Poštnina oiačana v gotovini Leto LV11. v Uubllani, v nedelfo. dne 22. seotembra 1929 St. 216
St. o r> n
Naročnina
Dnevna izdajo
za državo SHS mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo mesečno 40 Din nedeMska izdata ceiolc.no v Jugoslaviji 1Z0 Din. za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, pelll-vrsta mali oglasi po 150 In ZD, ve£|l oglasi nad 43 mm vlSlne po Din Z-30, veUkl po 3 In 4 Din, v urednUkem uelu vrstica po 10 Din o Pn veCIcm g naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljka in dneva po prazniku
t/rediiMIvo /e v Kopitarjevi ulici 41. 0/IIJ Rokopisi se ne vračalo, nelranMrana pisma se ne apre/ema/o Uredništva telefon St. 2050. upravnlitvo it. 2328
Informativen lisi za slovenski narod
Uprava ie v Kopitarjevi ui.ii. O ^Čekovni račun: Cfubijana Stev. 10.650 in tO.34» xa Insctatc, Sara/evoit.75ti3, Zagreb it. 39.011. Praga In Dunal it. 24.79"}
K srednješolskemu zakonu
Leta 1923 je takratni minister za prosveto Marko Trifunovič razposlal vsem šolskim vodstvom in ravnateljstvom okrožnico, v kateri opozarja na moralno propadanje naroda, ki je povzročeno po naraščanju grdih inštmk-tov, brezbrižnosti za višje stvari, pohotnosti in pomanjkanju verskega čuvstvovanja. Tako pravi minister dobesedno, potem pa nadaljuje: »V našem narodu, osobito med mladino, izginjajo lepi nacionalni običaji in vrline; izgublja se patriarhalno spoštovanje in ljubezen do vsega, kar je vzvišeno.« Dobro je Marko Trifunovič opazil, kako so radi upadanja v globoki religioznosti utemeljenega moralnega življenja v prvi vrsti ogroženi inteiesi naroda in države! Zato v svoji okrožnici zahteva, da naj učitelji in profesorji »store vse, kar jc v prilog razvijanju verskega čustvovanja, naj navajajo mladino, da moli in časti Boga, prejema sveto obhajilo in posluša božjo besedo«. Minister obžaluje, da so mnogi pozabili na to, da so vzgojitelji, pa da imajo mladini in narodu dajati v religioznem in moralnem oziru sami dober zgled. »Učitelji kot vzgojitelji narodne mladine morajo tudi sami uvideti, da zahteva od njih domovina v teh usodnih časih izvrševanje njihovih dolžnosti kot širitcijev prosvete tudi v moralnem in verskem pogledu.«
Kako so te besede resnične, to polrinje danes vsak kulturen človek, ki ga ikrbi usoda našega naroda in ki se zaveda svoje odgovornosti za njegov nadaljnji razvoj pa za utrditev naše države. Nihče ne more zapreti oči pred dejstvom, da so postale danes že velike množice naroda brez motalne opore, da se vsi višji vidiki na življenje naglo umikajo grobemu materializmu ali popolni brezbrižnosti za vsa nadčutna vprašanja, da je življenje večine ustremljeno na golo pridobivanje ter uživanje. Strastna socialna razredna borba je izraz razpada čustva narodne skupnosti in vzajemnosti, na katerem se snuje država. Religiozna in metafizična vprašanja, ki dajejo življenju posameznika in občestva pravi smoter, ne igtajo več vodivne vloge, ki jim gre, ampak so skoro popolnoma zastrta po problemih čisto rna-terijalnega značaja: Ali kaj nese? Koliko bomo profitirali? Se li izplača? Kar sega čez, to je postalo mnogim le romantična šara in brez koristi v boju za časne dobrine, ki so postale edini cilj človekovega stremljenja.
Kdo je poklican, da ta usodni razvoj v materializem ustavi, da poživi čut za neminljive vrednole narodovega življenja, da pomaga k predoru zdravim nravstvenim silam, ki žive pod vrvežem vsakdanjega pridobitnega življenja globoko v srcih najboljših in v zdravem delu naše mladine? Pač cerkev, družina, država, šola in vsi javni delavci. Po vzajemnem sodelovanju teh činiteljev se morejo vzgojiti bodoči rodovi, ki bodo po svojem idealnem stremljenju, resničnem domoljubju in katonični poštenosti tudi v najmanjši stvari premagali zde nagone pohlepa, stremuštva in brezškrupu-lozne nepoštenosti, ki truje zasebno in javno življenje.
Iz teh dveh principov: da ima vse vzgojno prosvetno delo bodisi med narodom bodisi med šolsko mladino temeljiti na podlagi religije in morale pa da morajo cerkveni, državni in šolski činitelji v tem pogledu sodelovati v popolni harmoniji, dopolnjujoč v eni sami usmerjenosti drug drugega — iz teh dveh principov mora izhajati sodobni zakonodavec, ki hoče v smislu kraljevega manifesta od 6. jan. doprinesti k ozdravitvi in okrepitvi našega narodnega organizma, katerega javno življenje so po kraljevih besedah razkrajale najhujše strasti sebičnosti. Iz teh dveh principov je brezdvoma izhajal tudi avtor pravkar vzakonjenega zakona o srednjih šolah, dasi moralne vzgoje, ki jo v § 1 postavlja kot smoter srednje šole, ne postavlja izrecno na versko bazo. Da je to le posledica ostankov svojčas v šolskih krogih prevladajoče miselnosti brez praktičnega pomena. nam dokazuje siceršnja vsebina tega zakona, ki pušča v glavnem pristojajoče mesto verouku, ki je pač glavni in prvi faktor verskomoralne vzgoje tudi v srednji šoli. Zato pa smo tudi opravičeni misliti, da vlada, koje najodličnejša naloga je ohraniti in okrepiti religiozne in etične vrednote našega naroda, s čl. 67, ki prepoveduj« srednješolski mladini vsaka udruženja na plemenski ali verski osnovi, ni hotela izključiti na srednji šoli in med srednješolsko mladino moralnega izpopolnjevanja na religioznem iemelju »ploh. Mi mislimo, da je naravnost absurdno predpostavljati, da bi sedanja vlada le samo dopustila domnevo, da hoče v šoli moralno vzgojo brez vere I Takozvana laična morala, izum plitkih
Sklenitev trgovinske pogodbe s Španijo
Živahen trgovinski promet med obema državama
Belgrad, 21. sept. (Tel. »Slov.«) Naša vlada je prejela iz Madrida poročilo, da je španska vlada odobrila pogodbo, ki sta jo sklenili španska in naša delegacija. Na naši vladi je sedaj, da pogodbo sprejme tudi v imenu naše države. Pogodba vsebuje splošni in tarifni del ter je važna tudi radi tega, ker veljajo njene določbe tudi za španske prekooceanske posesti. Tarifni del je važen posebno radi tega, ker je španska vlada večini držav odpovedala tarifno pogodbo, dočim jo mi po novi pogodbi imamo. V trgovinskem ministrstvu smo zbrali podatke, ki nazorno kažejo naš promet s Španijo. Tako smo leta 1928 izvozili na Špansko 3,653.728 kg v 13.710 komadih v skupni vrednosti 3,786.638 Din. Leta 1927 je znašal naš izvoz 10,287.166 kg ali 22.749 komadov v vrednosti 7,508.702 Din. Leta 1926 smo izvozili
15,030.272 kg v vrednosti 28,866.243 Din. Leta 1925 pa 14,661.745 kg v vrednosti 12,701.075 Din. Največ smo izvozili lesa, potem različne vrste zemlje in kamenja. Uvozili pa smo leta 1928 592.249 kg za 6,792.249 Din, leta 1927 247.391 kg za 5,522.191 Din, leta 1926 3,017.168 kilogramov za 8,324.925 Din, leta 1925 341.490 kilogramov v vrednosti 3,880.132 Din. Uvažali smo v glavnem zelenjavo in pluto.
Številke same na sebi povedo, da je prvo leto španiski uvoz prekašal našega, obratno pa smo bili glede našega izvoza v Španijo pred španskim uvozom v našo državo. Pri tej priliki se nam zatrjuje, da te številke ne povedo vsega, kajti naš izvoz v Španijo je šel v precejšnji meri preko Italije in je ta del pri nas zabeležen kot uvoz v Italijo, v Italiji pa kot italijanski uvoz v Španijo.
Socialno ministrstvo posveča posebno skrb notramosti države
Belgrad, 21. sept. AA. Ministrstvo za so-cijalno politiko je odobrilo večje kredite za popravilo in izpopolnitev bolnic v notranjosti države. Pred odobritvijo teh kreditov je ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje izvršilo pregled vseh bolnic v državi in ugotovilo, da je treba nekatere bolnice izpopolniti z novimi napravami in ua dosedanji krediti, ki so bili določeni v te svrhe, niso bih primerno in pravično razdeljeni. Zato je ministrstvo izvršilo novo razdelitev teh kreditov, ki bo boljše odgovarjala enakopravnosti in potrebnim izdatkom za posamezne zavode Med drugim so odobreni za vodovodne in kanalizacijske naprave pri bolnici v Skoplju 1.2 mil. Din. Za popravilo bolnic v Leskovcu, Čupriji, Šabcu, Valjevu, Jagodini, Požarevcu, Užicah 1.5 mil. Din. Za umobolnico v Topo-
njici 1.5 mil., za umobolnico v Kovilju 0.8 mil., za ureditev modernega kirurgičnega paviljona pri bolnici v Skoplju 4 mil., za dograditev kirurgičnega oddelka za tuberkulozne pri drž. bolnici v Belgradu 3.4 mil., za dograditev moderne kuhinje pri državni bolnici v Belgradu 0.9 mil., za kirurgični paviljon v Osijeku 3.5 mil., za bolnice v Pakracu, Gradiški, Osijeku 6 mil. Din. Za zagrebško zakladno bolnico bo prispevalo ministrstvo 10 mil. Din, ostanek do 56 mil. Din, ki so potrebni, pa bodo zbrali mestna občina, oblastni odbor in druge ustanove.
Vsi ti zdatki bodo pod nadzorstvom mi-nistrsta za socijalno politiko. V belgrajski bolnici bo vpeljan prvi in drugi razred, kar bo vrglo predvidoma 1 mil. Din novih dohodkov.
Zborovanje društva hišnih posestnikov
v Mariboru
Slovenci posebno številno zastopani
Maribor, 21. sept. (Tel. »Slov.«) Tekom današnjega dneva so prispeli v Maribor delegati posameznih pokrajinskih zvez društev hišnih posestnikov iz vse države. Zlasti v velikem številu so se udeležili kongresa Slovenci s Frohlichom in ravnateljem Jegličem na čelu, Raz hiš vihrajo gostom v pozdrav državne in narodne zastave. Ob 16 so se zbrali delegati k skupščini Glavne zveze društev hišnih posestnikov v unionski dvorani. Med mnogimi odličnimi gosti smo opazili tudi zastopnika belgrajske pokrajinske zveze ministrskega načelnika dr. Pavloviča. Skupščini Glavne zveze društev hišnih posestnikov je predsedoval najprej Frohlich, nato pa Cač-kovič iz Zagreba. Na dnevnem redu so bila najprej poročila posameznih funkcionarjev.
„Grof" Pyelik-Inna zginil brez sledu
Zagreb, 21. septembra. (Tel. »Slov.«) Vesti, da je »grof« F*yelik-Inna oz. Martin Maratovič, ki je verjetno okradel zagrebške zakladnice, aretiran v Parizu, se ne potrjujejo, pač pa poročajo najnovejše vesti, da je grof zginil iz Pariza brez sledu. Vesti nekaterih listov, da so bile iz zagrebške zakladnice pokradene tudi dragocenosti senjske škofije, ki so se nahajale v zagrebški zakladnici, se ne potrjujjo, ker so dragocenosti senjske škofije nedotaknjene.
duhov preteklega stoletja, spada med tiste mnoge zablode, ki jih je genij zapada premagal in noben globok mislec in kulturen dcla-vec danes ne zanika, da so osnove etosa v religiji, v spoznanju in čutu zavisnosti od Svetega, od absolutne Dobrote, od njenih brezpogojnih zahtevkov. Moderen državnik, posebno pa naš, ki ima v etosu svojega naroda pred seboj še bogate zaklade religioznosti, zato ne bo šel preko tega in kakim zastarelim teorijam na ljubo izključeval religiozno motiviranost moralne vzgoje v šoli, ki ima vzgojiti dobre in ncomahljivo zveste ter socialno čuteče državljane.
Zato se gotovo nc motimo, če oni »nikak j na osnovi verskoj« v § 67 novega zakona o srednjih šolah razumemo tako, da sc ne smejo
Posebno izčrpno je poročal Frohlich, ki se je v svojem govoru dotaknil vprašanja pomanjkanja stanovanj in davčnega vprašanja, ugotavljajoč, da ni pomanjkanja stanovanj niti v Ljubljani, niti v Zagrebu, niti v Belgradu. Po volitvah, pri katerih je bil izvoljen večinoma dosedanji odbor, so pretresali nekatere resolucije, ki se nanašajo na stanovanjsko in davčno vprašanje ter na mnoge druge stvari, ki zadevajo interese hišnih posestnikov. Kon-čnoveljavno bodo sprejeli resolucije na jutrišnjem manifestacijskem zborovanju. Zvečer se je vršil v unionski dvorani pozdravni večer, združen s proslavo 30 letnice tukajšnjega drušlva hišnih posestnikov. Večer je potekel v najlepšem razpoloženju ter v znamenju trdnih vezi, ki vežejo člane.
Pred veliko razpravo proti obtožencem iz ministrstva za gozdove in rudnike
Belgrad, 21. septembra. (Tel. »Slov.«) V ponedeljek se začne pred državnim svetom kot disciplinskim sodiščem velika razprava proti 14 obtožencem iz ministrstva za gozdove in rudnike. Na čelu obtožencev je bivši pomočnik ministrstva Lujo Novak in bivši glavni ravnatelj gozdov inž. Stamenkovič. Obtožnica in ves tozadevni material je zelo obširna, saj šteje samo obtožnica proti Luju Novaku in Stamenkoviču samo 180 strani.
dražiti razdvajajoče konfesionalne strasti, da se ima povdarjati čustvo skupnosti državljanov različnih veroizpovedi in da se ima gojiti potrebna praktična toleranca, kar se razume samo po sebi. Izključeno pa je, da bi bil zakonodavec hotel zabraniti moralno vzgojo na religiozni podlagi, ki jo vsak učenec ima že po svojem rojstvu, družinski pripadnosti in narodnem obeležju ter po cerkvenem občestvu, ▼ katero je vrojen. Nihče nc more mlademu človeku braniti etične samovzgojc v duhu in po načelih verskega občestva, kateremu pripada in katero t7.rvoveduie. Taka oomisel bi bila v
- - - - t	,	s
diametralnem nasprotju z moralnimi r>-'-igami sedanjega režima, ki hoče vse drž v jrnc sile — religija in ccr' • ■ pa jc n,-cm:iii taka sila — negovati n poglobiti
Obnovitev pirotske konference
Belgrad, 21. septembra. (AA) 23. 1. m. se bo vršila v Pirotu med našimi in bolgarskimi predstavniki konferenca, na kateri bodo določili pravo besedilo konvencije, ki je bila sestavljena na podlagi protokolov pirotske konference. Našo delegacijo, ki odpotuje v nedeljo 22. t. m. zvečer iz Belgrada v Pirot, tvorijo: ravnatelj pravnega odseka ministrstva zunanjih del Rajko Vintrovič kot predsednik delegacije, Milorad Jovanovič, veliki župan in Bogoljub llič, brigadni general kot člana in Nikola Šujica, tajnik ministrstva zunanjih poslov kot tajnik delegacije. Bolgarski delegati bodo prispeli v Pirot 23. t. m. do poldne.
Avdijence
Belgrad, 21. septembra. (AA) Nj. Vel. kralj je sprejel davi od pol 11, do 12 v avdi-enco ministra vojske in mornarice armijske-ga generala Stevana Iladžiča.
Nadškof dr. Bauer
v Češkoslovaški
Praga, 21. sept. (Tel. »Slov.«) Danes je dospela v Bratislavo jugoslovanska delegacija pod vodstvom zagrebškega nadškofa dr. Bauerja in mostarskega škofa Mišiča, da se jutri udeleži v Tarnavi odkritja spomenika zagrebškemu kardinalu nadškofu Havliku.
Vprašanje ljublj. liceja
Belgrad, 21. sept. (Tel. »Slov.«) V prosvetnem ministrstvu obravnavajo, kakor smo že javili, vprašanje prevzema ljubljanskega ženskega liceja v državno upravo. Prosvetno ministrstvo stoji načelno na stališču, da se otvori v Ljubljani ženska realna gimnazija. Vendar pa je prevzem liceja v državno upravo dvomljiv radi finančnega vprašanja. Vprašanje se bo rešilo najbrž na ta način, da se bo pretvorila III. realna gimnazija v Ljubljani v žensko realno gimnazijo. Na ta način bi bil licej odveč ter bi se lahko stopnjema ukinil. Glavni problem pa tvori vprašanje sprejema 20 lieej-skih profesorjev v državno službo, ker je radi redukcije srednjih šol že itak precej profesorjev na razpoloženju.
Veterinarski kongres v Novem Sadu
Novi Sad, 21. septembra. (Tel. »Slov.«) Danes so otvorili vsedržavni veterinarski kongres v Novem Sadu, ki se ga udeležuje prekc 200 delegatov. Kongres je otvoril predsednik veterinarskega društva dr. Kondič, nadzornik pri kmetijskem ministrstvu. Po pozdravnem govoru je predlagal brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju, kar so udeleženci z ovacija-mi sprejeli. Nato je Kondič predaval o stanju živinoreje v Vojvodini. Danes popoldne so razpravljali o stanovskih zadevah, jutri pa bo imel predavanje, ki ga bo pojasnjeval film, dr. Hempta, ravnatelj Pasteurjevega zavoda v Novem Sadu o steklini pri živalih. Gostje si bodo nato ogledali tovarno seruma v Novem Sadu, nato pa gredo na izlet na Fruško goro, kjer se bodo razšli.
Agrarna banka
Belgrad, 21. septembra. (Tel. r^Slov.«) Privilegirana agrarna banka bo začela poslovati v desetih dneh. Poslovnik je že sestavljen in podpisan. Bančna pragmatika je v glavnem posneta po pragmatiki Narodne banke ter bodo uradniki imeli slične plače, kakor pri Narodni banki. Od uradnikov PAB se bo zahtevala najmanj trgovska akademija, nadalje pa bodo sprejeti tudi uradniki finančne in pravne stroke. Dne 23. t. m. ima nadzorstveni odbor svojo sejo. Za glavnega tajnika jo postavljen Borivoje Tošovič, bivši načelnik poročevalskega oddelka v finančnem ministrstvu, vladni komisar pa je, kakor znano, dr. Dušan Letica. Banka bo prevzela skoro vse uradništvo bivšega ravnateljstva za kmetijske kredite. Zatrjuje se nadalje, da bo posle glavnega ravnatelja vodil v začetku kak višji uradnik Narodne banko.
Izvoz sliv v Nemčijo
Belgrad, 21. septembra. (AA) Jugoslovan-sko-nemške direktne tarifo za prevoz suhih sliv so prenehale veljati 19. septembra I. I. Nove tarifo bodo stopile v veljavo s 1. okto-! broni. Med tem časom bodo veljale za prevoz ' suhih sliv na vseh v poštev prihajajočih progah dosedanje prevozne tarife, povišane za ' 11 odstotkov.
Politični teden
(Bolgarija — Avstrija — Češkoslovaška — Haag)
Znak zbliEanja Jugoslavije in Bolgarijo
Je obnovitev pirotskih pogajanj, ki se bodo verjetno začela ie prihodnji teden. Komisiji bodeta primerjali in ugotovili končno besedilo pravilnika, ki je bil sestavljen od bolgarske in jugoslovanske vlade na podlagi zadnjih pirotskih dogovorov- Protokol naj bi nato takoj stopil v veljavo, medtem pa naj bi konferenca končno uredila vprašanje obmejnega nevtralnega pasu in likvidacije obmejnih posestev, kar oboje tvori najtežji problem sporazuma. Znamenje boljših odnošajev do Bolgarije, za kar se posebno prizadeva Francija, je bil sestanek med Marinkovičem in Buro-vom v Ženevi in pa skrajno pomirljivo stališče Jugoslavije v reparacijskem vprašanju, ko je Bolgarija prosila, da se ji dovoli odložitev dveh reparacijskih kvot zaradi potresa.
