tuzemski. Centrifug al pile, promptu K 66.50 do 68.00, za september K---do — marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassč in Meli promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —J —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov IO7« SV. Java 12.3 Fb. Trdno. Pariz. Rž za tekoči mesec 16.—, rt nov. 15.90. za november februar 16.15, za jann-var-april 16.75 imirno.) — PSenica za tekoči m sec 23.05 za nov. 23/20. za november-februvH*-23.65 za januvar-april 24.30 (stalno). Moka za te koči mesec 30.65 za nov. 30.75, za nov.-februvar 31.20, za januvar-april 31.95 (stalan). — Repično olje za tekoči mesec 44 £0, za november 4r>-—, za nov. - december 45.25 za januvar-april 46.25 (mlačno.) ^oirit za tekoči raft-pc 45.—. za nov. 42.75 zi» januvar-april 42-— za maj-uvgust 41.75 (stalno). Sladkor surov 88° uao nov .28^ — 29 — fstalro), be' za tekoči meaec 321/, za nov. 32a/„ za jan. -april 231/« za marec-junij 335/s (trdno) rafiniran d3—6ii'/s Vreme: voljno. S Otvoritev gostilne M Podpisana vso jam si javiti slavnemu občinstvu, cla odprem svojo gostilno v soboto dne 29. t. m. Vin Geppa st. 10 jftarija vD. Čokelj. 4 Dr. Kristin Krstulovic specijalist za otroške bolezni in ortopedije Ordinuje od 10V* do 11 :/a predp. in od 3. ure do 5. popoludne v ulici S. Lazzaro 17 I. (Palača Diana). Za uboge brezplačno vsaki (lan razven nelelj in praznikov od 12. do 1. pop. ■ jPiazza Čuvana 1 I. n.---- ■ GAL Trst, Corso 4 LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične nogovice in modrci, ortopedični aparati, aparati za TzraTnavanje života, pasovi za popek, sospenzorji. Naročbe se izvrše po meri. PREDMETI ZA BOLNIKE. Naj veča solldnost. Tovarna pobldtva Aleksander Levi Minzi ^ • .. ulica Tesa št. 52 A (v lastni hi3i.) ZALOGA: Piazza Rosaris (šolsko poslrpje Cene, da se ni bati nikako konkar«at»». Sprejemajo se vsakovrstna dela tnr i po posebnih načrtih. IlnatroTU oeolk brezplačno la Cramk* Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0J Tla dei Rettori ste?, l (Rosario) - v Trstu - tik cerkve S?. Petra i Hiši Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega r tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. filbum pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). Razne vesti. Velika ruska ladijedelnica. Ie Petrograda poročajo, da ae je tam ustanovilo pad tvrdko »Ladjedelnica Aleksander«, vel ko društvo ea gradnjo ladij, ki ima 10 milijonov temeljne glavnice. Jugoslovansko razstavo v Belemgradu ki ie bila minoli torek eatvorjena, je obiehalo 10.617 oa«b. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu ugajalo, poklicati danes ol> l.uri 111 pol zjutraj iz te solzne doline k sebi v nebeško domovino naso preljubeznjivo soprogo oziroma mater, gospo Antonijo Martelanc, roj. Pertot po kratki a mučni bolezni — previđeno z sv. zakramenti za umirajoče — v 62. leiu njene dobe. . Pogreb telesnih ostankov predrage pokojnice bo jutri v četrtek ob 4. uri in pol popoludne. . Sv. maše zadušnice se bodo brale v barkovljanski cerkvi 26., 27., 28. oktobra in 4. novembra. Nepozabno pokojnico priporočamo v pobožen in blag spomin. V Barkovljah. dne 26. oktobra Ivan, soprog. Miroslav, Ludovik, Leopold in Aleksander, sinovi. j "pršema 1av4.ro ranje Človeškega živ-i ! po n&'r*znovTt"tnej.Eih kombinaci- i sfc ped tako ugodnimi pogoji, ko no-iru^H zavarovalnica Zlasti je *odno zavarovanje na doživet e in ■mrt t zmanj$ujočimi se vplačili. SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Prag!. S član ima po preteku petih let pravico do dividende. Rezervni fond 29,217.694.4-6 K Izolačane odškodnine: 78,324.623-17 K Po velikosti drosra vzajemna zavarovMlnlea naše države z vseskozi siovansko-narodno apravo. vsa pojasnila daje : Senaraini zastoj v Ljubljani, fesar pisarne so v kastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. ?kode ceniuje takoj in najakuntneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdati e podpore v narodne in občnokoristne namene. r. k MALA OZNANILA n 1 ! 