Povečano pažnjo političnih krogov vzbuja gibanje Heiimvehra v Avstriji, ki je za prihodnjo nedeljo, 29. t. m. napovedal »veliki pohod na Dunaj«. Marširali bodo od štirih strani proti mestu, na Heldenplatzu pa hočejo imeti manifestacijsko zborovanje. Heimwehr je bil spočetka ustanovljen kot protiutež so-cialnodemokraškemu Scliutzbundu. Skoraj pa sta se obe organizaciji pričeli igrati vojake. Na teror ene je druga odgovarjala z enakimi sredstvi. Kar naprej se vrše ogromne manifestacije in še ni pozabljeno lansko oktober-sko zborovanje v Dunajskem Novem mestu, ki j« vlado stalo 600.000 šilingov, da je z vojaštvom mogla vzdržati red. Odkar pa je kmečka zveza (Bauernbund) z več kot 100.000 svojih članov podprla Heimwehr, se ta čuti močnega dovolj za odločilen udarec: Sprememba ustave za vsako ceno. V povdarjanju: za vsako ceno, — hočejo baš dokazati svojo politično moč. Kajti za spremembo ustave je tudi krščansko socialna vlada, le da hoče glavne reforme izvesti parlamentarnim potom. Ker je za tak zakon potrebna dvetretjinska parlamentarna večina, bi se torej sprememba ustave mogla na parlamentaren način izvesti le po kompromisnem sporazumu s socialisti. — Voditelji Heimv/ehra pa izjavljajo, da bi taka reforma bila le skrpucalo, ker bi socialisti nikdar ne pristali nato, da Dunaj izgubi svojo predominajočo pozicijo v državi nad drugimi pokrajinami in tudi ne bi pristali na stanovske zbornice in gospodarski parlament. Zato je eden voditeljev Heim-wehra, dr. Steidle v svojem glasilu naslovil na vlado >zadnji opomin«, v katerem zahteva takojšnjo spremembo ustave brez kompromisov, ali pa jo bo Heimvvehr izsilil. Verjetno " pa je, da ko bi s>e Heimvvehr polastil oblasti, ne bi spremenil le ustave, ampak jo odpravil, koncentriral oblast v eni roki in uvedel diktaturo. — Položaj Avstrije je gotovo jako kritičen, zlasti, ker radi bega inozemskega kapitala in padca avstrijskih vrednostnhi papirjev na borzah groze tudi finančne težave. Vlada izjavlja, da obvlada položaj in da bo s policijo in vojaštvom, ki ju smatra za popolnoma zaneslijiva, udušila nasilje kogarkoli. Socialisti ne čakajo samo s puško ob nogi, ampak pravtako mobilizirajo vse svoje sile.
Zaenkrat vlada pripravlja revizijo ustave, ki jo hoče takoj na prvi seji predložiti narodnemu svetu, ki se sestane 26. t. m. Napetost, ki vlada med ljudstvom, naj bi se tako ventilirala parlamentarnim potom. Množe se tudi glasovi, da bo vlada sploh odstopila, ker mnogo voditeljev krščanskih socialcev ne odobrava akcije Heimwehra, ki jo je smatrati za navadni fašizem. Vsi ti odločno ugovarjajo vsakemu sodelovanju krščanskih socialcev s Heinrvvehrom. Zlasti znano je odklonilno stališče Kunschaka, voditelja krščanskih strokovnih organizacij. — V slučaju, da vlada odstopi, se za naslednika Streeruwi-t z a , sedanjega kanclerja, imenuje policijski predsednik S c h o b e r.
Čehoslovaška pričakuje z nestrpnostjo konec procesa proti dr. Tuki, ki postaja zlasti radi agitacije Andreja Hlinke, voditelja slovaške ljudske stranke, pravi slovaški narodni junak. Hlinka neprestano izjavlja, da je dr. Tuka nedolžen, da ni nikdar v stranki samostojno nastopal, ampak je izvrševal za stranko le ono, kar mu je ona naročila. Komplot proti Tuki so si izmislili slovaški protestanti, ki so hoteli v tem zadeti v živo Slovaško ljudsko stranko. Toda vsa stranska stop kot en mož za Tuko in če se zgodi, da bo obsojen, bodo smatrali to za narodno žalitev. Hlinka za ta slučaj napoveduje izstop a iz vlade, »ker ni mogoče, da bi mi sedeli na ministrskih sedežih a dr. Tuka v ječi.« Sicer pa tudi brez nastopa Slovakov češka vlada prihaja v krizo. U d r ž a 1, ministrski predsednik je odložil mesto ministra za narodno brambo, ki ga je doslej vodil. Na njegovo mesto je bil imenovan drug agrarec, dr. V i -s k o v s k y, s čimer je ravnovesje v vladni koaliciji porušeno. Ministrski predsednik dr.
•	Š r a m e k je agrarcem zameril zlasti to, da se niso skušali z njim preje sporazumeti in se
, je vsa stvar izvedla brez vednosti Ljudske stranke. Sporazum je skoraj izključen in je najverjetnejše, da bomo imeli jeseni nove volitve, ki so bile drugače predvidene šele za leto iS3i. Ljudska stranka, ki si je v sedanjem parlamentarnem zasedanju stavila za cilj zlasti dvoje: ustvaritev modus vivendi z
•	Vatikanom in dostojna proslava tisočletnice
Krščanski socialci proti nepartameniarnim
metodam
Jasno stališče za red in mir — Reforma ustave naj se izvede
parlamentatnim potom
Dunaj, 21. sept. (Tel. »Slov «) Da okrepi vlado in da odvrne zveznega kanclerja Stree-
ruwltza od njegovega odstopa, je nižjeavstrij-ski Bauernbuaid sklical danes številno obiskan shod, na katerem so vodilni možje krščanske socialne stranke zavzeli zelo jasno stališče proti vsakemu poskusu z desne ali leve strani, da bi sc na neparlamentarnem potu izsilil v Avstriji političen prevrat. Zvezni kancler Streeruwitz je bil zelo živahno pozdravljen ter je v svojem govoru napovedal odpomoč proti stiski v kmetijstvu in rekel, da je prvi pred-
pogoj za vsa gospodarika prizadevanja red in mir v deželi. Vlada se resno bavi z relormo
ustave, s katero bo v najkrajšem času nastopila na parlamentarnih tleh, ter hoče storiti vse potrebno, da bo obvarovala pravico, za*
kon in red. Tudi je kmetsko ljudstvo, ki je vedno pripravljeno, odbiti vsak nepravičen napad, proti vsakršnim pustolovščinam, Voditelj nižjeavstrijskih kmetov Reither in za njim tudi nižjeavstrijski krščanski socialni deželni glavar Buresch sta izjavila vladi svojo zaupnico.
Zasedanje Društva narodov
Robert Cedi umaknil svoj predlog - Sprejeta posredovalna resolucija — Zuleski o Panevropi
Ženeva, 21. sept. (Tel. »Slov.«) Razoro- žitvenega problema mogoča samo potom med žitvena debata v tretji komisiji se je danes \ sebojnih koncesij vlad.
popoldne končala s tem, da je bila sprejeta Politisova posredovalna resolucija, potem ko je lord Robert Cccil umaknil svoj predlog.
Cecil je izrecno naglašal, da se vsi ugovori, ki so se pojavili proti njemu, tičejo samo procedure, ne pa temeljev njegovega predloga. Posebno omejitev in znižanje vojnega materi-jala je tem potrebnejša, ker je postala vojna čisto tehnična stvar. V ostalem pa si je Cecil popolnoma pridržal, da svoj predlog v pripravljalni razorožitveni komisiji vloži ponovno, in je verjetno, da bo on pozneje član te komisije namesto bivšega angleškega delegata lorda Cushenduma. Končno sprejeta Politisova resolucija se glasi: Zbor jemlje z zanimanjem na znanje delovanje pripravljalne komisije o zadnji razorožitveni konferenci ter pozdravlja z zadovoljstvom nado na zbližanje med pomorskimi velesilami o omejitvi in znižanju njihovega pomorskega oboroževanja, s čimer bo pripravljalni komisiji omogočeno, da pride do splošnega sporazuma o metodah za omejitev in zmanjšanje oboroževanja na morju. Komisija ugotavlja, da je rešitev razoro-
Varšava, 21. septembra. AA. Minister zunanjih poslov Zaleski je dal po povratku v Varšavo novinarjem izjavo, v kateri je naglašal, da sta MacDonald in Briand na skupščini Društva narodov podala poročila, ki zanašata v mednarodno politiko nova naziranja. Misli, ki sta jih obrazložila MacDonald in Briand o združenih državah Evrope, pomenijo nekaj novega tako za Društvo narodov kakor za prizadete države. Ideja o ustanovitvi združenih držav Evrope ni samo lepa, temveč pred-stvalja celo program stvarne politike, to pa pod pogojem, da se pri tem varujejo interesi suverenitete posameznih držav in integritete njihovih ozemelj. Vrhu tega je treba zahteve gospodarskega liberalizma spraviti v sklad s potrebami in interesi posameznih držav, zlasti tam, kjer gre za manj razvile države napram visoko industrijskim deželam. Praktično obliko bodo te ideje zavzele šele, ko bodo posamez ne države prišle s svojimi predlogi na dan in ko se bo o združenih državah Evrope in o zahtevah gospodarskega liberalizma govorilo konkretno.
Ma mu o obnovi Romunije
Bukarešta, 21. sept. (Tel. »Slov.«) (A. A.) Na banketu, ki je bil prirejen v čast novoizvoljenima poslancema Petroviciju in profesor Moldovaniju, je povzel besedo tudi predsednik vlade Maniu, ki je imel pri tej priliki govor o političnem položaju v Romuniji. Naknadne volitve, pri katerih sta zmagala nova poslanca, so se vršile ravno deset mesecev po nastopu sedanje vlade. V tem času je vlada dokazala, da je kos vsem nalogam javnega življenja in da so z njenim nastopom in delom zmagali principi demokrcije na vsej črti. Romunija se sedaj nahaja v rekonstruktivnem delu, ki bo obnovilo vse javno življenje. Vlada pa bo znala varovati javne interese in integriteto sedanje Romunske proti vsem zunanjim in notranjim sovražnikom ter vztrajati na dosedanji poti do popolne zmage svojih državnih in javnih načeL
Stressemannova odkritja
Berlin, 21. sept. (Tel. »Slov.«) »National-liberale Korrespondenz«, katero se lahko smatra za organ zunanjega ministra dr. Stresemanna, objavlja danes senzacijonalno vest. Že pred tremi tedni, ko je še zasedala haaška konferenca, je »Nationalliberale Korrespondenz« poročala, da je prišel trenutek, da je vsaj deloma treba dvigniti zagrinjalo o dogodkih, ki so se vršili v Parizu, ter poroča: Nemškonacionalni državni poslanec ing. dr. Moritz Klonne je 1. 1926. potoval v politični misiji v Francijo in Anglijo. Tam je v mnogoštevilnih razgovorih s francoskimi poljtiki predlagal Francozom vojaško zvezo in sodelovanje Nemčije in Francije proti Sovjetski Rusiji. Neki francoski general, ki je dobro znan radi svojega delovanja v zadevah, ki so v zvezi z razorožitvijo Nemčije, in ki mora veljati kot dober poznavalec sedanjega stanja oborožitve v Nemčiji, je z vednostjo ing. Klon-neja in z vednostjo nemških nacijonalcev, ki stoje za Klonnejem, prišel pozimi 1927.-28. ineognito v Berlin, da se razgovarja z nemškimi vojaškimi osebnostmi o nemško-franco-ski vojaški zvezi. Ta visoki francoski častnik je v času svojega bivanja v Berlinu bil v ozkih zvezah z ing. Klfinnejem, ki je prevzel tudi nalogo, vplivati na visoke vojaške osebnosti v vojnem ministrstvu. Seveda je ostala misija francoskega generala brezuspešna, ker visoka nemška vojaška mesta niso pokazala pripravljenosti, sodelovati s tem konzorcijem.
sv. Vaclava, bo stopila z okrepljenimi pozicijami pred narod.
Ustanovitev obveznega mednarodnega razsodišča v Haagu je gotova stvar. To je za enkrat najkonkretnejši sad X. zasedanja Društva narodov. Dosedaj je dalo svoj pristanek
28 držav, od katerih 18 je podpis že tudi ratificiralo. Z obveznim razsodiščem bo položena najsolidnejša podlaga za razorožitev,
Diktator odhaja
Kovno, 21. sept. (Tel. »Sivo.«) Izjava Vol-demarasa, da se bo popolnoma umaknil iz političnega življenja, je med njegovimi prijatelji povzročila največjo vznemirjenost. Vaš dopisnik je govoril z osebnostjo iz prvih političnih krogov, ki trdi, da je bil neposredni povod za Voldemarasovo demisijo njegovo slabo zdravstveno stanje. Njegova odločitev pa je pospešilo še nesoglasje z ministri njegovega kabineta. Voldemaras je zahteval od pravosodnega ministra, da se nemudoma brez roka odpusti predsednik vrhovnega sodišča. Njegovi zahtevi pa se ni ugodilo. Dalje je Voldemaras tudi brez pristanka notranjega ministra odpustil ravnatelja policijskega oddelka, ker ga smatra za odgovornega za antisemit-ske izgrede v Kovnu. Notranji minister se je temu upiral in zato je prišlo do konflikta.
Negativen odgovor Turčije na grške predloge
Atene, 21 septembra. AA. Turški odpravnik poslov v Atenah je danes proti vsemu pričakovanju izročil odgovor turške vlade na zadnjo noto grške vlade. Čeprav je odgovor turške vlade po zunanji obliki pomirljiv in kon-cilijanten, je njegova vsebina docela negativna. Odgovor posnema stališče, ki ga je v zadnjem času zagovarjalo carigrajsko časopisje glede spora med Turčijo in Grčijo. Turška vlada obžaluje v svoji najnovejši noti, da ni mogoče doseči sporazuma v vprašanju integralne arbitraže, pač pa vztraja turška vlada na tem, da se izvede locarnska pogodba o miru atenske konvencije. Turčija predlaga ponovno arbitražo, ki naj bi razsojala samo o gotovih vprašanjih. Vsebina turške note bo objavljena prihodnje dni.
Šahovski turnir
v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 21. Septembra. (Tel. »Slov.«) Canal je premagal Rožiča v 20 potezah. Maroczy-Griinfeld remis po 13 potezah. Rubinstein je premagal dr. Geigerja v 35 potezah. Konig dr. Singerja pa v 30 potezah. Pirc-Takacs remis po 43 potezah. Sa miseh je premagal Honlingerja v 35 potezah Flohr-Przepiorka remis po 36 potezah. Partija Brinckmann-Jovanovič pa je bila prekinjena po 65 potezah.
Stanje po 3. kolu: Rubinstein vodi z 2*4, Takacs in Flohr 2, Griinfeld, Canal, Samisch in Konig I1/", Maroczy, dr. Geiger, Pire in Przepiorka .1, Singer, Honlinger, Jovanovič pol, Rožič in Brinckmnnn 0.
Dunajska vremenska napoved. Najpreje
še izpremenljivo, hladno in vetrovno, potem morda kmalu zbolzšanje.
Novosadska vremenska napoved. Oblačno. Vetrovno. Deževno.
Zanimivo pismo
Socialist dr. Top alovič o odnosa Jugoslavije in Bolgarije
Belgrad, 21. sept. A A. »Radničke novine« objavljajo v danaSnji številki pismo, ki ga je poslal centralni tajnik delavskih zbornic dr. Zivko Topalovič dr. F. Adlerju, tajniku sooi-jalistične delavske internacijonale. Pismo ce glasi:
Dragi sodrug Adler! Iz meščanskega časopisja posnemam, da je skupina bolgarskih socialističnih poslancev preiskovala dogodke na jugoslovansko-bolgarski meji in da je sodrug Pastuhov v soglasju z bolgarsko vlado dostavil internacijonali memorandum, v katerem predlaga, naj bi nternacijonala sklicala veliko konferenco. Doznal sem tudi, da je sodrug Jacoby o isti stvari poslal (sodrugu Pa-stuhu protestno pismo. Prav žal mi je, da sedaj ne morem več imeti rednih mednarodnih zvez in da bi bil na ta način obveščen o vseh dogodkih. Vendar Vas prosim, da mi dopoš-Ijete potrebno gradivo. Jasno je, da ne morem poseči v podrobnosti tega vprašanja, vendar si dovoljujem pripomniti načeloma to-Ie:
Nemogoče je predpostaviti, da bi v jugoslovanski vladi obstojalo razpoloženje za oborožen napad. Nasprotno, napram Italiji smo tako obzirni, da je izključena vsaka vojna politika, ne glede na to, kakšna je vlada. Jugoslavija je prisiljena, da izvaja brezpogojno miroljubno mednarodno politiko. Zato je izključeno, da bi trenutno obstojala nevarnost vojnega zapleta. S tem seve ni rečeno, da ni potrebno urediti jugoslovansko-bolgarskih odnošajev v interesu njihovega nadaljnjega razvoja. Mi se, žal, že več let borimo z bolgarskimi sodrugi o potu in načinu, da se urede ti jugoslovansko-bolgarski odnošaji. Ni mi sedaj znano, kakšno je načelno stališče bolgarskih socijalistov. No, ako odobravajo delovanje makedonske revolucionarne organizacije na Bolgarskem in njeno teroristično taktiko, ako podpirajo zahteve po združitvi Makedonije kot čiste bolgarske zemlje z Bolgarsko, ako predlagajo ustanovitev umetne makedonske nacije iz Srbov, Bolgarov, Turkov, Grkov in Arnavtov, ki imajo svoje samostojne naci« jonalne države, potem ne moremo verovati, da bi se po tej poti prišlo do pametnega izhoda. Taktične metode, ki jih uporabljajo na Bolgarskem makedonski revolucijonarci in bolgarski emigranti, le poostrujejo odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarsko. Te metode pomenijo stvarno le podpiranje tujca pri njegovem prodiranju na Balkanu in pripravljajo rešitev, ki bo največ škodila baš bolgarskemu narodu, Mi predlagamo rešitev vseh spornih odnošajev med Jugoslavijo rn Bolgarsko s sredstvi demokratične politike v okviru socialistične politike Društva narodov, Trditev, da bi bili makedonski Slovani postali Bolgari, je grda neresnica. Do pred kratkim se sploh še ni moglo govoriti o razviti nacijonal-ni zavesti tega prebivalstva. Zanj so se potegovali v enaki meri i srbski i bolgarski pro-pagandisti, da bi ga pridobili zase. Sole, ki so bile v drugi polovici 19. stoletja ustanovljene od bolgarske in srbske vlade, so imele nalogo, da vrše nacijonalno propagando in da vplivajo na učvrstitev nacijonalne zavesti makedonskega prebivalstva. Toda te šole in cerkve so mogle vplivati samo na neznaten odstotek prebivalstva. Priznati je treba, da je bil s to propagando zanešen v Makedonijo drobec bolgarske kulture, ki se je kasneje preselil v Bolgarijo in tamkaj ustvaril make-donstvo, to sedanjo veliko moč v notranji politiki Bolgarske, dočim je oni del te kulture, ki je ostal v Makedoniji, začel umirati, tako da je dokaj smelo trditi, da bi se sedanje prebivalstvo Makedonije čutilo bolgarsko. Res je, da se je prebivalstvo, na katero so vplivali srbski propagandisti, začelo čutiti srbsko. Ureditev teh vprašanj si je mogoče zamisliti predvsem na ta način, da bi v veliko jugoslovansko zajednico stopili tudi Bolgari, kakor je mogoče med Srbi in Hrvati, da so člani skupne zajednice, ne glede na njihove medsebojne spore, tako bi se dalo rešiti vprašanje sožitja med Srbi in Bolgari, ako bi Bolgari stopili v okvij1 skupne jugoslovanske države. Zal, smo še daleč od take rešitve in kratkovidna makedonska politika zabija čedalje več klinov med Srbe in Bolgare, namesto da bi se oba naroda sporazumela in s tem postala — nosi-telja jugoslovanske kulture na Balkanu. Z njihovim sporazumom pa bi bili obenem najbolje rešeni življenjski interesi samega makedonskega prebivalstva.
To so seve moji pogledi, ki jih sam zagovarjam. Moj bivši položaj v socijalistični stranki in v internacijonali mi daje pravico, da Vas prosim, da vzamete moje pismo službeno na znanje in da ga sporočite eksekutivi in vsem onim strankam, kamor je bil dostavljen memorandum bolgarskih sodrugov. S so-družnimi pozdravi dr. Zivko Topalovič.
Umor v Sofiji
Sofija, 21. septembra. AA. Zdravniška komisija je izvršila obdukcijo predsinočnjim za-vratno umorjenega bolgarskega profesorja Vaz-darova. Umorjeni je bil zadet z S streli Truplo Vazdarova bo prepeljano v Sofijo, lt|er bo pokopano z velikimi častmi. Policija je izvršila številne aretacije. Med drugim je bilo aretiranih kakih 20 mladeničev, glede katerih zatrjuj« policija, da jih je prijela iz preventivnih razlogov. Mnoge sumljive osebe so bile izgnano v pristojne občine,
J^a
t 9
aj/c novega
Koledar
Nedelja, 22. septembra (18. pobinkoštna nedelja): Tomaž VIL, škof; Mavricij. — Jutri: Ponedeljek, 23. septembra: Linus, papež; Tekla, mučenica.
Poslopje Poštne hranil' niče otvorjeno
Ljubljana, 21. septembra.
Danes dopoldne se je vršila slovesna otvoritev novega poslopja ljubljanske podružnice Poštne hranilnice. To je po prevratu prvo večje državno poslopje, zgrajeno v Ljubljani in upamo, da mu bodo sledile še druge stavbe.
Ob 10 dopoldne je knezoškof dr. A. B. Jeglič ob asistenci župnika dr. Ranta izvršil obred blagoslovitve palače. Nato je izrekel pozdrav ravnatelj ljubljanske podružnice dr. Vidmar, ki je najprej pozdravil mnogoštevilne dostojanstvenike in goste, med njimi knezoškofa dr. Jegliča, vlad. zast. vel. župana dr. Andrejko, div. gen. Tripkoviča, obl. komisarja dr. Natlačena, predsednika nadzorstva zavoda Jašo Protiča, zastopnika mestne občine dr. Zamika, preds. višjega dež. sodišča Rogino, zastopnika univerze, predsednika Trg. zbornice Ivana Jelačina ln zastopnike drugiih korporacij ter bratskih podružnic iz cele države in zavodov ter tiska.
Nato je orisal razvoj zavoda v desetih letih po prevratu. Iz teh podatkov posnemamo, da je število računov naraslo od leta 1919. do konca avgusta od 1656 na 5062, tudi število vplačil se jo od leta 1919. do leta 1928. povečalo od 0.6 na 8.1 milj. Din v skupnem znesku od 257 na 5.306 milj. Din. Zlasti je važno naraščanje virmanskega prometa, t. j. brezgotovinskega prometa, katerega delež je pa nad 50% vsega prometa.
Iz podatka o razvoju Poštne hranilnice v celi državi j® omeniti, da je poslovala leta 1918. v celi državi samo sarajevska Poštna hranilnica. Ze takoj po prevratu pa se je tudi v Sloveniji organiziral poštao-čekovni promet po vzgledu dunajskega, leta 1920. je bil ustanovljen poštno-čekovai zavod v Zagrebu in nato se je poštno-čekovni promet leta 1923. uvedel v celi državi. Poudariti je, da 60 imeli slovenski uradi pri organizaciij cele službe nemalo zaslug. Zadnji dve leti pa je Poštna hranilnica stopila v poslovne zveze tudi s sorodnimi institucijami v celi vrsti drugih držav.
Nova stavba ima prav zanimivo zgodovino. 2e leta 1924. so se storili prvi koraki za novo zgradbo in še to leto je bila razpisana konkurenca, toda od 32 došlih načrtov nadzorstvo zavodov ni nobenega odobrilo. Šele v začetku leta 1928. je bil odobren načrt inž. Cernivca in razpisala se je licitacija; gradbo je prevzela tvrdka inž. Fran Tavčar. leta 1928. je bila stavba pod streho, prihodnji mesec pa se zavod vseli v urejene prostore. Toda koliko bojev, vlog, spomenic je bilo treba, da se je zgradila ta stavba. Ko je govornik omenil Nj. Vel. kralja Aleksandra, pod katerega vladavino se je zgradila ta stavba, so navzoči zaklicali kralju >2ivio< 1
Uradništvo zavoda je prav hvaležno činite-ljem, ki so pripomogli k uresničenju načrta za zgradbo. Nato se je ravnatelj toplo zahvalil vsem, ki so pripomogli do uresničenja te stavbe in prosil predsednika nadz. sveta Protiča, da otvori palačo.
Predsednik Jaša Protič je vzradoščen, ker more prisostvovati otvoritvi te palače v Ljubljani, tako lepem mestu, kateremu bo nova stavba tudi v ponos. Poudarjajoč veliki pomen poštne hranilnice za naše gospodarstvo in našo drž. administracijo se je spomnil tudi uslužbenstva zavoda, ki je v tako velilfi meri pripomoglo k uspevanju zavoda. Nadalje jih je pozval, naj vztrajajo naprej pri svojem delovanju v korist zavoda in države. Nato je proglasil palačo za otvorjeno.
Po otvoritvi predsednika je predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin podal par misli slovenskega gospodarja ob tej slovesni priliki. V prvi vrsti je poudaril, da so največ slovenska iniciativa, slovenski uradniki pripomogli k temu razvoju prometa in zavoda. Leta 1919. se je ustanovila v Ljubljani poštna hranilnica in naš zavod je igral odlično vlogo pri organizaciji ček. zavoda v Zagrebu in kesneje v Belgradu. Slovenija participira s 80% pri številu računov in ima stalno nad 100 milj. vlog. Zato je želeti, da nadzorstvo zavoda v soglasju s svojimi načeli objavljenimi v poročilu za leto 1925. bolj vpošteva Slovenijo pri razdeljevanju kreditov in nadalje je želja, da pride v nadzorstvo tudi zastopnik slovenskega gospodarstva Poštna hranilnica je imela lani 36 milj. čistega dobička, in zato je umesten predlog, naj se del tega dobička porabi za zgradbo in popravila poštnih poslopij v Sloveniji Izvajanja so sprejeli navzoči z velikim odobravanjem.
Nato so si gostje v spremstvu ravnatelja dr. ViAnarja in inž. Cernivca ogledali poslopje; po končanem ogledu se je vršila slava uradništva in je bil podan prigrizek.
Strojnik Ivan Ciber
V malokaterem stanu so službeni jubileji tako redki, kakor baš v tiskarskem, osobito še jubileji službovanja v istem podjetju. Gospod Ivan Ciber, tiskarski strojnik v »Jugoslovanski tiskarni« v Ljubljani, je mož, kateremu veljajo današnje vrstice in je naš jubilant.
Jubilant se je rodil v Ljubljani dne 26. marca 1863 ter vstopil kot 15 letni mladenič v uk v tedanjo Miličevo tiskarno na Starem trgu. Po prestani štiriletni učni dobi je bil leta 1882. oproščen in je služboval dalje kot strojnik v isti tiskarni še 2'A leta. Nadaljna štiri leta je deloval v Celovcu pri Bertschingerju, nato se je pa vrnil nazaj v Ljubljano in vstopil 23. septembra 1889 v našo tiskarno, ki je tedaj obratovala v jako skromnem obsegu še pod starim imenom Katoliška tiskarna.
Leta so mu bežala mimo glave, marsikaj se je premenilo v tiskarni, ki se je vedno bolj večala, videl je prihajati in odhajati tovariše, marsikoga izmed njih je spremil na veliko njivo, on sam pa še vedno hodi na delo z mladeniško či-lostjo, po svoji vestnosti in pridnosti vzor marsikateremu.
Lansko leto je praznoval g. Ciber 50-letnico, odkar služi črni umetnosti, danes pa poteka štirideset let, odkar je v službi istega podjetja. Vesel in dovtipen, je jubilant priljubljen pri vseh, ki ga poznajo, vodstvo tiskarne ga ceni kol vestnega in marljivega sodelavca, kot dobrega tovariša in prijetnega družabnika ga čislajo njegovi stanovski tovariši in znanci. Jubilantu, ki je videl rasti naša podjetja in naše časopisje iz najskromnejših po-četkov in pri tem tudi sam marljivo sodeloval, in ki je doživel nepričakovani preobrat v napredku črne umetnosti — saj je pričel baš on še s primitivnim tiskom, z ročnim pogonom, sledil plinski in električni pogon, klišeji, eno- in večbarvna, rotacija, stavni stroji, vlagalni aparati, offset- in bakrotisk j — tudi mi iskreno čestitamo k redki obletnici ter mu želimo še mnogo let neskaljenega življenja!
Umetnine krških podražiti c
Krško, 20. sept.
V četrtek je pregledal konservator spomeniškega urada g. dr. Fr. Štele tukajšnje podružne cerkve. Zasledil je marsikatero zanimivost n. pr.:
1.	V cerkvi »v. Duha (špitalski); Zidana je v čistem rokoko-slogu. Kot taka močno spominja na župno cerkev v Tunjcah pri Kamniku. Na fasadi nosi grb grofov Auerspergov (brez dvoma ustanov-niki) in letnico 1777 (najbrž dovršena). V njej so tri čedne slike: Prihod sv. Duha, sv. Mihael, sv. Elizabeta (vse slikal A. v. Herrlein 1. 1775).
2.	V cerkvi sv. Rozalije nad glavnim portalom 1. 1647 (postanek cerkve). Zidana v zgodnjem baroku. V njej je zelo zanimiv križev pot, delo sredi XVIII. stol., siikar neznan, dasi spominja na Potočnika in po svojem koloritu še bolj na Mencingerja. Cerkev ima kasetirani leseni strop, ki nosi napisa: Renovatum (prenovljeno) 1840 in Johan Sohar Mo-ler in Videni 1666. Na srednjih kasetah (sestavljenih po gotovih pravilih) so slike: sv. Rozalije, sv. Lucije, sv. Apolonije, sv. Helene, sv. Katarine, sv. Barbare, sv. Marjete in sv. Uršule, vse iz 1. 1666.
3.	Cerkev sv. Jožefa na Trški gori, zidana v zgodnjem baroku 1. 1705. Ima tri altarje: glavni kameniti v baročnem slogu toliko star kot cerkev, cd drugod prinešeni stranski ima za seboj slikani altar, roženvenske M. božje iz srede 18. stoletja. Zelo dobra je slika M. božje roženvenske na listni strani s podpisom T. F., torej jo je najbrž slikal Tome Franc iz Št. Vida, učenec \Volfov.
VIM
Blagoslovljena tetina v Kostelu
Delač, 19. septembra.
Tako dobre letine kot je letos, že dolgo ne pomnimo. Krompirja je enkrat več ko druga leta; tudi gnije ne prav nič. Otave se pa Ze dvajset let ni nakosilo toliko. Pa kako vreme je, že več ko tri tedne ni padlo kaplje dežja! Zdaj vse trese slive, ki so nepričakovano bogato obrodile. Nekateri kmetje jih bodo natresli do 150 mernikov. Tudi koruza je že skoraj zrela, drugi teden jo bomo začeli spravljati. Sploh je letošnje leto povrnil našemu kmetu škodo, katero je povzročilo lansko. Sadja je toliko, da primanjkuje posode. Mnogo se bo tudi nasušilo jabolk, hrušk in sliv. Ko bi bilo le kam spečati vse to bogastvo! Ni moč nobene reči pošteno prodati, ker ni prometa. Mogoče bo kaj z novo žično železnico, ki bo menda vezala Kočevje z Brod-Moravicami? Vendar smo zadovoljni in hvalimo dobrotnega Stvarnika.
Pod voz je prišel
Murska Sobota, 20. septembra.
Predvčerajšnjim je vozil posestnik Franc Be-hek iz Doliča pri Gornji Lendavi iz gozda les. Ker je svet tam zelo hribovit, je rabil zavoro. Nekaj časa je šlo vse v redu Ko pa je peljal po strmem klancu, je naenkrat močno počilo, voz pa je v istem trenutku potisnil na konje. Zavora se je utrgala. Behek je takoj skočil pred konje, da bi jih ustavil. To se mu ni posrečilo, ker je bil pritisk zelo velik. Konji so se splašili in preden je mogel gospodar skočiti na stran, je bil že pod njimi. Tudi vozu se ni mogel izogniti. Težko obloženi voz je Sel preko njega. Kolesa so mu zlomila desno roko ln levo nogo. Dobil je tudi druge udarce. Včeraj so ga pripeljali v m. soboško bolnico.
Tudi Belokranjci se pohvalijo z tetino
Metlika, 20. sept.
Suša skoro malo pritiska. Pa škode ni nobene, da bi bila občutna sedaj, ko je ves jesenski pridelek razven grozdja, ajde, repe in korenja pod streho. Napačen ne bi bil dež, vendar, ako bi imelo deževati dalj časa, kakor en dan, bi bilo preveč, zato je pa bolje, da ga ni, ker ako bo začelo deževati, bo takoj bolj hladno in pusto. Sedaj so že noči hladne, kaj pa šele po deževju, tedaj bodo tudi dnevi. Posebno lepa je letos ajda, ki ni še nič polegla in prav visoko zrastla, kakor že dolgo ne. Težavno je edincle za vodo na vaseh, ko so vsi vaški studenci usahnili, kjer ni bilo žive vode in si morajo ljudje vodo na-važati iz metliškega Obrha.
Higijenski zavod je v Belokrajini postavil več inonumentalnih stvari. Uredil je mnogo vodnjakov in napajališč po raznih krajih in sicer prav higije-nično, pa kar je glavno, zastonj za ljudi, ki so nosili samo stroške vožnje. Vsa denarna sredstva pa je prevzel higijenski zavod. Za vse prekoristne naprave so mu ljudje iskreno hvaležni.
Stanovanjska hiša bri brežiški bolnišnici
Brežice, 21. sept.
Dolgoletna ideja stanovanjske hiše pri javni bolnici v Brežicah je uresničena. Cim je ljubljanski oblastni odbor prevzel leta 1928 med drugimi tudi brežiško bolnico v svoj delokrog, mu je bilo prvo večje delo zgraditi prepotrebno stanovanjsko hišo. Lansko leto jeseni so bila oddana zidarska dela tvrdki Tonnies, ki je začela v oktobru z delom, ter je bila stavba do zime pokrita. Letos spomladi se je delo nadaljevalo in je sedaj stavba končana. Pretekli petek, dne 20. t. m. se je vršila kolavdacija nove stanovanjske hiše od strani zastopnikov ljubljanske obl. samouprave po g. komisarju dr. Natlačenu, g. dr. Breceljnu in g. svetniku g. Ruehu in ing. g. Komu in od tvrdke Tonnies po g. ing. Ledlnu ter zastopniku tuk. javne bolnice g. primariiu dr. Cholcwi. Nova stavba je v kras najnovejši arhitekturi, solidno zgrajena. V stavbi je jako ekonomsko porabljen vsak prostor. Centralna kurjava, topla in mrzla voda je napeljana po vseh prostorih stavbe. V novi stavbi so določena sledeča stanovanja: v prizemlju 2-sobno s kopalnico za moške uslužbence. V prizemlju je tudi kotel za centralno kurjavo in toplo vodo ter pralnica. V visokem pritličju je 3-sobno stanovanje s kuhinjo in kopalnico za upravitelja bolnice, nadalje 3 samska stanovanja za zdravnike sekundarije. V prvem nadstropju je 5-sobno stanovanje s kopalnico za 16 se-ster-usmiljenk in v podstrešju 4-sobno s kopalnico za ženske uslužbenke.
Z novo stavbo je zamašena vrzel in rešeno vprašanje stanovanja bolniških uslužbencev pri javni bolnici v Brežicah.
Nerodne in resne iz Zoj^orja
Zagorje ob Savi, 20. sept.
Živahen dečko je Franci, ki je tam doli ob cesti doma. Včasih že katero vgane, da je smeha dovolj, pa tudi nevarne so včasih njegove burke. Sedaj pa pravi, da je nedolžen. Pa mu skoraj verjamemo, ker porednež dejanja rad prizna, ako je že pretrpel kazen Pa naj bo kakor že. Francija so obdolžili, da je pri apnenici kapo podrl. Pa bi imel desetletni deček res dosti opravka s to kapo, ki ni majhna reč. Pravi, da je samo po strehi skakal, da so deske s strehe padale. In kazen ga je zadela. Delavci pri apnenici — mladi močni fantje — so Francija ujeli, dasi ima hitre noge, pa so ga peljali ali vlekli v neki svinjak, ga zvezali za noge, čez pas in okoli vratu, pa ga za noge z glavo navzdol obesili. Eno minuto da je visel, pravi Franci, ves neumen da je bil, ko je prišel doli. Pa so ga še pretepli, da je bil ves klobasast in črn — ampak Franci je šel k zdravniku in ima zdravniško spričevalo. Mislimo in upamo, da bo one minilo veselje otroke za noge ali za glavo obešati, saj razposajenca lahko drugače kaznuješ, ne pa z življenjsko nevarnimi kaznimi.
Zveza med Zagorjem in Trbovljami je pa zares slaba. V soboto 14. t. m. je tovorni avto iz Rogaške Slatine s polnim tovorom kisle vode hotel preko hriba — pa jc bila cesta prestrma. Od Hrastelja dalje ni šlo pa ni šlo na noben način. Sam motor , ni zmogel tovora. Pripregel je svoje konje g. Hra- i stelj, da so spravili z združenimi močmi konji in j '■motor avto na vrh. Od vrha do Trbovelj je pa še slabša — strma, ozka, pošodrana. Slabo se mu je godilo, Nov dokaz, kako močno bi bila potrebila cesta za Savo.
Žalosten pogreb smo imeli v sredo. Umrla je mati deveterih otrok g. Hudomolj roj. Kos iz Dolenje vasi. Deseti otročiček-novorojenček je cdšel z mrtvo mamico vred. Težko prizadeta družina uživa splošno sočutje. To je pokazala obilna udeležba ljudstva pri pogrebu. N. v m. p.!
Zadeve izpod Turjaka
Škocjan pri Turjaku, 20. sept.
Nekje v hosti globoko pod cesto samevamo, malokdaj se zato javljamo v svet. Pa je lepa naša dolina, med hribe položena, dobre pol ure hoda od oblastne ceste, ki vas skozi Turjak vodi v Velike Lašče in dalje na dolenjsko stran. Lepo so letos obrodila polja, zlasti s sadjem smo zadovoljni.
Pa kje leži Turjak — lo ni novica ne za vas ne za nas! Zanima nas pa zadeva z našimi prašiči. Zadnjič se je jDojavila nekje kužna bolezen med prešiči. Nenadoma je zbolel prešič, kmalu je ]>oginil. Poginule živali niso pokopali, kakor bi bilo treba. Vzel je obolelega in poginulega prešiča neki gostilničar, razrezal je mrcino in jo pekel ljudem. Mastili so se ljudje s prešičevo pečenko potem pa so začeli jamrati. Enega je bolela glava, tega želodec, onega spet kaj drugega, — kdorkoli se je poslužil take pečenke, vsak je čutil nerodne ]x)sledice. Toda ni bila zadeva končana samo z obolelimi ljudmi. Ko so poginulega prešiča klali, so psi staknili odpadke in so jih razvlekli po okolici na vse strani. Tudi pomije in voda, ki je količkaj prišla v stik z zaklanim pre-šičem, so na ta ali oni način rodile grozne posledice po vsej okolici Skoro vsak hlev je imel iznenada obolelega prešiča. Bili so hlevi, kjer je obolela vsa žival. Okužena je bila kmalu vsa vas in širna okolica. Poginilo je mnogo prešičev, škodo cenijo na okroglo 30.000 Din. Ljudje se prvi hip niti niso za-,-edli nevarnosti, ki jih je zalotila. Poklicani zdravniki so s cepljenjem v zadnjem hipu rešili še ostale 1 prešiče. V vas je prišla komisija, zadevo so preisko-j vali tudi orožniki, da bodo zdaj skupno dognali, ' koga zadene glavna krivda.
Gospodarsko na vseh straneh napredujemo, i Ljudje se vse bolj poslužujejo umetnih gnojil, po-I vsod zidajo nove gnojne jame, za katere so ktretje , dobili po znižani ceni cement. Veliko hvaležnost dol-I gujemo oblastnemu odboru, ki tako vneto skrbi in se j briga za napredek naših kmetij. Nabavili smo si tudi | nov motor, 4—5 konjskih sil ima. Uporabljali ga : bomo za mlačev, za pogon slamoreznic in za rezanje drv. Ljubljanska samouprava je dal v ta namen 8000 Din podpore. Ljudstvo je veselo tega, s čutom hvaležnosti in zahvalnosti motri to prizadevanje oblasti za naše kmelsko ljudstvo. Motor je bil kupljen in je last Gospodarskega odbora, ki ga tvorijo zastopniki vasi v fari Škocijan. Drugo leto bo motorju sledila še mlatilnica, trijer in drugo gospodarsko orodje. Čistilnik za žito smo si nabavili že letos, čeprav ga še nismo plačali. Čakamo še podpore za to reč.
Posebna zadeva je tudi naša šola. Ljudje bl radi, da bi se sedanja šol? vzdignila ra eno nadstropje, oblast pa zahteva novo šolo, ki bi stala po dosedanjih računih okrog 600.000 Din. Toliko pa ljudje ne zmorejo, zato sc zadeva nikamor ne pre-
SNAZI VSE V HISI
makne. Dvajset let se že vrti to vprašanje, troje komisij se je v ta namen že oglasilo v naši dolini, — šola pa čaka in čaka... Končno je vso zadevo vzel g. župnik v roke. Na svojem svetu je zgradil apne-nico, kjer se bo napravilo do 6 vagonov apna. Del apna se bo namenil za šolo, del za društveni dom in za cerkev, ostalo pa se bo prodalo. Tako bomo do šole vendarle enkrat prišli. Ljudje so vsi zato radi bi tudi prispevali hočejo pa tudi, da njih beseda kaj velja.
Po žar v skladišču vodovoda v Klečah
Ljubljana, 21. sept. Danes zjutraj, malo pred 8, so gospe in gospodinje na slabo obiskanem trgu za trenutek prenehale s pogajanjem in godrnjanjem nad vremenom ter so pozorno napele ušesa: resnično, na Krekovem trgu se.je oglasila gasilska tromba. »Tra-ra Ira-ra, goril« »Gori, nekje gori!« Na mah je bilo konec razgovorov o dežju in nevihti, vse je ugibalo, kje bi neki gorelo. Kmalu se je zvedelo: gorelo je v mestnem vodovodu v Klečah. Požar pa ni imel s prejšnjo nevihto prav nič zveze. V skladišču mestnega vodovoda jc bilo že več tednov naloženega okoli 30 vagonov premoga, tako zvanega zdroba. Premog je bil malo vlažen in ni imel vzduha, kot je za take množine premoga potrebno. Radi silnega pritiska in vročine je pričel premog v spodnjih plasteh tleti. Plamen so opazili danes zjutraj delavci. Hitro so telefonirali po ljubljanske poklicne gasilce, ki so takoj prišli z motorno brizgalno in (renskim vozom. Več delavcev mestnega vodovoda pa je pričelo premog razkladati in nositi na prosto. Ogenj sicer ni zavzel velikih dimenzij, pač pa je obstojala prav resna nevarlnost, da zgori vse skladišče s premogom vred in so bili v neposredni nevarnosti tudi zunanji objekti mestnega vodovoda. Gasilci in delavci so pri gašenju premoga delali ves dan in bo najbrže potrebna gasilska straža tudi jx>noči. Dopoldne je prisostvovala gašenju posebna komisija, ki so jo tvorili ravnatelj Ciuha, ing. Sonc, obč. sv. Turk in nadmonter Fortič.