'odpisani priporoča svojo »-NOVO PEKARNO IM SLADČIČARNO pri Sv. Jakobu ;3trsKa Klica 12 (zraven si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejemu naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Bene (lik t S u ba a Trst slikar-dekorater. Sprejfiiia «Jel(» l»:l «lež«*li. T>e-koracij« * jripiriein. Sli- kanje in uai'is<«v v vseh slogih iu na tjf načine. P»»-uarejen k'* in marmor. Itar-vanje pohi*tva, potlov - Vw 1'ii zmernih ecuah, t"in« in hitro. — Delavnica: ulica Ugo Foscoto stev. 19. roaj3uu*-scri -onqojp ni ojsrpp uu ujih o»l aq.xxntii ni dAiudod vaufaids ipnj «i|OJ}OII| »>3|SII«*5£ *O!|SOIII i:/ l«|V*iif|« sjqop.v J.if)! :f» A .U0JI3H ; n «p m,>rni.»AS j A9f|A8J JKd Jldni| UJd.li) čszjt? uiuyf TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 ME3L0VANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. oooooooooocooco Svoji k svojim I Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. pre- oioga in drugo raino kurjavo t*-r peirolrj. Pošiljanje na dom. Josip Muhu, ul. Cavana i uhod ulica Ca vazzeni št. 3). OC0300000C00300 Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče * Cenik Irolaćna in \nm Otvorilo se je velikansko skladišče^ 5= ALL'UNIVERSO ^ * —:— Trg Carlo Goldoni i. - aj Bogat izbor raznovrstnih površnih suketij (paletot, ulster) in ** ** obleke za liiožfee, la'lkur, turKae in l«lo moko, naravno iiia*>lo, ••veče, milo, jedilu« olje prve vrste po 36 novo. — liiajro vedno sveže.— wm- Čevljarnica Iv. Lekan trstu. M 7 ip. lini ?rta) izvršuje točno in elegan. vsakovrstna obuvala za pospe, pospode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za defektne noge; obuvalo po ko pitah zad. modela. Gucrino jtfarcon ulita Tirainella štv. A Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. PrQ-Jaja na debelo in dr^.no. PoSilj&ojd na dom. •mmm Telefon štev. 1664. — Ticijan Uulm ornam, kamnoseški mojster DELAVNICA i — spominskih kamnov — __ marmorza pohištvo Tr^t nI. Farneto 37 Josip Talamini test - ai. della ma 13 (dvorišče) M1R0D1LXI€A Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (VOgal Geppa) Zaloga istr »kesa in dalmatinskega rina. maršale. Terma t a in najfin. reToska t botiljkab. Specijalitetu nui-adnih in iiip^ tlieinalnih g. barv, pakneti. lakov, V-etk, čopki«-, uuvaii-nt-na iD [Mtrfuiuaega mila, jk.'-troleja, ■ipiritii i žeste ) ra. reti. — Barvilo za čiSčenje Dostavljanje na dom Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno naročbe p meri hitro iu točno. Najugodnejše cene. Podpirajte!! „Dijaško podporno društvo" v TRSTU!! nova prodajainica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje ztato. srebrno in juvele. Pspmlja nre na jamstvo. nS ČOKOLADE ČAJNO PECIVO BONBONI DESERTE KAKAO KEKS K A VINE PRIMESI „CHOCOLRT LOBOSITZ" Prodajainica jestvin in itolonijal napoljskih intuzemskihess 1 esm testenin, olja. kisa. mila Ivan Počkaj TRST ni. Petronto 2 vogal ulice t^ettefontane Zaloga moke, žita. otrobov na izuero. iWT Zaloga blaga od TRST - ulica S. Caterina št. 8, t ogni Piazza Nuova - TRST Velikanska partija fušfanja od 20 novč više Velika partija zimskih srajc „ 40 „ Raznovrstni moderci (novost) „ 70 „ „ Izbrana partija blaga za ženske „ 24 „ „ Vsi navedeni predmeti vsled faliranja po znižanih cenah! PEKARNA £lojzij Gul TRST-nI. Caserma 17 - TRST i nasproti trgovinski kavarni > priporoča v vsakem času svez kruh. sladčice itd. itd. Sprejemanje domačega kruta v pecivo. uređaja moKo irrtt mlinov. Pošiljanje na doni. Fran Macorig trgovina z jestvinami ul. Barriera vecchia 38 Zaloga sladkorja, kave. riža. raznega žita. moki* in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenine. surovo in kuhano maslo. JAKOB SOTLAR Via de i Iiacelii 3. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. Prodaja na debelo in drobno. -. Dostavljen je na dom. Pekarna In sladeifžiriia FRAN MILLANICH Trst. — ulica Couimereiale 7 — Trst. Trikrat na dan svtž krtib \8ik« vrn'e. Raz-naaan e na dom. Sp'ej^ma n»rool>a na nladčice itd. o priliki porot in bratov. Najugodnejše cene. URAR * F. PERTOT Trst, ul. Poste nuove tj priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause Longi-1 nes. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske Izbor ur za birmo ure za gospe. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. HOI^g^gBHBEBmDBHBB^ — „SAM U S" «— riovi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriera 2S ! Zlatar Dragotin Vekjet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine, Brebrnine in žepnih ur Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur^ Kupuje staro zlato in srebro. Gene zmerne. F I L J A L K A c. kr. privat. AVuiK. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH iCXXXXXXXXXXXXXX : XXXXXXXXXXXXXX A X s X g 8 zmožna hrvatskega in \ i italijanskega jezika išče službo v kaki pisarni ali trgovini. — Naslov pove uprava ] ^ . Edinosti". -Ii| — K je i Edinosti", j Inteligentna gospica I p na en ha ,e odđa takoj ltjpd buud pove uprava „i j • je po primerni ceni 500 sežnjev WQ Tirnna I ,1S,>i, C m» zemljica TA zidanje obli 11 yiUuUJ tiano od t'eh (est, na idravem in lepem kraju, z razgledom na morje. Slaven tepa zem- , llifeča je naprodaj tuJi drugih 1000^] s-žnjev, sveta, j ki je tudi pripraven za zidanje his li obrfnijskih i prijetij. Pojasnila daja vratar hi.-e 5 ev. 5 v ulici | Molino a vento. 1 Dr. med. univ. JERNEJ DEMŠAR se je povrnil po dveletni specijelni izobrazbi v dunajski občni bolnišnici (na oddelkih prof. lliellla, »umail-a, Laugil) in na polikliniki (na oddelku prof. v. Ffiscli-a) v J-ijupijano ter pričue ordinirati kot specijalist v kožnih in spolnih boleznih začetkom novembra Ljubljana - Prešernove ulice - Ljubljana Mestna hranilnica II. nadstr. da blagajniške nakaze prinoscu proti 4 dnevni odpovedi 2\'a 7» > 30 » » 37«, > na naslovljena Izplačilna pisma proti 4 dnevni odpovedi 2V,0/- > 8 > > 2V/. ► 30 > » 3°/o X X X X X X X X INĐRA najboljši in najfinejši čaj sveta! Zmes najfinejših in najmočnejših kineških. cejlonskih in indijanskih čajev. Se vdobiva v boljših prodajalnicah jestvin. delikates in drogerijah. Indra Tea Imp. Comp. Trst. v z atih napoljonih na izplačilna pismu proti 30 dnevni odpovedi 2°/0 „ 3 mes. „ 2ll*U ti 2"/ ° ^ On " 4 i! 'e Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1,5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej oipivedi. liancogiro v kronali z 21 ./o takuj v kolikor na razpolago. Kroue in zlati napol'oni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, L—.ji se stavijo Dd časa do časa in sicer po iuka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu iimpešto, Brno, Karlove vari, Keko Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, rfaaz, bolnograd prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevauje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj. Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih, Krediti na karikacijske listine ae otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat iD srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznica „Banca d' Italia* v italijanskih lirah ali v kronah n LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podrnžnioa v Spije tu Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja •»• wn%» rent, ustavnih pisem, pri jo rive t. komunalni* ■'bilancij. nefk, diinlo, v«lnt, botocv to čmvin. isdaja k | Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Daj« predujme na md. papirje. Zavaruje srećka proti kurzni Zamenjava in eakomptnje teftrebaae vr«dnoal&e papirje im movčnje tapale - kupon«. --- Izgubi v«ntculuje In dlvinRuluje vojaške ženztnlnske kavcijo. mMtmpt iitiaao mmmšm f0T tm earodlia. Denarne vloge vsprejema T tekočem računu ali na vložne knjižice proti ngodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d dne vzdiga. Promet • čeki in nakaanioami. tm