škoda radi požara naibržc ne bo velika.
Ciganska poroka
Metlika, 20. septembra.
Pni ciganski par se bo poročil v nedeljo, 22. t. m. v naši župni cerkvi. On in ona se pišeta Hudo-rovac, pa nista med seboj nič v sorodu. Tako sc tudi cigani počasi kultivirajo. Precej so žc napredovali: Imajo že stalno bivališče. Poleti siccr stopijo malo v svet, takorekoč na letovišče, pozimi pa se drže svoje bajte na Svržakih. No in sedaj cerkvena poroka po krščanskih zakonih!
Toda težko in hudo je ubijati tem ljudem v glavo nauke o Bogu in Kristusu, o katerem nimajo pojma. Kar jim gospod pove, vse sproti pozabijo. Zraven pa se vsaki stvari, ki je za nje nova prav po otroško čudijo.
Razlagal jim je gospod nauk o Bogu.
Cigan odgovarja ves začuden: »Argot!«
Gospod razlaga: »Kristus jc umrl in sam vstal od smrti tretji dan!«
Cigan še bolj začuden: »Akrabolt!«
Sicer pa so naši cigani zvesti v svojem ciganskem zakonu in ni pritožb v tem oziru. Morda I>odo tej prvi poroki sledile še druge, tako da se bodo cigani sčasoma le res pokristjanili in tako tudi res kultivirali.
•k Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, srčnih težkočah, ti-ščanju v prsih pospeši naravna »Franz-Josei«-grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da sc izborno obnese »Franz-Josef«-voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz sa-mostrove kanala debelega črevesa. »Franz-Josei«-grenčica sc dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah.
Danes velika gasilska tombola v Kranju
Ako neugodno vreme — prihodno nedeljo
Kaj je
najtežje ?
Razpisujemo nagrade za one naše čitate-lje, ki bi na gori postavljeno vprašanje, KAJ SE JIM NA SVETU, OZIROMA V ŽIVLJENJU ZDI NAJTEŽJE, odgovorili, in sicer v enem samem stavku, na primer: .Vladati samega sebe', ali podobno.
Naši čitatelji so obenem vabljeni, da bodo sami po končani objavi došlih odgovorov določili, kateri izmed odgovorov se jim zdi najboljši. Oni, kojih odgovori bodo dobili največ glasov, bodo nagrajeni.
Vsakdo lahko pošlje tudi več odgovorov. Ko bo objavljanje odgovorov zaključeno, se bo vršilo glasovanje, kateri odgovor se komu zdi najboljši. Čitatelji, ki se bodo udeležili glasovanja o tem, naj prihodnje dni shranijo »Slovenca« ali pa izrežejo odgovore, ki bodo imeli zaporedne številke. Ko bodo vsi odgovori objavljeni, naj pa po dopisnici sporoče uredništvu »Slovenca«, kateri odgovor je po njihovi sodbi najboljši.
Nagrade
Za odgovore, ki bodo dobili največ glasov, razpisujemo pet nagrad, in sicer sledeče lepe knjige:
Ana Karenina v 2 zvezkih (250 D) Slovenci v desetletju 1918—1928
(250 Din) Pregljevi zbrani spisi, 3 zvezki
(vsak po 60 Din) Slovenska kuharica (160 Din) Nemško-slovenski slovar (100 Din)
Nagrade dobe tudi GLASOVALCI, in sicer trije, ki se bodo izžrebali. Ti bodo dobili
po en zvezek Ljudske knjižnice
in sicer lahko dobe tistega, ki si ga sami izberejo. Knjige Ljud. knjižnice so sledeče:
Doyle A. Conan: Znamenje štirih, 32 Din. — Do-stal Alojzij: Darovana, 32 Din. — Sienkiewioz Henrik: Jernač Zmagovač in Achleitner: Med plazovi, 32 Din. — Šer.oa; Zadnja kmečka vojska, 42 Din. — Finžgar Fr. S.: Gozdarjev sin, 32 Din. _ Detela dr. Fr.: Prihajač, 20 Din. — Alešovec Jakob: Kako sem se jaz likal, 1. zvezek, 16 Din. _ Kako sem se jaz likal, 111. del, 16 Din. — Alešovec Jakob: Ljubljanske slike, 24 Din. — Coloma, Juan Miseria, 20 Din. — Curvvood J. O., Kazan, volčji pes, 30 Din. — About Edmund: Kralj gora, 30 Din. — Hagard H. R.: Jutranja zvezda. 40 Din. _ Verne Jules: Otroka kapitana Granta, 58 Din. _ Sheehan Patrik A.: Nodlag, 32 Din. — Hanka in Atala. Čudež v Bolzeni, 30 Din. —Haggard H. R.: Hči cesarja Montezume, 42 Din. — Lorenzini C.-Joža Lovrenčič: Storžek in njegovo burkasto življenje, 22 Din. — Pregelj Ivan: Otroci solnca, 32 Din,— Haggard H. R.: Kleopatra, egiptovska kraljica, 40 Din. — Savinšek Slavko: Izpod Golice, 42 Din. — Sienkiewicz Henrik: Na polju slave, 40 Din. — Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet, 32 Din. — Reimmichl: Zagorski zvonovi, in Dr. M. Slavič: Na Sinaj, 42 Din.
Opozarjamo še enkrat: Odgovor mora biti
EN SAM STA VEKI
Avtobusni promet Vič—JeHca
Ljubljana, 21. sept.
Danes so bili avtobusi Maloželežniške družbe predmet splošnega zabavljanja. Skozi ves dan so morali sicer popolnoma nedolžni uslužbenci poslušati očitke potnikov. Mnogi so danes zamujali delo po tovarnah, zlasti delavci in delavke v tobačni tovarni in na železnici. »Osem let sem že pri Pollaku, nikoli še nisem zamudil, danes pa sem. Samo radi tega zlodja! Pa me silijo, naj bi tedensko karto vzel. Kdo mi je (»rok, da se bom kdaj peljal ž njo?« Tako je tožil in zabavljal mlad mož s Posavja. Spet drugi potnik je grozil, da bo prihodnjič vse postre-lil, ako se še kdaj zgodi, kar se je zgodilo danes... Našemu poročevalcu je nekdo izmed potnikov, ki se poslužujejo avtobusov Maloželežniške družbe, ogorčeno povedal: »Povejte vendar gospodom, naj zapro garaže. Pokličite oblast in privatnike, ki naj se lotijo rešitve tega vprašanja, ki ga Maloželezni-ška družba v enem letu ni znala rešiti. Družba se ni pokazala na višku, voditi in organizirati avtobusni promet v Ljubljani, še manj v okolici.«
Radi deževnega vremena je danes čakalo na Viču, na Črnučah, na Ježici, v Stožicah, na Brinju in skoz ob progi veliko več ljudi na avtobuse, kot navadne dni. Čakali so zastonj. Avtobus je v treh vožnjah zaporedoma pustil čakajoče potnike na cedilu. Pobral jih je pri vsaki vožnji le s prvih postaj, vsi drugi so se obrisali. Nekateri so čakali drugega avtobusa, tudi tretjega, naposled so morali peš v mesto. Tudi taki, ki imajo plačano tedensko ali mesečno karto. Na Viču je čakalo toliko potnikov, da bi jih niti troje avtobusov ne odpeljalo.
Toda takšen naval ni bil le danes, to se ponavlja vsako jutro, vsako opoldne, vsak večer. Vedno silna gneča, prerivanje, mečkanje, stopanje na prste, cviljenje, zabavljanje, pritožbe. In vendar stoji v garaži navadno dvoje, oelo troje prostih voz. V Medno ne vozi takoj zjutraj, čez dan pa večinoma prazen tja in nazaj. Zakaj se voz ne uporablja bolj plodonosno na tej progi? Opoldne in zvečer je prost voz, ki vozi skozi Mengeš v Cerklje in Kranj, tudi šoferjev je dovolj na razpolago (treba pa jih je seveda plačati), toda vodstvo se ne pobriga, da bi te proste vozove dalo na cesto in ustreglo ljudem. Vsaj zjutraj do osmih, opoldne od dvanajstih do dveh ter zvečer od petih do sedmih bi morali vozovi na progi Črnuče—Vič voziti na četrt ure, celo na 10 minut.
Pa še eno je. Proti Št. Vidu se z avtobusom Maloželežniške družbe lahko del proge pelješ tudi za 1 Din, ker je na tej cesti privatna konkurenca. Proti Ježici in proti Viču pa voznih listkov za 1 Din sploh ni. Od pošte do Figovca moraš prav tako plačati 2 Din, v nedeljah celo 3 Din kot n. pr. do Brinja, ki je 3 kilometre iz Ljubljane.
Po vsem tem naj se nam ne očita, da sitnarimo. V naše uredništvo prihajajo dnevne pritožbe zaradi tega in smo naravnost prisiljeni, da resno in brez drugih namenov opozorimo na napake in povemo svoje nasvete v imenu ljudi, ki imajo vendarle pravico za svoj denar zahtevati udobno in točno vožnjo na avtobusih Maloželežniške družbe. Občinstvo se je avtobusov navadilo, zahteva le reda in točnosti, kakor je to na železnici in večinoma tudi pri zasebnih avtobusih. Prosimo tedaj, da bi poklicani vzeli zadevo resno v roke. Saj se vendar avtobusni promet izplača, vsaj privatnikom se. In če se tem, vemo, da se Alaloželezniški družbi mora tudi. Javnost ima tedaj več ko dovolj pravice, da zahteva kar ji gre.
Novosti za jesen in zimo
v krasnih damskih plaščih in toaletah nudi v velemestni izbiri
FRAN LUKIČ, STRITARJEVA ULICA
Gre! zločin starega čudaka
Vpokojeni profesor na zatožni klopi Zaključni dan jesenske mariborske porote.
Maribor, 21. septembra.
V zadnjem poletju so se po Mariboru širile najrazličnejše govorice in vesti, ki so se zgoščevale na nekoliko tajinstveno osebo tukajšnjega vpokojenega 57 letnega profesorja Hilarijona Tofana in ki so pro Irle v javnost. O nekem posebnem slučaju razpravlja danes tukajšnja porota; o tem, kako se je godilo pri prof. Tofanu eni izmed sedemna jstletnih služkinj, ki jih je imel omenjeni profesor v dobi dveh in pol let — Ceciliji M. Nastopila je službo dne 10. marca 1928 ob 18. Do polnoči je pomivala posodo; ko pa je že legla k počitku ter zaspala, jo je nekaj prebudilo. Pred njo je stal obdolženec. Prinesel ji je čašo vina, ki ga je res spila. Nato pa je pomolil pred njo stekleničko in dejal, da jo je pozabila osnažiti. M.-ova je morala poduhati in začutila je kmalu posledice ostrega vonja, po nekoliko trenutkih je izgubila zavest.
Z nožem izsilil prisego.
Naslednjega dne je zahtevala Cecilija od obdolženca, da jo takoj odpusti iz službe. Obdolženec ni hotel najprej ničesar vedeti o nočnem dogodku; nato pa je potegnil nož, zauka-zal dekletu, da poklekne in da priseže. Dekle je v strahu prisegla: »Prisegam pri živem Bogu, da bom molčala.« Tekom istega dneva jo je potem obdolženčeva soproga odpustila iz službe. Dekle je 2. decembra 1928 porodila. Iz bojazni, da bi jo domači spodili od doma, je šele sedaj pri varuštvenem sodišču imenovala očeta ter istočasno podala ovadbo glede vsega dogodka.
Kako se zagovarja obdolženec?
Najprej je obdolženec sploh tajil, da bi ta bila kdaj pri njem v službi. Ko pa je mogla M.-ova z navedbo nekaterih hišnih dogodkov ter opisom stanovanjskih posebnosti dokazati, da je pri Tofanovih službovala, je obdolženec sicer pripustil to možnost, vendar pa je slej ko prej tajil vsako krivdo. Obdolžnica pobija obdolženčev zagovor in navaja v dokaz krivde celo neko anonimno pismo, ki ga je prejel preiskovalni sodnik in v katerem izjavlja neka bivša služkinja, da je tudi ujo obdolženec v spanju večkrat narkotiziral.
Pred porotniki.
Obdolženec, ki se danes zagovarja pred porotniki, je rodom iz Bukovine ter se je šele po prevratu naselil v Mariboru in poučeval nato kot profesor na tukajšnji realki. Od leta 1922 dalje je obdolženec v službi, pa tudi izven službe jel kazati znake nekega posebnega čudaštva. Umišljal si je, da ga tovari.ši-profe-sorji preganjajo in da ščuvajo dijake proti njemu. Leto 1923 je dobil na podlagi tozadevnega zdravniškega spričevala štirimesečni bolezenski dopust in je maja 1924 zopet nastopil službo. Ker pa se njegovo stanje ni zboljšalo. ampak celo poslabšalo, se je uvedla proti obdolžencu disciplinarna preiskava ter je končno sledila njegova upokojitev. Z ozirom na to njegovo bolesino-čudaško ponašanje napram svojim tovarišem-profesorjem, še bolj pa v odnosu do svojih služkinj, ki so radi grdega ravnanja večinoma že po par dneh zapustile službo, so mogli poklicani- izvedenci ugotoviti, da boluje obdolženec na duševnih motnjah, ki se izražajo v veličinski blaznosti (megalomaniji) ter v zasledovalnih predstavah, s čemer pa ni predmetno dejanje v nobeni zvezi. Radi tega je obdolženec po mnenju sodnih izvedencev za to dejanje odgovoren.
Razpravi, ki je bila tajna, je predsedoval dss. Žemljic, okra jna sodnika Mikluš in Senica sta bila votanta. Obtožbo je zastopal namestnik državnega pravdnika Sever, zagovarjal je obdolženca dr. Koderman.
Sodni dvor je stavil porotnikom tri vprašanja: 1. glede posilstva, 2. glede izsiljevanja in 3. glede duševne zmedenosti. Porotniki so prvo vprašanje z 9 glasovi potrdili, drugo zanikali z 8, tretje pa z 9 glasovi. Na podlagi tega krivdoreka je bil obtoženi profesor Tofan obsojen na eno leto težke ječe z običajnimi poostritvami.
Vozni red za državne poštne avtomobile
(Veljaven od 1. oktobra 1929.)
Brežice — Novo mesto.
Odhod iz Brežic (kolodvor) 6.43, prihod v Novo mesto 9.30. — Odhod iz Novega mesta (kolodvor) 10.10, prihod v Brežice 15.27.
Brežice poŠta — Brežice kolodvor.
Brežice pošta — odhod: 5.25, 6.25, 10.53, 15.20, 17.20, 18. — Brežice kolodvor — odhod: 5.45, 6.43, 9,23, 11.48, 15.40, 17.43, 18.18,
Brežice — Bizeljsko.
Odhod iz Brežic ob delavnikih 15.40, ob nedeljah in praznikih 11.48. — Odhod iz Bizeljskega (vsak dan) 9.07.
Mozirje — Gornji grad (po Zadrečki dolini).
Odhod iz Mozirja (vsak dan) 9.35, odhod iz Gornjega grada (ob delavnikih) 13.55.
Šmartno ob Pakl — Gornji grad — Solčava.
Odhod iz Šmartna ob Paki — vsak dan 9, ob delavnikih (od 1. dec. 1929 do 28. lebr. 1930) 15. — Od Ljubnega do Solčave vozi samo ob torkih, sredah in sobotah; iz Šmartna ob Paki odhaja ob 9, iz Ljubnega ob 9.35, v Solčavo pride 11.35, iz Solčave odhaja (samo ob torkih, sredah in sobotah) ob 14 in pride v Ljubno ob 14.58, odkoder pelje v Šmartno. — Iz Ljubnega v Šmartno vozi vsak dan ob 15. Iz Gornjega grada v Šmartno (od 1. okt. do 30. nov. 1929 in od 1. marca do 14. maja 1930) ob 4 (od 1. dec. 1929 do 28 febr. 1930) 6.35. — Poleg tega vozi ob delavnikih od 1. dec. do 28. febr. ob 14.03 iz Mozirja v Šmartno. — Iz Šmartnega v Mozirje (vsak dan) ob 17. — Iz Mozirja dalje v Gornji grad vozi ob 17,35 ob delavnikih od 1. okt. do 30. nov. 1929 in od 1. marca do 14. maja 1930.
Mestinje — Sv. Peter pod Sv. gorami.
Odhod iz Mestinja ob 8.50 (od Podčetrtka dalje samo ob nedeljah in praznikih) in ob 16.20. Odhod iz Sv. Petra ob 4. — Poleg tega vozi še ob 13.15 iz Podčetrtka v Mestinje.
Rogaševci — Murska Sobota — Dol. Lendava.
Odhod: Rogaševci 5.40, Murska Sobota 7.30, prihod v Dolnjo Lendavo 9.15. Odhod iz Dolnje Lendave 13.30, iz Murske Sobote 15.30, prihod v Rogaševec ob 17.
Osebne vesti
it Duhovniške spremembe v ljubljanski Škofiji. — Podeljena je župnija Moravče Jankotn Cegnarju, uršulinskemu spiritualu v Ljubljani. — Imenovan je za uršulinskega spirituala v Ljubljani Kristijan Cuderman, kaplan v Trebnjem. — Premeščeni so bili: Za prefekte v zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano: Jožef Flori-jančič, kaplan v Podzemlju; Alojzij Kambič. kaplan na Bledu in Janko Kraljič, kaplan v Šmariji. Dalje Anton Stanonik, žup. upravitelj v Kostanjevici, za kaplana v Vodice in Jožef Poje, kaplan v Leskov-cu, za subsidiarija v Št. Vid nad Ljubljano; dalje kot kaplani: Franc Fister iz Kočevja v Ribnko; Ivan Špendal iz Kamnika v Naklo; Franc Gornik iz Mengša na Bled; Janko Oražem iz Črmošnjic v Stari log pri Kočevju, Franc Hoenigman iz Šmar-jete v Črmošnjice; Viktor Perko iz Hinj v Šmar-jeto in Stanislav Šinkovec iz Zagorja ob Savi v Žiri. — Nameščeni so bili: Dr. Janez Ahčin za subsidiarija pri Sv. Petru v Ljubljani; dalje kot kaplani: Anton Dodič v Srednji vasi v Bohinju; Peter Eržen v Sostrem; Jožef Ferkulj v Poljanah nad Škofjo Loko; Jožef Kapus v Dolih pri Litiji; Franc Klopčič v Kočevju; Karel Papež v Podzemlju; Anton Pipa v Kamniku, Stanislav Škrbe v Mengšu in Vital Vodušek v Zagorju ob Savi.
it S pošte. Premeščeni so Adolf Pipan od pošto Belgrad 2 k pošti Novi Sad 1; Ljubica Šepec od pošte Zagreb 1 k poštnocarinskemu skladišču v Zagrebu; Nikola Petrovič od pošte Grocka k pošti Murska Sobota; Katica Brajdič od pošte Zagreb 6 k pošti Dalj; Iva Kraje od pošte Zagorje na Savi k pošti Ljubljana 1; Emilija Matkovič od pošte Delince k pošti Pakrac; Fanika Badnjak od pošte Zagreb 1 k pošti Delince; Pavle Kalmus od pošte carinskega skladišča Belgrad k pošti Belgrad 1. Odpuščen je iz državne službe Ivan Tratnik p. t uradnik pošte Maribor 1.
Šolske vesti
it Hospitantke na Ženski obrtni šoli. Vpisovanje na oddelkih za šivanje perila, izdelovanje oblek in za vezenje se vrši od torka 24. do sobote 28. septembra v šolskih odmorih ob pol 11 in ob 16 v damski sobi Ženske obrtne šole na Tehniški srednji šoli v Ljubljani.
Druge vesti,
it Glavna skupščina Zveze »Vzajemnosti«. Po lepo uspelem tečaju za duhovnike se je vršila v škofijskem semenišču v Splitu ob navzočnosti škofa dr. Bonefačiča letošnja glavna skupščina Zveze »Vzajemnosti« katoliške duhovščine v Jugoslaviji. Udeležili so se je delegati »Vzajemnosti« iz vseh škofij Jugoslavije; iz Slovenije sta bila navzoča predsednika lavantinske in ljubljanske »Vzajemnosti« stolni prošt dr. Matek in kanp-
Prejeli smo že več odgovorov, od katerih jih bomo odjavili vsak dan po šest.
1.	Delati dobro, ne da bi te obrekovali.
2.	Dočakati regulacijo Ljubljanice.
3.	Ljudem ustreči.
4.	Zapustiti gostilno ob policijski uri.
5.	Razločiti med ljubeznijo in golim egoizmom.
6.	Staremu županu dopovedati, da je prestar, in stari gospodični, da ni več mlacla.
A. P. Čehov:
Ni jim a uspelo
Ilija Sergejevič Peplov in njegova žena Kleopatra Petrovna sta stala za vrati in napeto prisluškovala. Za vrati je bil v mali sobici ljubezenski sestanek njune hčerke Na-tašenke z mestnim učiteljem Suplinom. Odkrivala sta si medsebojno ljubezen. »Zakli-nja jo,« je zašepetal Peplov in si od nestrp-| nosti drgnil roke... »Petrovna, pazi samo, kedaj začneta govoriti o čuvstvih; potem takoj vzemi s stene sveto ikono in šla jih bova blagoslovit... Ga že ima ... Blagoslov s sveto ikono je svet in nerazdružljiv ... Sedaj nam nič več ne uide, pa če tudi vse sodnike obleti.«
A za vrati se je razpletel tak razgovor:
»Opustite to misel!« je dejal Šuplin in si ob svojih grobih, rjavo barvanih hlačah prižigal žveplenko.
»Kako da ne? Kot da ne bi poznala vaše pisave,« je odgovorila Natašenka s prisiljenim smehom in pogledala v zrcalce. »Takoj sem spoznala, kakšni ljudje ste tc! Učitelj lepo-pisja, pa piše kot bi kokoš brskala po papirju. Kako morete učiti lepopisje, če sami tako grdo pišete?«
»Hm!... To nič ne de. Pri lepopisju ni glavno pisava ... Glavno je, da učenci ne pozabijo črk. Tega udariš po glavi, onega po kolenu... Kaj pisava! Nič! Nekrasov je bil velik pisatelj, a če človek vidi, kako< je pisal, ga je sram. V njegovih zbranih delih je dodan spredaj tudi faksimile njegovega rokopisa.«
»No, Nekrasov pa vi!.,, (Sledil je kra-
tek vzdih.) Pisatelja bi rada vzela. On bi mi vsak dan zlagal pesmice kot za šalo.«
»Pesmi vam zlagam lahko tudi jaz, če želite.«
»A kakšne pesmi bi mogli vi zložiti?«
»O ljubezni... o čuvstvih... o vaših pre-lestnih očeh... Le eno preberite, vsi boste iz sebe, solze vas bodo oblile. Toda, če vam napišem pesem, vam bom potem smel poljubiti roko?«
»Prav brez skrbi. Če hočete, jo lahko poljubite takoj!«
Šuplin je skočil in zgrabil za njeno dišečo roko.
»Snemi ikono,« je zavpil Peplov in sunil z laktom ženo, ves bled in razburjen. »Alol Brž!«
Odprl je vrata. »Otroka,« je začel, jezik se mu je zapletal, lomil je roke in gledal s solznimi očmi. »Otroka moja; Bog vaju blagoslovi. Živita ... rastita ... in množita se!«
»In tudi jaz... In tudi jaz vaju blagoslavljam,« je spregovorila mati in točila solze od prevelikega veselja. »Bodita srečna ljubljenca moja!... Oh, vi nni jemljete vso mojo posest,« — obrnila se je proti Šuplinu — »ljubite mojo hčer in varujte jo!«
Suplin je odprl usta na stežaj od strahu in iznenadenja. Oče in mati sta prišla tako nepričakovano, da je skoro pozabil dihati. Niti besede ni mogel spraviti iz sebe.
»Vjeli so te, sedaj te pa imajo,« je pomislil ves prestrašen. »Te že imajo. Nič več jim ne uideš!« Ponižno if> sklonil glavo, kot bi hotel reči: »Zvežite me, premagan sem!«
»Blago... Blagoslavljam vas...« je nadaljeval oče in solze so mu tekle iz oči. »Na-
sta, hčerka moja, pripravi se... Petrovna, daj ikono!«
A sedaj je starec naenkrat prenehal in jeza mu je zalila obraz.
»Klada,« je srdito zavpil nad ženo. »Ali si neumna? Ali je to ikona?«
»Ah, mati božja in vsi svetniki!«
Kaj se je zgodilo? Učitelj lepopisja je strahoma dvignil oči in uvidel, da je rešen. Mati je v strahoviti naglici snela z zidu mesto svete ikone portret pisatelja Lažečnikova. Stari Peplov in njegova žena Petrovna sta stala s portretom v rokah, čisto zmešana, brez besed, ne da bi se premaknila. A učitelj lepopisja se je poslužil te prilike in — stekel skozi vrata.
M. Soščenko:
Luknja
Pripoveduje se, da so ure v Evropi poceni, cel6 preveč poceni. Malone da jih dajejo zastonj. V našem denarju stanejo nekako 48 kopejk. To se mi zdi bajno! Pri nas se more dobiti za 48 kopejk kvečjemu kali sekundni kazalec.
Morda je zaposlen naš »irust za fino mehaniko« z drugimi vprašanji. Morda ima rešiti druge, vse bolj veličastne naloge. Morda izdeluje vodne tehtnice ali pa praške zoper glavobol. Jaz ne vem.
Ur pa ne izdeluje. Najbrže tega ne utegne.
Sicer pa ura, da povem, ni tako velike važnosti v našem skromnem življenju. Čez dan je ura sploh, kako naj se izrazim, odveč. Prav nepotrebna teža, ki samo otežuje hlače. Kdaj
nik in župnik dr. Klinar in še dva delegata iz la-vanlinakc in eden iz ljubljanske škofije. Izčrpna poročila o stanju in delovanju »Vzajemnosti« so predložili predsednik msgr. dr. Lončarič, tajnik dr. Cenkie in blagajnik Bičanič. Predsedstvo episkopata v Jugoslaviji je vse želje, ki jih je sporočila duhovščina potom svojih »Vzajemnosti«, sprejelo in posredovalo na pristojnih mestih, da se upoštevajo in uresničijo. Podrobno poroča o tem »Vzajemnost«. V smislu raznih predlogov, ki jih je sprejela Zveza »Vzajemnosti«, bodo bodoče glavne skupščine združene z izbranimi znanstvenimi in pastoralnimi predavanji, škofijske »Vzajemnosti« bodo pred vsako glavno skupščino poslale poročila o svojem delovanju. Da bo poslovanje Zveze »Vzajemnosti« uspešnejše, se bode osnovalo tudi tajništvo v Belgradu. Zato je bil poleg dosedanjih odbornikov izvoljen v odbor tudi dr. Avguštin Jaretič, konzultor belgrajske škofije. Poročila na glavni skupščini v Splitu so dokaz, da je vsa katoliška duhovščina v Jugoslaviji združena v »Vzajemnosti«.
Ar Pogreb g. župnika Lobcta. Poljane pri Toplicah, 19. t. m.: Danes so se vršile pogrebne svečanosti po našem v 43 letu umrlem g. župniku Janku L obe tu. Sv. mašo zadušnico za pokojnim je bral v Poljanah g. prošt Cerin, ki je imel v cerkvi v srce segajoč žalni govor. Opravil je tudi pogrebne molitve ob krsti. Kako je svojega župnika ljudstvo ljubilo, je pokazalo že ob njegovem mrtvaškem odru, v cerkvi in ob sprevodu z obilno udeležbo. Pa tudi glasni jok je pričal, kako je bil župnik priljubljen pri svojih sorodnikih in faranih, ki so se sešli ob njegovi krsti. Po želji pokojnikovi se je truplo prepeljalo iz Poljan v Sotesko. Pogrebnega sprevoda se je udeležilo gasilno društvo v Poljanah s svojim županom g. Sa-mido na čelu, šolska mladina s šolskim upraviteljem, številni duhovni sobratje, sorodniki, prijatelji in znanci, med njimi bivši narodni poslanec g. dr. Kulovec, delegat usmiljenih bratov g. p. Vi-libald Belec, odvetnik g. dr. Česnik in drugi. V Soteski je za pok. služil sv. mašo domači g. župnik Vole, ki je tudi stal rajnemu v zadnjih trenutkih na strani in ga previdel. Pogrebne molitve ob grobu je opravil g. prošt Čerin ob asistenci mnogobrojnih duhovnih sobratov. Od pokojnika se je ob odprtem grobu poslovil v imenu ljudstva, sorodnikov in prijateljev g dr. Česnik. Pevski zbor je zapel žalostinki »Vigred« in »Blagor mu«. Toplo jesensko solnce je sipalo zlate žarke vso pot iz Poljane do Soteske, '-o se je pokojnikovo truplo med polji, travnik, in gozdički peljalo k večnemu počitku na soteško pokopališče. Večno Solnce pa naj sije pokojniku v plačilo za njegov trud, delovanje ter dobrote, ki jih je delil na zemlji.
A- Sedmina po pok. g. župniku Lobetu bo v sredo, 25. t. tn. v župni cerkvi v Poljanah. Sv. mašo zadušnico bo služil g. prošt Čerin.
Ar Spremembe v potniškem prometu na progi Ljubljana—Kamnik in Jesenice—Rateče —Planica. Pričenši od 22. septembra t. 1. dalje vozi na progi Ljubljana gor. kol.—Kamnik ob nedeljah in praznikih, mešani vlak št. 8466 z odhodom iz Ljubljane gor. kol ob 7.03 in prihodom v Kamnik ob 8.25. Potniki, ki bi hoteli potovati s tem vlakom iz Ljubljane gl. kol., vporabijo do Ljubljane gor. kol., gorenjski vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 6.52 in prestopijo nato v Ljubljani gor. kol. v kamniški vlak. Na progi Jesenice—Rateče—Planica vozita potniška vlaka št. 8617 (odhod iz Rateč—Planice ob 18.17 in prihod na Jesenice ob 22.20 in prihod v Rateče—Planico ob 23.21 (pričenši od 21. septembra t. 1. dalje samo ob sobotah in dnevih pred prazniki ter ob nedeljah in praznikih. Vozni redi teh vlakov so razvidni na postajah pri potniških blagajnah.
Ar Nevihta nad Borovnico. Kakor povsod okrog, je nevihta divjala tudi nad Borovnico. V petek po daljšem premoru je popoldne začelo na-lahko deževati, a ponoči se je to s hujšo silo nadaljevalo in proti jutru je pričelo liti tako, kot da bi se utrgal oblak. Vsi potoki so bili mahoma polni in voda je, prestopivši bregove, tekla po cestah, polju in travnikih. Vdrla je na treh mestih v hiše, dalje v Kobijev hlev in več kleti ter tu povzročila obilo vznemirjenja in precej škode. Zelo so razrite ceste, ker tolike množine vode majhni potoki niso mogli obdržati v svojih strugah. Skoro največjo škodo je napravil mali vaški j>otoček Bo-rovniščica je na široko prestopila bregove, preplavila poti, da ljudje niso mogli v vas, niti otroci v šolo. Med grmenjem je strela udarila v radioan-teno blizu cerkve, a ni povzročila večje škode, razen, da je raztrgala odvod v zemljo. Sicer bi bilo gotovo več škode, a je k sreči že dopoldne dež ponehal in je zopet nastalo lepo vreme.
Ar Potres v Mokronogu. V petek, 20. t. m. ob 4 10 je zbudil speče. Prišel je od zahoda, zazibal poslopja in z bobnenjem odšel. Ustrašili smo se, drugega ni bilo.
Dr. Viktor Breskvar
zopet ordinira
Ar Vreme. Včeraj in predsinočnjim je v ( Ljubljani padlo 52.6 mm dežja. Tekom dopoldneva je sever razgnal oblake. Zasijalo je solnce. Dež so imeli tudi po drugih krajih izven Srbije. V Mariboru 16 mm (22 C toplote), v Zagrebu 15 mm (25 C), v Sarajevu 15 mm, v Splitu 0.4 mm (26 C). Belgrad je imel 19 C toplote, Skoplje pa 24 C.
Ar Lovski blagor. V revirju Fužine grajšči-ne Planina pri Sevnici ob Savi sta dne 13. t. m. posestnika gg. Ivan Jazbinšek in Josip Kranjc iz Sv. Vida ustrelila divjega mrjasca, težkega 190 kg. Zadet je bil ta velikan od treh krogel, predno se je zgrudil. Zanimivo je, da je to že šesti divji prašič, ki ga je ustrelil g. Ivan Jazbinšek. V gozdih grajščine Planina sta se tudi našli dve okostji od divjih prašičev-velikanov, ki sta bila obstre-ljena o priliki številnih pogonov ter sta potem poginila.
Ar Martin Maratovič bo izročen našim oblastem. Z velikim zanimanjem pričakuje naša javnost nadaljnega razvoja v aferi s tatvinami v zagrebški zakladnici. Zlasti se pričakujejo izjave Martina Maratoviča, »grofa Mirka Pyelik Inne« samega. Oni, ki ga poznajo, trdijo, da se Maratovič ne bo zlepa udal ter da bo odločno zanikal vsako tatvino in bo od sodišča zahteval, naj se mu dokaže vse tisto, česar ga dolže. Na vsak način bo treba najti tisto osebo, ki je od njega kupila kap-tolski diptihon. To osebo pa bo zelo težko ugotoviti, ker jo diptihon šel skori kdove koliko rok. Dalje bo treba ugotoviti, s kom je bil Maratovič v zvezi, da je mogel izvršiti tatvino v zakladnici. Sodišče v Zagrebu je v petek sklenilo, da se ugodi zahtevi policije in izda za Maratovičem tiralica. Ta tiralica pa je samo formalnega pomena, ker je znano, kje se Martin Maratovič nahaja in ga je pariška policija že zaprla. Čim prejme pariška policija jugoslovansko tiralico, bo Maratovič proglašen za aretiranega na zahtevo jugoslovanskih oblasti. Da pa bo Maratovič izročen našim oblastem, bo trajalo najmanj deset dni in če bodo pogajanja za izročitev ugodno potekala, bo Maratovič pripeljan v Zagreb najbrže v začetku prihodnjega tedna. Zaboja senjske škofije, o katerih smo včeraj poročali, da ju je Maratovič tudi izropal, še nista bila pregledana. Mnenja o pečatih na zabojih so deljena; nekateri so mnenja, da so bili pečati spretno prerezani, drugi pa trdijo, da so sami popokali. Če je prvo mnenje pravo, potem je skoraj gotovo, da je Maratovič ukradel tudi dragocenosti senjske škofije. Vsekakor pa bo oba zaboja pregledala posebna komisija. Enako bo strokovnjaška komisija pregledala vso kaptolsko zakladnico in ugotovila, ali so posamezni dragulji na vseh še ostalih dragocenostih pristni ali pa so zamenjani s ponarejenimi. V zagrebški kaptolski zakladnici je vsak na-daljni obisk prepovedan, dokler ne bo zaključena preiskava radi velikih tatvin v njej.
Ar Avto ubil sina pred očetovimi očmi. Pretresljiva nesreča se je te dni pripetila v Dubrovniku. V bližini vile Miconi je vozil neki avto-taksi z veliko brzino, od nasprotne strani pa je prihajal tramvaj. Po cesti sta šla neki kmet in njegov 10 letni sin, ki je prišel v mesto, da ga oče zapiše v šolo. Avtotaksi je zgrabil dečka z blatnikom in ga vrgel pod kolesa. Oče, ves obupan, je s pomočjo šoferja dvignil sprednji del avta in izvjekel izpod njega svojega ranjenega sina. Dečka je isti avto prepeljal v bolnišnico, kjer je čez nekaj ur umrl radi prevelike izgube krvi. Šofer je bil aretiran.
Ar Jetnik ustreljen na begu. Jetnik sarajevskega okrožnega sodišča Gjorgje Belič, ki je bil obsojen radi več zločinov, je šel te dni iz zapora v bolnišnico, da si je dal izvleči zob. Sprem-ljal ga je paznik. Ko se je vračal iz bolnišnice, se jo Begič, čeprav je bil dobro uldenjen, oprostil vezi in pobegnil. Paznik je stekel za njim, toda, ko je videl, da ga ne bo dohitel, je ustrelil za njim z revolverjem ter ga na mestu ubil.
Ar Tretja žrtev katastrofe v Žedniku. V subotiški bolnišnici je umrl Peter Mucak, 25 letni delavec, ki se je ponesrečil pri katastrofalni eksploziji vagona v Žedniku. To je že tretji smrtni slučaj radi grozne nesreče. Drugi dan po nesreči je umrl Jovanovič, dan za tem Ličina, sedaj pa težko ranjeni Mucak. V bolnišnici sta še dva težko ranjena delavca, za katera ravno tako ni upanja, da bi okrevala V Žedniku je bila na licu mesta tudi sodna komisija, ki je preiskala ' ponovno slučaj, vendar noče dati v javnost rezultatov svoje preiskave.
-A- Razveljavljen razpis službe. Rudarsko glavarstvo naznanja: V Uradnem listu objavljeni razpis mesta zvaničnika pri podpisanem glavarstvu se s tem razveljavlja.
-A Pregovor pravi: V zdravem telesu biva zdrava duša. Zato matere in vzgojiteljice ne smejo telesne vzgoje otroka zanemarjati. — Knjiga »Mati vzgojiteljica« daje v svojem III. poglavju navodila, kako otrokov telesni razvoj pospešujemo in kako skrbimo za zdravje. Knjigo si naj omisli vsaka žena, ki ima z vzgojo otrok opraviti. Stane samo 16 Din. Naroča se pri upravi »Vigredi«, Ljubljana, Ljudski doni,
A" »Veliki pesnik Južnih Slovanov Ivan Cankar.« Tako označuje nemški založnik izbor
Dokazano le
da more perilo pravilno očisti le milo. Edino to brez Škode
odstranjuje umazanijo iz tkanin. Cenjene gospodinje, imejte to dejstvo vedno pred očmi ter perite samo s pravim terpen-tlooolni
milom mGHZELH"
je potreba iti z dela, pa sploh vemo. Da vemo, kdaj je potreba iti spat, tudi ne rabimo ure. Jesti pa moremo, kadar imamo denar in pa tek.
In vendar, brate, vstati s postelje in ne zabavljati pri tem, je prokleto težko. Seveda moremo iti vprašat k sosedu za čas, ali pa dirjati na kolodvor. Pa tudi to ni tako enostavno, Kot izgleda. More se zgoditi, da tudi sosed nima ure. Tako na primer vstaja moj sosed šele tedaj, ko vstanem jaz. Jaz pa vstanem, če vstane on ali pa če se oglaša naša gospodinja. Zdi se pa, da tudi naša gospodinja ne vstaja vedno točno.
Časomerstvo pri nas torej nekoliko šepa. Morda ima gospodinja trganje v členkih in ne prileze pet dni iz postelje. Naj torej poskusi kdo ugotoviti, kako pozno je že sedaj!
No, in glavna stvar pa je, da pridem radi teh razmer zelo pogosto prepozno na delo.
V	uradu so mi že rekli: »Prihajajte bolj točno, sodrug, drugače bo velik polom!«
Seveda se trudim in vstajam s kokošmi.
Poleti se pa ravnam po solncu.
V	tleh, poleg peči je večja odprtina, bolje rečeno luknja neznanega izvora. In kadar doseže solnce to luknjo, tedaj je, ne da bi izgubljal preveč besed, točno pet minut pred sedmo uro. To pomeni: vstati 1
Sicer me je solnce nedavno prav pošteno prevarilo.
Vzdignem glavo od vzglavja in ogledujem svojo iznajdeno naravno uro. Pogledam tja in ugotovim, da je solnce od luknje še precej oddaljeno. Torej, sem presodil, bo ura pol sedmih. Pol ure moreni torej še dremati.
Ležim pol ure v dremavici, nato počasi vstanem in grem na službo.
»Že zopet prepozno!« so dejali.
Ne morem verjeti. »Kako je to mogoče?< vprašam.
»Samo pomislite, ravno za dvajset minut.«
»Brate,« sem rekel, »nemogoče! To je popolnoma nerazumljivo.«
Poslovodja je vprašal: »Ali gre morda pri tebi ura nazaj?«
»Da,« sem rekel. »Seveda gre ura nazaj, oziroma luknja gre nazaj, ne ura.«
Razložil sem vso zadevo.
Poslovodja jo dejal: »Stara reč. Jaz sam sem se ravnal nekoč po ž.eblju v zidu. Toda stena se je pričela pri nas nagibali... Pri tebi pa se je jela najbrže vdirati hiša.
Četudi se ni hiša pogreznila, se je vendar pozneje izkazalo, da so se nagnila tla nekoliko na stran. Zlikovec je pa bil nek hrošč: objedel je namreč tram.
Zdi se mi, da bomo morali kmalu stanovati na stropu. Vse drugo je, hvala Bogu. v redu.
Kupčija uspeva. V pisarni delamo in vodne tehtnice se še izdelujejo, jaz pa iščem novo naravno uro.
Krojači, šivilje, nešivilje!
Začetkom oktobra nov pouk prikrojevanja damske garderobe, modeliranja perila po najnovejšem pariškem sistemu, krojačem obleke, uniforme (važno | za vojne obveznike). Učni pripomočki in praktične i vaje šivanja brezplačno. Absolventi imajo vsako-1 letni brezplačni tečaj in dobijo zvezke o spre-! membi mode. Izdelava krojev. Krojno učilišče — I Pariški modni salon Ljubljana, Stari trg št. 19.
krajših del Ivana Cankarja, ki jim stoji na čelu Hlapec Jernej. Ta knjiga odlično predstavlja Nemcem našega velikega pisatelja bodisi v njegovih najosebnejših črticah, posvečenih materi in spominom na mladost bodisi v njegovih objektivnih stvaritvah, ki kažejo vidca življenja in propo-vednika pravice in usmiljenja. Prevod je oskrbela gospa G. J i r k u m je vseskozi odličen. Predgovor, ki ga je napisal E. A. Reinhardt, lepo govori o Slovencih in Cankarjevi umetnosti. Naj še dostavimo, kako se knjiga sama priporoča: »Nekaj čudovito resnega in svetega je v tej umetnosti. To jc širokost in materinsko čuvstvo slovanske duše, globoka mistična pobožnost, ki kaže preko vse zemeljske usode v odrešenje.« Knjiga se odlikuje po fini opremi in se že na zunaj kaže kot dragocenost. Komisijsko založbo za Jugoslavijo ima Nova založba v Ljubljani.
•k Stenski zemljevid Evrope za šolske sobe. Priredil dr. Valter Bohinec, velikost 156 X 104 cm. Cena za nenalepljen zemljevid v 2 listih 80 Din, nalepljen na platno s palicami 220 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Z '. izdajo tega zemljevida je ustreženo zlasti šolam, . uradom, društvom, trgovskim podjetjem itd. ka-! kor tudi posameznikom. Zemljevid je natančno I izdelan in upošteva vse tozadevne izpremembe do najnovejšega časa. Na zemljevidu so označene v glavnih potezah terenske formacije, najvažnejši vrhovi in reke (pri teh tudi njih plovnost). Jako nazorno pa je orisana v barvah politična razdelitev. Takega zemljevida doslej nimajo ne Srbi ne Hrvati, šolam in drugim javnim lokalom je zemljevid nujno potreben.
Ar Državoznanstvo in šole. Na šolah, kjer se poučuje nauk o državi, državni organizaciji in zakonih, more služiti kot pripomoček (pomožna knjiga) knjiga »Državoznanstvo« dr. Ogrina Frana (Kamnik). Dobi se v knjigarnah, v oblastni za-lpgi šolskih knjig in učil iu pri pisatelju. Cena (poysod) za broširan izvod 40 Din, pri skupnem odvzemu najmanj 10 izvodov 35 Din za komad.
Knjiga (v veliki obliki) obsega 156 strani. *
A' Strešna opeka g. Karla Zaplotnika iz Le-tenc pri Kranju je bila dana v preizkušnjo v Ljub-: ljano. Postavili so jo v vodo in na hud mraz, a je l ostala popolnoma nepokvarjena. Zato je priporočila vredna.
Ar »Ljudska Samopomoč« v Mariboru, j naznanja cenjenemu občinstvu Slovenije, da se ustanovi s 1. oktobrom t. L III. skupina z oddelki ; A/II, B/II, C/II, D/II, v katere se sprejmejo samo vse zdrave esebe od 51. do 90. leta. S temi oddelki smo ustregli na splošno željo vsem onim 3'arejšim osebam, ki so poprejšnje oddelke zamudile oz. se jih radi previsoke starosti ni moglo sprejeti. Glej današnji tozadevni oglas!
Ar Kupuje se gozd. Glej inserat!
A- Zahvala. Vsem, ki so počastili spomin pokojnega Alojzija Godca s svojo prisotnostjo pri njegovi poslednji poti; v prvi vrsti pa čč. duhov-! ščini, borovniški požarni brainbi ter borovniškim i Ln vrhniškim gostilničarjem za darovana venca, | veljaj naša najiskrenejša zahvala! — Fani Godec, i in ostalo sorodstvo
A" Nova založba v Ljubljani, r. z. z o. z. j knjigarna in trgovina s pisarniškimi potrebščinami nudi vse ugodnosti dobre postrežbe pri nakupo-I vanju vseh šolskih potrebščin v vsakršni izberi, ! ima stalno v zalogi vse slovenske knjige, nudi ! najboljši izbor tuje literature, posreduje pri naročanju knjig in revij doma in v inozemstvu.
•A Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Ključavničarska ulica 3/II.
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Nočno službo imajo drevi: Mr. Bahovec, j Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra ce3ta 78 in 1 Mr. Hočevar, ŠiSka VIL
Na Grad gremo i
i	Ljubljana, 21. septembra.
Recimo, dn bi Ljubljana imela toliko parkov, kot jih nima, da bi bile vse široke ceste i zusajene z drevoredi, kakor niso, in da ne bi I prav noben kostanj padel na ljubo kapricam ! arhitekture: kam bi hodili Ljubljančani na | sprehode? Nikamor drugam, kot še vedno na i Rožnik in na Grad. Zlasti na Grad. zakaj na S Gradu imaš mesto pred seboj in okrog sebe, I kot na krožniku, in vendar nisi v mestu. Pa to že vsi vemo, kaj bi torej ponavljali. Tudi ni preveč dobro pisati v časopisih o lepotah | grajskih sprehodov, sicer se utegne lepega dne i pripetiti, da ti vsa Ljubljana navali gori.
Ali nekaj drugega je, o čemer pa jc že vredno pisati. Mestni očetje so na prianer nekoč sklenili grozovito postavo zoper vse moto-cikliste in uvtomobiliste, ki vozijo na Grad. Samo šest kilometrov na uro so jim dovolili in od tedaj so se vsi »grajski« motociklisti razdelili na dve skupini: v jirvi so oni, ki so se ros ustrašili teli postav in jih sploh ni več nn Grad, potem so pa še drugi, ki so jim nove postave deveta briga in prav tako neženirano j vozijo nn Grad z veiik- brzino kot poprej.
Zadnjič sem / < troei nn Grad lli ti niso bili otroci v večni nevarnost'. Ih j i: n resti vsak čus povozi kak motocikel! Moral »em
se z njimi umakniti na stranske steze. Kar je re?, je res, snažno je vse in lepo oskrbovano. \su čast vestnemu, sU-ogeui.i, prestrogemu gozdarju. Kateri Ljubljančan 5e ni bil na Orlo vem vrhu? Prijetna, sočna traviea raste tam, kar vlegel bi se človek tam in se spočil na trati. Pa starejši človek se že ukroti, toda kako zadržati otroke? Takoj ti prikoraka gozdar z mogočno gorjačo v roki iu z uradnim (to se pravi: zelo krepkim) glasom pove: »Kaj delate škodo? Takoj iz trave! To travo je ravnatelj mestnega gospodarskega urada oddal v najem!« Križ božji — radi majhnega vozička trave, ne vemo, če je mestna občina dobila zanjo 200 Din, pa ti je vsem otrokom zubranjrno veselje igrati se po travi na Gradul V Ljubljani smo seveda naprednejši, kot v Londonu. Zadnjič sem čital v »Slovencu«, da sc sme tam vsak delavec vleči na travo v Hyde parku, v Ljubljani Bog ne daj tega! Pa upamo, da bo klic, ki gre po vseh mestih sveta: »Odprite, otrokom travnate parke!« prišel s časoma tudi do ušes mestne občine ljubljanske. Ali ue bi kazalo napraviti v Regalijevem parku, na Orloveni vrhu in okrog še nekaj novih klopi? Ustreženo bi bilo mnogim.
Nadaljujemo sprehod po grajskem drevoredu. Otroci, ne skačite po travi! Zadaj gre gozdar, zakaj tudi ti šopi trave v drevoredu so oddani v najem! Pa smo šli pred gozdarjem proti gradu tja, kjer streljajo s topovi. Moj dečko se zanima, kako se topovi prožijo pri po- , žaru. In sem mu skušal razložiti, pa sem bil v zadregi.
Iz zadrege me reši slučaj. Vprašanje mojega sina je slišal tudi tnal, droben možiček. Že bolj v letih je bil, ali živahna očesca so se mu čudovito svetilu. Že prej sem ga večkrat opazil, kako je včasih godrnjal nad raznimi . grajskimi pazniki in napravami in sc menil s svojim lepim psom volčje pasme. To možiček me je sedaj torej rešil iz zadrege. Tudi sedaj je imel psa seboj. Prijel je mojega sina za rame in ga podučil:
»Vidiš, fantek, to je bilo včasih takole: Ko sem bil jaz še čisto majhen, še manjši, kakor si ti sedajle, je čuvaj v stolpu kar potegnil za žico in sprožil top v liti spodaj. Potem pa je prišla elektrika na svitlo. Potem je čuvaj v stolpu kar na gumb pritisnil, pu je počilo. Tedaj pa nisem bil več majhen, ampak že velik. In sedaj je pa tako: Elektrika je še vedno nn svetil, ampak naprava se je pokvarila tu gori. Zato čuvaj sedaj nc more več pritiskati na gumb. Pritiska prav za prav lahko še nu gumb, ampak nc strelja ne. Popravilo silno mnogo stane. Zato mora grajski čuvaj vedno po strmih stopnicah dol — včasih pozabi v razburjenju še ključ in mora zopet gori in doli. Nato prižge z vžigalicami, monopolskimi seveda, vžigalno vrvico. Če jr veter, ta pogosto ugasne, namreč vžigalica in vrvica, nazadnje pa se čuvaju Ie posreči, sprožiti top. Pri takem opravilu se včasih tudi pripeti, da gredo gasilci že domov, ko zagrmi strel z Grada in naznani Ljubljančanom ogenj.«
Ura bije šest. Moj brihtni dečko pogledu na uro: resnično kaže kazalec na šest. Obkrožimo grajsko poslopje in dečko — temu ne uide nikoli nič — vzklikne: »Kako to. da ura na tej strani zvonika kaže osem, na oni pa enajst?« Kako naj jaz, pošten, soliden meščan, razložim svojemu sinil to velikansko nasprotje in neskladnost take uradne naprave, kot jr grajska ura?
Zopet me je rešil iz zadrege dobri in drobni stric in je dejal: »Veš, fantek, to ie tako: nn eni struni kaže grajska ura čas za Ljubljano, na drugih treh pa za razne zemeljske kraje. Ta ura, ki kaže sedaj osem, dasi je prav za prav šest. to je čas za mesto Peking; ona. ki kaže enajst, kaže čas za San Francisco, in na oni strani, kjer kaže ura tri, to jr pa čas za Azorske otoke!«
»A tako!« je bil pomirjen moj nadebudni sinko. »Potem pa mora biti grajski čuvaj strašno učen mož, ko ve, koliko je ura nn različnih krajih zemlje! Gotovo je dobro plačan!« — 'Dobro, zelo dobro! Dvanajst dinarjev na leto!«
Ko sc je možiček ]>oslovil, me je sinko pocukal za rokav: »Kdo pa jc ta stric? Kak profesor, ne?«
»Ne veni, kaj je. Morda jr res profesor, toda je že v pokoju. Samo to vem, du ga kličejo znanci: Hinko, da je stalen obiskovalec Gradu in ljubitelj grajskih sprehodov in dn je strašno učen, kakor si sam slišal.«
Sedaj moj mali vsak dan sili nn Grad. <m bi zopet kaj slišal iz ust učenega profesor)« Ilinka.
© 25 letnico svojega delovanja v krščanskih delavskih organizacijah praznuje danes v krogu svojih ožjih prijateljev naš vneti in idealni Lojz» B u r k e 1 j c. Bog ga živi 1
O Jesen... Včeraj je bil 21. september, tedaj prvi jesenski dan. Ta se je izkazal. Celo nor je prej deževalo, zjutraj je še grmelo in lilo * hladno jesensko jutro. Po okoliških vrtovih so r^ kadile sivo megle, daljne planine so kipele kakor umite v nebo, po cestah je nastopilo blato — takšna jo ljubljanska jesen, častitljivi cčak 1 ri-rrinv in drugi vrhovi Karavank in Kamniških planin so se prvič odeli s sneženim plaščem. Mrze' veter jr zapihal s planin. Po topli oblrki, p > pre mogu, po skladovnicah drv vpije ta veter, la prvi letošnji jesenski dan
je britvica iz srebro jekla
Preprodajalci naj se obrnejo na
tiu&tav Husser A Sohn. Wlen *u., »chtera. m
© Sobotni živilski trg je bil v Ljubljani
bolj klavern. Radi naliva v zgodnjih jutranjih
urah so okoliške kmetice po večini ostale doma. Zato je bilo na trgu lc malo blaga na razpolago. Tisto, kar ga je bilo, je šlo radi malega dovoza hitro v denar. Cene posameznim pridelkom so za spoznanje poskočile. Proti enajstim je trg že kar omrtvel. Sicer pa je bilo tudi povpraševalk in po-vpraševalcev nekam manj, kot navadne dni. Manjkalo je tiste živahnosti na trgu, ki je tako značilna za ta prostor za semeniščem.
O Vegova ulica dobiva novo obličje. Mestni delavci pridno kopljejo ter premetavajo izkopano zemljo, izravnavajo ulico, po kateri se že pur dni sem sprehaja tudi težki mestni valjar. Na Valva-zorjevetn trgu so na delu pridni Tonianovi delavci, ki vneto klešejo in tolčejo težke granitne kamne, iz katerih bi) zgrajen spomenik Iliriji in Napoleonu. Ob vrtu križarskega samostana grade dvoje malih zgradb iz rezanega kamna, ki bosta dali trgu in novemu spomeniku lepo ozadje. Vegova ulica bo dobila od Kongresnega do Valvasorjevega trga tudi nov drevored ob cesti. Ta del Ljubljane bo tako mnogo pridobil na lepoti in privlačnosti.
O Tečaj za mizarsko detajlno risanje v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani opozarja vse mizarje, ki so že obiskovali tečaj za mizarsko detajlno risanje, da se isti zopet prične v nedeljo dne 6. oktobra t. 1. ob 8 zjutraj v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani, kateri dan naj se interesenti točno zglasijo1 k otvoritvi. Ker je nekaj mest še prostih, vabi urad, da se prijavijo še drugi mizarski mojstri in pomočniki k udeležbi tega tečaja.
O Umrli so v Ljubljani v času od 14. do 21. t. m. Marija \Vaniscli, hišna posestniea, 72 let, Florjanska ul. 12; Franja Eržen, žena žel. zvanič-nika, 49. let. Medvedova c. 8; Anton Svetek, računski ravnatelj v p., 82 let, Gosposvetska c. 5; Vlasta Božič, dijakinja. 17 let, Lepodvorska ul. 35; Marija Merčun, zasebnica, 07 let; Dolenjska c. 17; Frančiška Štrekelj, vdova škof. vrtnarja, 82 let, Sv. Petra cesta 65; — V bolnišnici so v istem č ju umrli: Leopold Sušnik sin šoferja, 1 leto, Tržič 119; Jera Šturm, žena posestnika, 63 let. Vel. čolnarska ul. 15; Anica Grošelj, hči posestnika, 14 let, Dobrafeva 2; Vladimir Videnšek, sin pekovskega pomočnika, 1 leto, Selo 10; Nuška Povše, hči delavca, 1 leto, Moste 4; Ivana Babnik, žena posestnika, 31 let, Stanežiče; Josipina Moschke, zaseb-niea. 47 let. Krekov trg 10; Anton Tršinar, sin dninarice, 3 mesece, Bruna vas 10: Peter Zupane, sin rudarja. 3 mesece, Hrastnik 140; Marija Ko-derman, žena posestnika, 38 let, Ježa 11; Mica Podukar, žena delavca, 63 let, Vranjek pri Golniku; Jožef Kocjan, hlapec, 27 let. Cerkvena ul. 11; Ana Golcbič, dninarica. 33. let.
O Ogoljufani delavci. V »Slovencu« št. 213 od 19. t. m. je bila med dnevnimi novicami objavljena pod naslovom -.Ogoljufani delavcu, notira, v kateri smo porcčali, da je zidarski mojster Franc Novak poneveril zaslužek delavcem in pobegnil. Radi te notice nam je dolžnost ugotoviti, da navedeni Franc Novak ni zidarski mojster in sntudi ne član Strokovne zadruge zidarskih mojstrov in studenč. v Ljubljani, v kateri so včlanjeni vsi zidarski mojstri ljubljanske oblasti. — Ta Franc , Novak je najbrž identičen z nekim Novakom, ki je poznan kot navaden zidarski delavec-akordant in ga tud i zidarska zadruga zasleduje zaradi šušmarstva.
O Javen apel. Prejeli smo: Regulacijska dela Vegove in sosednjih ulic se bližajo koncu. Res pravi kras je dvorski okraj in okolica Zvezde. Toda ena ulica v tem okraju ne dela lepega utiša in to je Soteska, katero se je pri teh delih popolnoma prezrlo in ki bo najbrže ostala tako zanemarjena, kakor je bila do sedaj. Ni sicer promenad na ulica, pač pa je zelo frekventirana posebno po dijaštvu iz realke. Oglejmo si jo nekoliko. V deževnem vremenu bruhajo hiše štev. 1 in 2 deževnico naravnost na ulico. Ljudje so primorani I po vodi gaziti. Radi ožine ulice ni nobenih troto- j arjev. Pozimi pa drči na ulico neprenehoma sneg raz streh prej navedenih nasproti si stoječih visokih hiš, tako da so pasanti v vedni nevarnosti, ker se ne morejo nikamor umakniti. Še hujše je pa. če se sneg nekoliko stopi in potem zopet zamrzne ... Cela ulica je polna ledu in izgleda kot kakšno drsališče. Vzrok teh nedostalkov leži v tem, ker nima ulica od sredine v smeri proti Vegovi ulici nobenega kanala, kamor bi lastniki hiš Stev. 1 in 2 žlebove izpeljali. Tudi kanal od sredine ulice proti Simon Gregorčičevi ulici je skrajno pomanjkljiv in se redno vsako leto zamaši, tako da nastane v sredini ulice celo jezero in udira voda skozi vrata na dvorišča ali v kleti. Pri nekoliko dobri volji bi se lahko odpravili ti ' nedostatki ob sedanji priliki regulacije Vegove ulice z majhnimi stroški. Treba bi bilo znižati ulico v obeh smereh proti Vegovi in Simon Gregorčičevi ulici, napraviti iz sredine ulice proti Vegovi ulici kanal, sedanji kanal od sredine proti Simon Gregorčičevi ulici pa temeljito popraviti. Apeliramo na g. župana in gg. občinske svetnike, naj si ulico samo ogledajo in prepričani smo, da bodo takoj potrebno ukrenili in dali^nalog gradbenemu oddelku, da te nedostatke še pred deževno sezijo in pred zimo odpravi. — Prizadeti.
0 Sveta vojska in Brezalkoholna produkcija sta se preselili s Poljanskega nasipa v Komenskega ulico 17, t. j. druga hiša od Učiteljišča proli Vidovdanski cesti. Telef. št. 3351.
0 Samaritanski tečaji Rdečega križa. Vo-i momibna slavnost se je vršila dne 17. t. m. od 6 do 9 zvečer v dvorani OUZD. V prisotnosti zastopnikov civilnih in vojaških oblasti so polagali prvi samaritani iz delavskih slojev izpit in prav z t navdušenjem vstopili v krog sodelavcev Rdečega križa na polju človekoljubja in humanitarnega de-■i la Hvalevredna je njih požrtvovalnost tem bolj, ker so kljub celodnevnemu zaposlenju žrtvovali 40 ur svojega počitka ler redno obiskovali večerna predavanja, ki so jih imeli v dvorani OUZD naši mestni zdravniki dr. Mavricij Rus in dr. Franta . Mis Prednašala so se udeležencem važna poglavja iz anatomije, fiziologije, biologije in predelala vsa poglavja o prvi pomoči pri nezgodah ter se v njih praktično izvežbali. Od 48 rednih obiskovalcev jih je pristopilo k izpitu 43, ki so ga v veliki večini .s prav dobrim uspehom dovršili. Pohvalna Je po* žrtvcvalnost naših novih samaritanov tem bolj, ker so se vsi prijavili tudi zn višji tečaj, ki prične s 1. oktobrom i. 1., v katerem se bodo poučevali o vseh panogah higiene, tako iz splošne, kakor tudi h specialnih področij (tuberkuloza, alkoholizem, duševna higiena, dečja, posebno pa obrtna higl-
V MESTNI HIoT NA AI1ACLJEVI CESTI JE
fropaltSCc odprto
od 9. dop. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah od 8 — 12
ena). Se 40 ur svojega počitka bodo prostovoljno žrtvovali naši vrli saniaritanci iz delavskih krogov. Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani vrši s priredbo teh samaritanskih tečajev eminent-no važno delo na polju povzdige narodnega zdravja, človekoljubja, humanitarne solidarnosti napram bližnjemu in ljubezni do domovine. V teku je tudi samaritanski tečaj za učiteljstvo in naše vrlo orožništvo.
O Na dnu življenja. Prav nečedno afero preiskuje ljubljanska policija. Nekje v bližini klavnice je odkrila celo gnezdo prostitucije in nemorale. Na dan so prišle naravnost grozne slike o pokvarjenosti moških ter še večji pokvarjenosti žensk. Pravi v?Jok takih gnusnih pojavov pa je zopet brezposelnost žensk. Podrobnosti o aferi so take, da jih pošten list res ne more in noče priobčiti
0 Iž policijske torbe. Sumljivega človeka je aretirala ljubljanska policija včeraj zjutraj. Prodajal je razne ure pri strankah. Ker so ure najbrže kje ukradene, so ga prijeli. Sumljivec je povedal, da je — turški državljan. — Zlikovci kradejo vse. Neltt avtotaksni podjetnik je prijavil, da so mu ukradli celo evidenčno številko z avtomobila. — V Verbičevo gozdarsko barako pod Rožnikom je bil izvršen vlom. Tatovi so tesaču Antonu Novaku odnesli nekaj denarja, uro in verižico. Novak trpi več sto dinarjev škode. — Prodajalki Angeli Škrbčevi je bilo iz veže na Turjaškem trgu št. 1 ukradeno žensko kolo, vredno 1700 Din. — V takozvani »cesarski baraki* na Viču so našli mrtvo 45 letno delavčevo ženo Marijo Dolničarjevo mrtvo. Policijska komisija je ugotovila, da je umrla za kapjo in radi prevelikega zavživanja alkohola. — Ovadeni so bili trije kalilci nočnega miru, en gostilničar radi samovoljnega prekoračenja policijske ure, en avtomobilist radi prekoračenja avtomobilskih predpisov in devet voznikov radi prestopkov zoper cestni red.
O Danes se dobe pri Sedmici v Mostah pečene krvave iu mesene klobase.
© Dr. Ivan Drobnič, Specialist za pljučne i.n notranje boiezni ordinira: od pol 9 do pol 12 in od 3 do 'pol 5 — Miklošičeva c. 7. Telefon 8164.
O Kino Ljubljanski dvor: Velemestna mladina. Vesela igra z Harrvjem Liedtke in Marijo Paudler. (Ob pol 11, 8, po! 5, 6, pol 8 in 9.)
O Dr. Bereani. Kongresni trg 14, ordinira zopet za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni.
© Primarij dr. Minar radi udeležbe slovanskega kirurg, ortop. kongresa v Pragi do 30. sept. ne ordinira.
© llnionska klet toči sijajen vinski mošt,
k; ga preša centralna vinartin v Dalmaciji.
0 Kemično snnženjc oblek — Šimenc, Kolodvorska ulica S.
© Parim in vročezračna kopel v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev bo orl 24. septembra zopet otvorjena in sicer ob torkih in sobotah za moške, ob sredah in petkih za ženske, vsakikrat od 14 do 18.
Šolske iodblce
aktovke, nahrbtnike v največji izbiri in po najnižjih cenah priporoča IVAN KR/ltOS - Aleksandrova 13
Ob 5Clctnici megd. Vincencijeve konference.
Ustanovil jo je pred 50 leti dekan in fupnik Tomaž Rožene v času, ko še ni magdalenskih žup-ljanov stiskalo gorje tako izrazito proletarskega predmestja, kakor je danes. Oh, veliko gorja, dušnega in telesnega, je v petih dekadah svojega obstoja lajšala družina požrtvovalnih rmgdalenskih Vincencijanccv, ki so jim bili na čelu kovač Filip Schatzle, kovač Jurij Baumel, profesor Egidij Die-tinger, tajnik okr. glavarstva Jakob Bankalari, kaplani Jožef Čede, Anton Kolarič in Anton Str-gar, Franc Kovač in Kokol in od 1. 1918. naprej mizar Janez Labes. Neprekinjeno je delovala na polju krščanske dobrotvornosti magdalenska Vin-cencijcva družina, ki ji stoji danes z darežljivostjo in vzgledno gorečnostjo na strani 250 podpornikov.
V znamenju bogate žetve in lepe bilance praznujejo danes magdale-nski dobrotvori in samaritani 50letni jubilej svoje konference in zro s ponosom v brazde, ki so jih na ledinah magdalenskega predmestja razbrazdala dejstva krščanske dobrodelnosti, krščanskega usmiljenja. Ob pol desetih se vrši v magdalenski cerkvi jubilejna pridiga, ki jo ima ravnatelj bogoslovja dr. Cukala, prvoboritelj na polju kršč. dobrodelnosti v Mariboru; nato sledi slovesna služba božja, nakar se člani zbero v župnišču k jubilejnemu zborovanju.
Naj bi magdalenska Vincencijeva družina na pragu šestega desetletja zaživela v novo rast; naj bi njena pot tudi v naprej vodila do velikih uspehov na polju krščanske dobrotvornosti in da bi na njeno delovanje rosil blagoslov božji.
□	Za gospodinjsko izobrazbo kmečkih in viničarskih deklet. V Kamnici pri Mariboru se je te dni zaključil gospodinjsko-nadaljevalni tečaj, namenjen kmečkim in viničarskim dekletom. Zaključek tečaja se je izvršil zelo slovesno in je bil združen z razstavo, ki so se v njeni lični preprostosti in skromnosti odražale tudi skromne potrebe, ki se javljajo v gospodinjstvu naših kmečkih in viničarskih družin. Razstava je nudila zgovorne dokaze pridnih rok ter vzornih bodočih gospodinj. Zaključni govor je imel referent za kmetijsko nadaljevalno šotatvo pri obl. komisarijatu prof. Krošl, nakar so sledile razne pevske točke in zahvalni govori posameznih udeleženk tečaja, ki so v priprostih, toda iskrenih in hvaležnih besedah naglašale veliki pomen omenjenega tečaja za pametno in racionalno gospodinjstvo v naših kmečkih in viničarskih družinah, ki se vsebolj potapljajo v lagodnost predmestnega družinskega življenja. Omenjeni tečaj je obsegal 27 učnih dni in se je vršil pri šolskih sestrah v Kamnici. Ker je bil naval na ta tečaj tolik, da se izdaleka niso mogle sprejeti vse prosilke, se v_ doglednem času otvori drugi gospodinjsko-nadaljevalni tečaj za kmečka in viničarska dekleta.
□	Tihotapčeva smola ter njene usodcpolne posledice. Jože Dobrovnik, po poklicu trgovski pomočnik, ni tlhotapec-novinec. Pa jo je topot navzlic svoji opreznosti skupil. Privozil je tovorni vlak preko avstrijske meje v 6t. II}. Nesrečno naključje je hotelo, da je pomolil na postaji svojo glavo iz tovornega voza. To je bilo zanj usode-polno, ker so ga "bili opazili podpregledniki^ fin. Kontrole Franc Ruperi, Eruest Fluher in Josip Marčič, ki so takoj zasnovali imeniten načrt. Dvignili so se na zavorne hiilce ter opazovali med vožnjo voz, v katerem se je vozil tihotapček, ki ni niti slutil, kakšna mreža se spleta okoli njega.
Tam ob lajteršperškem tunelu je pomolela ponovno tihotapčeva glava iz voza, koj nato pa so le-leteli na obe strani mnogoštevilni skrivnostni omoti, ki so obležali na bližnjih tratah. Na mariborskem kolodvoru pa se )e zgodilo čudo, da je ob njem tihotapčč vztrepetal. Ko je kanil, izmuzniti se neopaženo iz voza, je s strahom opazil, da je voz zaprt. Joie Tihotapček )• bil v kletki. 26 kg saharina je bilo zavitega v omotih, ki so jih skrbni čuvarji drž. interesov našli ob lajteSper-škem tunelu, in pa v nekaterih omotih, ki so jih po Jožefovi aretaciji iztaknili v temnih kotičkih tovornega voza. Kazen se je glasila na takojSnje izplačilo 36.000 dinarjev; ker prijeti tihotapec tega ni zmogel, je moral nastopiti enoletno zaporno kazen. Pri zasliševanju in preiskavi se je ugotovilo, da je Jože član zloglasne organizirane tihotapske družbe, ki je pred meseci streljala ob laj-teršperškem tunelu na fin. stražnike.
□	Nočno lekarniško službo ima tekoči teden lekarna pri Angelu Varhu na Aleksandrovi cesti.
□	Primorci ne nepozabite, da obhaja dne 5. oktobra »Jadran« svojo desetletnico v veliki unionski dvorani. Predprt 'ija vstopnic pri Šini-goju na Aleksandrovi cesti in pri Kosiju na Kralja Petra trgu.
□	Iz tukajšnje greroijnlne trgovske nadaljevalne Sole. Vpisovanje se vrši za vse razrede v nedeljo, dne 29. t. m. od 10 do 12 v prostorih drž. trg. akademije na Zrinjskega trgu I.-l. K vpisovanju je treba prinesli zadnje šolsko spričevalo, po dve izpolnjeni rodovnici, ki se dobe v pisarni Trgovskega gremija; novinci pa naj prinesejo še potrdilo tukajšnjega Trg. gremija, ki se tudi dobi v gremijalni pisarni, Jurčičeva ul. 8-II. Pismeni pcnavljatni, sprejemni in dr. izpiti se prično v ponedeljek, dne 30. t. m. ob 15. Ustmeni izpiti pa bodo dne 1. in po potrebi še 2. oktobra od 15 dalje. Reden pouk se prične v četrtek, 3. oktobra ob 15.
□	»Maribor« začne z rednim delom. Za letošnjo pevsko sezono ima »Maribor« v načrtu velik koncert, na katerem zapoje znamenito Satt-nerjevo »Soči« ter novo skladbo prof. Mirka za zbor in soliste ter veliki orkester »Božična kan-tata«. Poleg tega ima v vidiku več pevskih nastopov v Mariboru in okolici. Z dosedanjimi uspehi je »Maribor« dokazal, da se iz leta v leto dviga in spopolnjuje. In tudi prihodnje leto mora naše društvo napredovati. Zato mu bodo gotovo vse dosedanje članice in člani ostali zvesti; zato se bodo na novo prijavili vsi oni, ki imajo zmožnosti in veselje do petja. Prvi sestanek je jutri ob pol 20 v pevski sobi, Slomškov trg 20. Pevke in pevci — vsi!
□	Naša društva. Katoliška omladina priredi danes izlet k Sv. Lenartu, kjer uprizori po večer-nicah trodejanko »Spoštuj očeta« in enodejanko »Zamujeni vlak«. — Krščanska ženska zveza pa se danes polnoštevilno udeleži proslave 501etnice Vinccncijevc konference pri sv. Magdaleni in pa slovesne blagoslovitve novega cerkvenega pokopališča na Pobrežju ob 16.
n Iz tukajšnje Čevljarske obrtne zadruge. Četrta toletna vajeniška in pomočniška preizkušnja se vrši v nedeljo, dne 13. t. m.; prošnje za pri-pust k preizkušnji je vložiti do 1. oktobra pri načelniku, Orožnova ulica 6.
□	Pojasnilo. Z ozirom na notico, objavljeno
v četrtkovi številki pod naslovom »Taki ne bi j smeli biti sadovi športne vzgoje«, pripominjamo, da ne gre v predmetnem slučaju za rezervno moštvo tukajšnjih športnih klubov »Maribor« in »Ra-pid«, kar bi radi nenavedbe prizadetih športnikov moglo dati Občinstvu povoda k neutemeljenim domnevam glede prestiža obeh navedenih športnih klubov, ampak za rezervno moštvo tukajšnjega športnega kluba »Železničar«, proti kateremu je že uvedena od strani tukajšnjih športnih instanc tozadevna ovadba na LNP.
□	Priglasitveni rok za gledališki abonma se podaljša do prihodnje sobote, dne 28, t. m,
□	Posetnlki današnjih konjskih dirk morajo vedeti, da se po tretji dirki vrši žrebanje vstopnice, ki dobi kot premijo konja zmagovalca. Konj pa pride na dra/.bo, ki se jo mora udeležiti tudi posestnik srečne vstopnice, Ako za konja ne bo dražbiteljev, ga dobi lastnik srečne vstopnice. Če se pa doseže večji izkupiček kot 5000 Din, prejme lastnik vstopnice ta znesek, presežek pa pripade gospodarju konja po odbitku 15% za društveni sklad. Dirke sc vrše ob vsakem vremenu. Pričetek ob 14,
□	Na delovnem trgu. Takoj dobi zaposlitev:
I	strojnik, 2 kollarja, 1 podkovač, 3 mizarji, ena uradnica in 4 vzgojiteljice. Pojasnila daje tukajšnja Borza dela.
□	Za invalide. Opozarjamo v smislu določil inv. zakona, da se morajo vsi tisti, ki imajo pravico na prejem invalidnine, drugih pripadajočih pravic ter denarne podpore, prijaviti pismeno na okrajno invalidsko sodišče, kjer dobe potem potrdilo, da imajo vse pogoje za prejem invalidnine ozir. denarne pomoči. Prijavi je treba priložiti predpisane dokumente. Pismene prijave se morajo vložiti najkasneje do 30. novembra ter je v interesu vseh prizadetih, da si pravočasno preskrbe tozadevne listine.
□	Na tukajšnji gostilničarski nadaljevalni šoli se vrši vpisovanje učencev in učenk vseh treh razredov v torek, dne 1. oktobra od 17 do 19 v prirodoslovnem kabinetu drž. trg, akademije na Zrinjskega trgu. K vpisovanju je treba prinesti zadnje šolsko spričevalo ter potrdilo zadruge, ki se dobi v Zadružni pisarni (hotel »Mariborski dvor«) ter 50 Din vpisnine. Ponavljalni izpiti so dne 2. in 3. oktobra od 15 dalje. Reden pouk prične v petek, dne 4. oktobra ob 17. Natančnejši podatki pri vodstvu šole.
□	Silovita nevihta je zabesnela v noči od petka na soboto preko Maribora in okolioe. Ponekod je vihar polomil vejevje na sadnem drevju ter povzročil sadjarjem nemalo škodo. Tudi Drava, ki je vsa motna in umazana, vidno narašča radi očividnih velikih nalivov v gornjem toku.
□	Živilski trg je bil včeraj radi deževnega vremena slabo založen; tudi obisk je bil slab. Špeharji so pripeljali 48 zaklanih svinj; kmetje pa
II	vozov sadja, 13 vožov krompirja, zelja in čebule. Cene so bile sledeče; krompir 90 p do 1.23} čebula 2 do 3, zelje 50 p do 6, kumarce 10 p do 2, fižol v stročju 1, luščen grah 8 do 10 (liter), karfi-jola 5 do 8, glavnata solata 75 p do 1, endivita (komad) 75 p do 1.25; pri sadju so se cene ustalile: jabolka 2—5, hruške 3—6, slive 2—4, breskve 10 do 18, grozdje 6 do 10. Krme pa sploh ni bilo radi slabega vremena, ki je tudi povzročilo, da ni bilo na trgu običajne gnječe in vrvenja. Mariborske gospodinje so namreč brž opravile svoje tržne posle ter hitele radi deževja, ki je lilo kakor iz škafa, urnih korakov domov.
□ KolcsarH pozorl Tatvine koks sc dnevno množijo! Zato zavarujte Vaša kolesa pri »Prvi Jugoslovanski kolesarski zaščiti« v Mariboru, Gospo^kn 20, kntern Vam v slučujti tatvine Vašega kolesa vrne novo kolo. Zahtevajte prospekte.
Celje
& K današnji vprizoritvi Gtogoljeve >Že»it-Toc. Junaki Gogoljeve »Zenitve« so stari samci, življenja siti, radi udobnosti zakona željni. Sredi dolge vrste komičnih zapletljajev stojita Kačkarev in Fjokla, prvi prijatelj samca Podkolesina, ki ga hoče za vsako ceno oženiti, druga poklicna snu-bačica. Dejanje samo potelia lahko in umljivo. Režija je današnji vprizoritvi dala predvsem pov-darek na situacijsko komiko. Vstopnice se dobijo od pol 10. do 11. dopoldne ter od 2. popoldne dalje v Narodnem domu.
& Uboj radi ljubosumnosti. V četrtek, dn« 19. t. m. se je pripetil v Trnovem hribu zločin, katerega žrtev je postal 22 letni kopaški vajenec Ferdinand Zupane iz Sp. Rečice 125, pristojen v občino Sv. Krištof pri Laškem. Ubil ga je 20 letni rudniški kopač Franc Kandolf iz Hude jame. Navedenega dne sta se vsak zase ločeno podala na vasovanje. Najprej je prišel pokojni Zupane, kmalu za njim pa Kandoll Ko je Kandolf videl Zupanca pri dekletu, ki ga je smatral za svojega, se je pričel jeziti, jeza je kaj kmalu prešla v medsebojni prepir, tekom katerega je Kandolf izvlekel iz žepa nož in ga kratkomalo zasadil Zupancu naravnost v srce. Na Zupančev krik je prihitel kakih 15 korakov oddaljeni Jožef Hafner in nesrečnežu izvlekel nož iz prsi. Iz rane je bruhnila v močnem curku kri in kmalu je Zupane omedlel. Čeprav so ga takoj prepeljali k okr. zdravniku dr. Čedeju, je kmalu izdihnil. Kandolf je takoj po krvavem dejanju pobegnil in se do petka skrival po bližnjih gozdovih. Orožniška patrulja ga je pa v petek izsledila in odvedla v zapore okrajnega sodišča v Laškem, kjer je bil včeraj zaslišan. Kandolf trdi, da ga je hotel pokojni Zupane napasti in da ga je že opraskal nekaj po obrazu, da je torej ravnal le v silobranu.
& Poskusno oranje z Eberhardtovimi plugi. Svetovnoznana tovarna plugov prireja letos zopet po svojem zastopstvu D. Rakusch v Celju po raznih jerajih Slovenije poskusno oranje 7, jeklenimi Eberhardtovimi plugi najnovejše sestave. Poskusi se vršijo od 15. septembra do 15. oktobra. Tvrdka Eberhardt in njeni plugi znamke »merjasec« uživajo sloves najboljših plugov v vseh kulturnih državah ne samo vsled številnih odlikovanj, ki so si jih pridobili na poljedelskih razstavah in tekmah, temveč predvsem radi prednosti, ki jih imajo pred drugimi plugi, in vsled svoje neprekosljive trpež-nosti. Tako višino v kakovosti svojih izdelkov je mogla ulmska tovarna doseči le, ker izdeluje jeklene pluge že nad 75 let. Vsestranske izkušnje že toliko časa specializirane industrije so omogočile izdelovanje za vsako zemljo in za vsako vprego najbolje odgovarjajočih plugov. Vsak gospodar, ki je preizkusil enkrat Eherhardtov jekleni plug, pač ost»ne istemu vediio zvest. Poskusno oranje je zelo poučilo in zanimivo ne samo za one gospodarje, ki Eberhardtovih plugov še ne poznajo, temveč tudi za tiste, ki jih že imajo, ker nudijo tudi tem zadnje novosti plugov ter pouk v njih uporabi. Orje in poučuje strokovnjak tovarne same. Kraj in čas poskusnega oranja se po posameznih občinah javno razglaša na krajevno običajen način.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob »> "»i
Nedelja, 22. sep temina: VELIKA ABECEDA
USPEHA, premijera. Izven. Pondeljek, 23. septembra: Zaprto. Torek, 24. septembra: Zaprto.	'
Sreda, 25. septembra: STRAHOVI. Red C. Četrtek, 26. septembra: VELIKA ABECEDA.
Red E.
»Velika abeceda uspeha«, štiridejanska komedija, delo pisatelja Pagnola, je druga dramska premijera v nastopajoči sezoni. Velika Abeceda je trenotno najbolj igran, pa tudi uspel komad, ki je prišel v letošnjem letu na deske. Z Abecedo so se proslavili veliki igralci Palmberg in Rašilov ter drugi v vlogi učitelja Topaza. V Ljubljani ga igra g. Cesar, ostale glavne vloge so v rokah g. Grego-rina, g. Lipaha. g. Kralja, g. Potokarja, g. Zelezui-ka in gospe Nablocke. Režija je prof. Šestova Premijera bo v nedeljo 22. t. m. kot izven predstava. Cene normalne dramske.
Gledališki list Narodnega gledališča v Ljubljani. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani bo izdajala ludi v letošnji sezoni 1929-30 svoj gledališki list, vendar, v nekoliko spremenjeni obliki. Za vsako premijero, bodisi v drami ali v operi izide posebna številka gledališkega lista pod naslovom dotične preniijere. Gledališki list bo prinašal poleg točnega gledališkega letaka z zasedbo vlog tudi razne članke, ki se bodo nanašali speci-jelno na dotično delo, predvsem kratko vsebino dotične predstave. Tako upa uprava, da bo ta gledališki list vsak večer, kadar se vprizarja .lotično delo, enako aktualen kot pri premijeri. Gledališki list bodo prodajali gg. biljeterji in pa dnevna blagajna v operi.
Zadovoljnost v zakona.
Iz vsega srca se Vam zahvaljujem za sijajni uspeh Vašega preparata »Aroko I«, s katerim sem na popolnoma mil in prijeten način, da moj bolnik tega niti opazil ni. ozdravila strastnega alkoholika, ki je mučil mene in mojo družino že dolgo let s svoio slabo navado. Preparate sem mu dajala skrivaj v jedi in pijači in uspeh se je pokazal z vso gotovostjo v času. ki je po Vaši napovedi za to potreben, namreč v treh tednih.
Rešili ste človeka gotovega propada in napravili s tem najin zakon zopet srečen in zadovoljen, kot je bil prej. Iz hvaležnosti Vam dovoljujem, da priobčite moje pismo v časopisih, če bi se pa kdo zanimal za moje ime, mu smete na zahtevo sporočiti moj naslov.
Se enkrat moja in mojih otrok srčna hvala!
Z velespoštovanjem: S.
Take in podobne zahvale prihajajo vsak dan tvrdki
Aroine Company,
Zagreb, Jelačičev trg br. 20
za njeno sredstvo »Aroko 1«, s katerim je mogoče na popolnoma nenevaren način odvaditi alkoholike vseh starosti in jakosti v razmeroma kratkem času alkoholizma. Ozdravljeni alkoholik pa se ne bo nikdar več udal alkoholu. Obrnite se še danes s pismom na našo tvrdko, ki Vara zastonj in franko v dobro zaprtem in diskretnem ovoju, brez napisa na zunanji strani in na vsak naročeni naslov pošlje tiskovine, cenik in vzorce, ln sicer brez obveznosti z Vaše strani za nakup. Tisočere družine so obvarovale svoj ugled obstoj in napredek s pomočjo sredstva »Aroko I«. Ce imate torej all<o-holika v hiši, pomeni naše sredstvo tudi Vam gotovo zmago nad zlom, zaradi katerega Vam preti velika nevarnost
Šahovski turnir v Rogo Slatini
Predno kupite peč
vprašajte Vašega sorodnika, znanca, prijatelja, ki že ima ZEPHIR-pec, in brez-dvoma bodete čuli o tej peči samo najboljše, ker je kurjava z drvmi higijenska, prijetna in s ZEPHIR-jem najcenejša
Dvorana, v kateri se vrši šahovski turnir.
Rogaška Slatina, 20. septembra.
Včeraj se je v Rog. Slatini pričel šahovski turnir, ki mu vsi gostje z zanimanjem slede. Največjega zanimanja je deležen Akiba Rubinstein iz Amsterdama, ki s svojo impozantno osebnostjo in z genijalno igro stoji pred drugimi udeleženci turnirja. Ljudje tega odličnega šahista neprestano nadlegujejo in jim mora venomer podpisovati svoje avtograme. Podpiše in hiti z nasmeškom dalje. Gospod Rubinstein je že prvi dan s svojo originalno igro pritegnil pozornost. Partijo z Griinfeldom je tako močno začel in razvil, da je bil Griinfeld že po nekoliko potezah v očividni stiski. »Rubinstein je pokazal nekaj novega!« je završalo med kibici in igravci. Naš Pire je pripomnil, da vendarle ni lepo od Rubinsteina, da takole prisili Griin-felda, da mora samostojno misliti... No. Akiba je dobrodušen gospod, ki mu menda ni do senzacij; čeprav je imel enega kmeta več in sploh boljši položaj, je vendarle igra končala z remis.
Rubinstein po vsaki potezi zapušča svoj sedež. Skozi dvorano se vsakokrat napoti v najbolj oddaljen kot ter tamkaj na samem in od nikogar motljen sameva in zre zamišljen v zrak pred seboj. Le izraz nasmeška na njegovih licih izdaja globino njegovih misli in idej. Sicer pa je njegov položaj v času premišljevanja takšen, da ga ostali igravci primerjajo z jastrebom, ki iz vifav nadzira in preži na svojo žrtev.
' Mož je tedaj z vseh plati zanimiv, in ni čuda, če se vse vrti okrog ujegovega sedeža ter opazuje vsak njegov najmanjši gib. Najbolj se za Akibo zanima fotograf, ki se z vsemi silami poganja za priliko in položajem, ki bi bil pripraven za njegov aparat, toda čim fotograf uredi svoj aparat, jo Rubinstein lepo pobriše v svoj kot...	, „
Mojster Griinfeld je miren človek. Po vsaki potezi se s palico v roki sprehaja mirpo in počasi po dvorani. Tudi Przepiorka je dobrodušen igravec, dočim je Madjar Maroczi znan
po svoji eleganci. Oba pa sta zelo resnega obnašanju in sta zelo koncentrirana okrog svojih partij. Poln samozavesti je Nemec Samisch. Kot bi se še vedno spominjal, kako je v Karlsbadu tolkel Capablanca... Bolj prijazen je njegov rojak Brinckman, kateremu prijaznost narekuje že njegov duhovniški poklic. Dr. Geiger je takisto dobrodušen Avstrijec, ki se na vse načine trudi, da bi bil med zmagovalci prvi. Medtem je pa že prvi dan zgubil partijo s Čehom Flohrom, zato je zdaj zadovoljen, če bo dobil vsaj drugo nagrado .. Morda bo radi svoje prirojene dobrodušnosti še kaj popustil v svojih željah! Zelo simpatičen je dalje Ilon-linger, majhen Avstrijec, ki se pri igri stisne ko jež, a glavo podpre z obema rokama. Flohr je resen mladenič, ki ima precej upanja in znanja. Tudi Peruunec Canal |e izredno simpatičen mož.
Naš Pire s svojo navadno formo st- najbolj karakterizira. ako se na kratko pove: to je Pire! Kosta Rožič, tajnik jugoslovanske šahovske zveze, je začel z ostrim naskokom. Ne mara nikogar tolči, vsakogar prosi le za revanž... Sicer je v odlični formi in je celo Rubinsteinu prizadejal dovolj brige. Dr. Singer je svoj start začel s porazom. Zmagal ga je Madjar Takncs. Dr. Singer upa in ima trdno upanje, da to ni edina ničla na tabeli igravcev... Naš Jovano-vič je tih in rezerviran mož. Najprej se jc spravil na Slovane: prvi dan je imel s Pircem slabo srečo, drugi dan s Flohrom nekoliko boljšo. Zelo zanimiva osebnost je gospod Takacs, ki inuogo, mnogo misli. Pri tem potisne očala iznad oči na čelo, se stisne ter izgleda tako kot pilot. Mož igra zelo močno in lepo.
Turnir je zelo napet, na vso moč intere-santen. Časnikarski poročevalci imajo polne roke dela, zlasti dopisniki inozemskih listov hite in sproti obveščajo svoja uredništva o izteku turnirja. Trenutno je v Rogaški Slatini zastopana po uglednih časnikarjih vsa Evropa. Ravno danes je dobil Brinckmnn iz Anglije brzojavko, naj za božjo voljo jjošilja vsak dan brzojavna poročila za svoje liste. Ves svet pri-
Rubinstein pri igri — ob njemj dr. Gros.
eakuje dnevno poročil iz Rogaške Slatine. Oblastnemu komisarju dr. Leskovarju dolgujejo igravci in Rogaška Slatina globoko hvaležnost, da je v svoji bistroumnosti aranžiral ta turnir. Rogaška Slatina bo ž njim samo pridobila, ker se glas o njej v teh dneh širi po vsem širnem svetu. Vsa naša domovina bo deležna te posredne propagande, ki jo radi turnirja za Rogaško Slatino delajo tuji časnikarji.
Organizator turnirja je g. Emil Krumer, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru, dočim igranje nadzoruje dr. Mavro Gross, kopališki zdravnik v Rogaški Slatini. Disciplinarno turnirsko sodišče sestavljajo gg.: Kramer. dr. Gross, Griinfeld, Rubinstein in Samisch. Ravnatelj zdravilišča g. dr. Šter gre turnirski upravi v vsakem oziru na roko. Turnir je po svoji kvaliteti (šest velemojstrov) kakor po svojem aranžmaju resnično prvovrsten.	Dr. G.
Prvo kolo: dne 19. septembra. Partiju Rubnistein — Griinfeld:
1.	d2—d4	Sg8—f6
2_	Sgl—f3	e7—e6
3.	Sbl—d2	d7-d3
4.	e2—e3	e7—e5
5.	a2—a5	Sb8—e6
6.	d4—e5	Lf8—e5
7.	b2—b4	Lc5—d6
8.	Lel—b2	0—0
9.	e2—e4	Dd8-e7
10. Tal—cl		Tf8—d8
II.	Del—e2	e6—e5
12.	e4—d5	Sf6—d 5
13.	Lfl— d3	h?—h6
14.	Sd2—e4	a7—a6
15.	Se4-d6	Td8—d6
16.	Lb2—e5	Se6—e5
t7.	Sf3—e3	De7—e5
18.	De2—eS	Td6—d8
19.	De8—f5	Sd5—f4
20.	Df5—f4	De5—f4
21'	e3—f4	Td8—d 3
22	0—0 remis.	
Šport
Nedelja nogometnih prvenstvenih borb.
Danes nastopi v prvenstveni borbi 8 ljubljanskih klubov in sicer po 4 iz prvega in drugega razreda. Prvenstvena kampanja ni presenetila naših klubov, kajti, mnogi so pred tem že absolvirali nekaj tekem, pokalnih kot prijateljskih. Vsled tega niso moštva brez treninga, kar daje naslutiti, da bo borba v vseh tekmah precej ostra. Največje zanimanje vlada, kar je razumljivo, za prv. tekmo med Ilirijo in Hermesom, pa tudi pri tekmi med Jadranom in Svobodo ie pričakovati napetih momentov. Dopoldanske tekme drugorazrednih klubov tudi ne bodo monotone, vsled česar bo publika prišla gotovo na svoj račun. Vse tekme se odigrajo na igrišču ASK Primorje in sicer v sledečem redu: Predpoldne ob 8.30 Slovan : Krakovo, ob 10.15 Reka : Grafika. Popoldne ob 14.30 uri SK Svoboda : SK Jadran, ob 16.15 uri SK Ilirija : ŽSK Hermes.
H
Mednarodni miting SK Ilirije. Miting prične ob 14. Zanimiva bo že borba pri teku na 100 m, kjer bo šlo za prvo mesto med Pavšačem in Hade-rerjem. V skoku v višino bo oster boj med Gre-gorko, Zupančičem, Eggerjem in Jakupičem (Hašk); v metu kopja se bosta udarila zlasti Gašper (Concordia) in Kryza (Celovec), ki meče okoli 47m; v skoku ob palici bo Gregorka poizkusil postaviti nov rekord. Precej nejasen je izid v metu krogle; Jeglič Pavšič, Zupančič, Haderer, Gašper so atleti, ki mečejo čez 11 m. Kdo bo prvi? Prav tako zanimiv bo boj pri skoku v daljavo; še enkrat se bosta kosala najbrž za prvo mesto Haderer in Pavšič. V teku na 400 m ima pa Haderer močnega nasprotnika v Rittigu. V metu kladiva trčita drug na drugega zopet stara rivala Gašper in Rotar, ogrožati pa ju utegneta Zupančič in Ferkovič. In končno v teku na 1500 m bomo videli izvrstnega Celovčana Lebana v boju z našim Kumrom in Šoukalom ter Iiaškovcem Rittigom. Ako bosta še sodniški zbor in rediteljslvo dobro vodila miting, bo vsakdo najlepše prebil današnje popoldne na osveženem, zelenem igrišču SK Ilirije.
SK Ilirija (mednarodni miting). Sledeče gospode prosim, da pridejo ob 13.30 na igrišče SK Ilirija: gg dr. Lapajne, major Koprivec, kap. Vizjak, ' Kos, Smole, Oblak, Frelili, Mahkovec, Habič, Logar, Šircelj Kcvel, Miklavčič.
SK Ilirija, nogometna sekcija. — Rezerva igra danes v Celju z SK Celjem v postavi Malič — Mavec, Franzot — Krašovec, Unterreiter, Žitnik I — Černe 1, Belak, Lah, Potrato, Sluga (An-dolšek. Turna). Odhod ob 12. z gl. kolodvora podrobnosti v Članski knjigi in v garderobi. — Isto-tam postava za prvenstveno tekmo s Hermesom; garderoba na našem igrišču ob 15.15. — Juniorji igra i o ob 9 30 s SK Mnrsom. — Načelstvo.
SK Mladika. Danes popoldne ob 5 odigra prvo moštvo prijateljsko tekmo s SK Savico. Ob 10 pa i ara rezerva s prvim moštvom SK Rakovnik. Tekmi se vršila le ob ugodnem vremenu. Vsi Igralci naj bodo točni 1	„„ D1 ,
Medmestni tenis turnir Jesenice : SK Bled se vrši v nedeljo, 22. I. m. na prostorih Zdraviliškega doma na Bledu. Jeseničani predstavljajo v najavljeni postavi zelo dobro moštvo, ki bo za mlado tenis-sekcijo SK Bled 'ako težak nasprotnik. Obeta se prav dober šport.
Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani priredi zaključno jesensko dirko dne 29. septembra 1929 na progi Glince—Vič—Logatec in obratno. Obenem sodelujejo Zvezna kolesarska društva »Sora« St. Vid, »Ljubljanica: Dobrunje, »Zarja« Zgornji Kašelj, »Triglav« Zadobrova-Sne-berje. Vozi se v štirih skupinah Start in cilj je pri gostilni Kramar, Glince Začetek dirk točno ob pol 14.
Službc-nc objave LNP. (Iz seje upravnega odbora 20. septembra 1929.) Tajništvo ponovno objavlja naslednje principielne sklepe upravnega odbora: 1. V svrho izboljšanja rediteljske službe pri pod zveznih tekmah morajo nominirati ljubljanski." klubi LNP gotovo število starejših (polnoletnih) članov, ki bodo sposobni opravljati rediteljske dolžnosti strogo točno in nepristransko, in sicer klubi I. razreda (Primorje. Ilirija, Hermes, Jadran in Svoboda) najmanj po 6 članov, ostali klubi najmanj po 4 člane. Za bodoče tekme smejo klubi postavljati reditelje le izmed teh pri LNP prijavljenih rediteljev. Odgovornost za vestno in točno rediteljsko službo nosijo slejkoprej klubi. Prekršaje bo LNP strogo kaznoval po § 52. k. p. — Rok za prijavo je do 25- t m — 2. Da se pridobi in izvežba sodniški naraščaj, obenem pa izboljša služba stranskih sodnikov pri podsaveznih tekmah, morajo nominirati podsavezu klubi Ilirija in Primorje najmanj po 4, Hermes, Jadran in Svoboda najmanj po 2 in ostali ljubljanski klubi vsaj po 1 svojega člana primerne starosti (nad 21 let) in sposobnosti, ki bodo stalno opravljali službo stranskih sodnikov pri tekmah svojega kluba, po možnosti tudi pri tekmah drugih klubov. Tem članom bo LNP nudil priliko, da se izvežbajo za zvezne sodnike; vsak dobi podzvezno izkaznico, s katero bo imel prost vstop 1; vsem podzveznim in klubskim tekmam na področju LNP; podrejeni bodo poslovnemu odboru LNP. ki jih bo imenom delegiral k pedzveznim tekmam I. moštev, po možnosti pa tudi k ostalim tekmam. Ako bi tak stranski sodnik ne prišel na določeno tekmo ali ako ne bi vršil svoje službe po določilih pravil, bo pozvan na odgovor, njegov klub (kapetan moštva) pa mu bo na poziv sodnika postavil namestnika za dotično tekmo. Z» postavljanje stranskih sodnikov za rezervne prvenstvene in juniorske tekme imajo skrbeti tudi v naprej sami klubi, razen v primerih, ko to izrecno stori Sekcija ZNS ali LNP. — Rok za prijavo je do 25. septembra. — Tajnik II.
Mariborska športna nedelja.
Ob 9 igrišče Železničar: SK Železničar 1. mladina : SK Rapid I. mladina (sodnik Bergant).
Ob 13.30 igrišče Rapida: I SSK Maribor mlad. : SK Rapid mlad. (sodnik Fišer).
Ob 14 jesenska kasaška dirka nn Teznu bi start k medklubski kolesarski dirki >EdelweiG« pri mestnem vodovodu.
Ob 15.30 igrišče Rapid: finale za Pokal LNP ASK Primorje : I. SSK Maribor (sodnik Mohorko).
Športne prireditve t Fiuju. Ob 3 aa tenis igrišče v ljudskem vrtu: medklubska tenis tekma I. SSK Maribor : Slov. tenis klub Ptuj. — Ob 15 prijateljska nogometna tekma SK Svoboda Maribor : SK Ptuj (sodnik Erraenc).
Pot do svetovnega rekorda, nekaj za našega Jegliča.
Svetovni rekorder Emil Hirschfeld, orjak po telesu, piše o svojem svetovnem rekordu preprosto, a zato bolj mikavno.
»Čudno je, da je število atletov, ki gojijo šport v sunku krogle, v Nemčiji prav majhno. Edini narod, ki je prišel v tej panogi zelo daleč in ki jc nam enako vreden, so Amerikanci. Oni so tudi imeli svetovni rekord do leta 1928. V prvi vrsti imenujem Ralpha Rosea, ki je bil dolgo vrsto let rekorder s 15.54 m.
Kakor vsak šport zahteva tudi suvanje krogle treniranja, vseskoz izvežbanega telesa in smotrene volje. Tudi moj razvoj kaže, kaj se more doseči s smotreno voljo, s predpogojem seveda, da si za to tudi telesno sposoben.
Rojen sem bil leta 1903. kot sin kovača v Danzigu. V majhnem kraju Vzhodne Pruske sem obiskoval osemrazredno ljudsko šolo. Nisem imel ne pojma m ne zanimanja za to, kar se imenuje šport. Podil sem se s sošolci okoli, in bolj divje ko so bla naše igre, tem bolj sem bil zadovoljen. S 16 letom sem šel k vojakom. Tudi tukaj so potekla prva leta v službenih opravkih in tudi tedaj še nisem imel zanimanja za šport. V garniziji v Allensteinu sem gojil vse predpisane športne panoge z enako ljubeznijo, ne da bi dajal prednost tej ali oni. A prav to treniranje je bilo vir, iz katerega so sc pozneje razvili moji športni uspehi. Prav počasi sem pričel dajati prednost suvanju krogle in smučarstvu, in spoznal sem, da sem za šport rojen.
Glede krogle sem si beležil svoje uspehe takole: Leta 1921. sem sunil kroglo šele 7.50 m daleč, naslednje leto 9.80, 1. 1923. že U m, 1. 1924. sem se povzpel na 11.90 m in 1. 1925. na 12 m. Tedaj so postali moji predstojniki pozorni name, in 1 .1926. so ine poslali v Berlin-Miinsdorf na vojaško športno šolo. Tam dobiš vse, kar more športnika razveseliti, tam je idealno torišče za doseganje rekordov. Namen vojaške šole je zaključna strokovna športna izobrazba, da dobi armada zadostno število športnih učiteljev. Odkar sem prišel na to šolo, sta mi metoda in trening hitro pomagala kvišku. L. 1926. sem prišel na 13.19 m in leta 1927. na 14.27 m. Prvi veliki dan mojega športnega življenja je bil 26. avgust 1. 1928., ko sem mogel s 16.045 m postaviti nov svetovni rekord. Letos sem šel še dalje in sem 8. julija dosegel sunek 16.11 m.«_
Orel
Orliškim krožkom! Občni zbor Slovenske Or-liške Zveze se bo vršil 29. septembra t. 1. ob 9 dojioldne v Beli dvorani hotela »Union«. Za udeleženke občnega zbora je z odlokom ministrstva za promet štev 74270 z dne 14. septembra t. 1. dovoljena polovična vožnja. Ugodnost velja za 28., 29. in 30. september. Vsaka udeleženka kupi nn vstopni postaji vozni listek do Ljubljane, ki ga pri dohodu v Ljubljano ne sme oddati, ker velja tudi za vožnjo za nazaj. Izkaznice se bodo dobile na občnem zboru.
Prireditve in društvene vesti
Rokodelski dom v Ljubljani. Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. M. Ra-juka ima odslej pevske vajo vsako sredo iu vsak petek ob osmi uri zvečer. Vabimo vse pevce, ki se hočejo v p>etju vsestransko izpopolniti, naj pridejo k vaji v sredo, 25. t. m. ob oemi uri zvečer.
Zahtevajte brezplačeu popisi
ZEPHIR toornlca peči d. d.
Subotica
Samoprodaja za Ljubljano: BREZNIK &. FRITSCH
Sainoprodaja za Celje: D. RAKUSCH. Samoprodaja za Maribor: PINTER I LENARD.
Delavske zbornice in reforma soc. zavarovanja
(Spomenica Centralnega tajništva delavskih zbornic ministrstvu za socialno politiko.)
Delavsko pokojninsko zavarovanje.
V	pogledu delavskega zavarovanja so delavske zbornice pozdravile odlok kraljevske vlade, da izvede z zakonom predpisano zavarovanje delavcev za slučaj onemoglosti, starosti in smrti. To zavarovanje je neobhodna potreba ne samo za 700 tisoč delavcev, zavarovanih pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev in drugih socialnih zavodih, ampak jc tudi potreba celokupnega našega gospodarstva in vsega našega naroda.
Zakaj je to zavarovanje posebno potrebno.
Z uvedbo zavarovanja za starost in onemoglost bi se znatno zmanjšala brezposelnost, ker bi
onemogli in ostareli delavci odstopili mesta onim, ki so danes brezposelni, medtem bo bi na drugi strani zavarovanje bodočnosti milijonom državljanom pomenilo ogromno moralno korist. Ravnotako brez izvedbe tega zavarovanja ni mogoče sanirati in obdržati sedanjih panog zavarovanja, ker bremeni na današnjem bolniškem zavarovanju veliko število onih, ki sicer niso bolni, ampak so onemogli in ostareli in brezpogojno navezani na bolniško zavarovanje.
Potrebni so novi prispevki in podpora države.
V	javnosti se je pojavila misel, da se more sprovesti to novo zavarovanje brez kakih novih obremenitev delavccv in poslodajavcev in brez subvencije države, z enostavnim prihrankom v sedanjih panogah zavarovanja. Delavske zbornicc smatrajo za svojo dolžnost izjaviti, da na tej osnovi ni mogoče ničesar zdravega ustvariti. Iz-vestni prihranki se pač dajo doseči v obstoječih panogah zavarovanja, ali ti so brezpogojno nujni; da se morejo tc panoge same konsolidirati in iziti iz kroničnih deficitov, v katerih se nahajajo, kakor tudi, da ustvarijo sebi neko brezpogojno potrebno denarno rezervo. Toda ti prihranki sa tako majhni, da ne morejo znašati niti desetine one vsote, ki je po zdravem proračunu potrebna, da se izvede zavarovanje za slučaj starosti, onemoglosti in smrti. Izključno jc tedaj, da bi sc nove panoge zavarovanja mogle izvesti brez predpisa novih prispevkov.
Delavstvo je pripravljeno prispevati.
Z ozirom na ogromno socialno in nacionalno gospodarsko vrednost novega zavarovanja, izjavljajo delavske zbornice, da so delavci pripravljeni nosili za sprovedbo svoj odgovarjajoči del finančnih bremen, kateri bi po priliki znašal 1.5% zavarovane mezde.
Okrožni uradi naj bodo večji.
Dalje želimo naglasiti, da se resnejši prihranki v sedanjem delavskem zavarovanju morejo doseči samo z ukinjen jem malih nesposobnih in z ustvarjanjem večjih in za življenje sposobnih Okrožnih uradov za zavarovanje delavcev, katerih število in sedež je treba določiti s samim zakonom.
Za samoupravo zavarovanja.
Kar se tiče ostalih vprašanj zavarovanja, mislimo, da je treba, da ostane delavsko zavarovanje vsekakor samoupravno s paritetnim zastopstvom v njegovi upravi interesiranih delavcev in poslodajavcev.
Turistika
Na Peco! Vsem planincem in širši javnosti sjx>ročamo, da ostane Uletova koča na Peci radi prekrasne jeseni še do nadaljnega odprla, skoro gotovo do srede oktobra. Kdaj sc zapre, bomo še pravočasno razglasili po časopisih. Ker jo avtopromet jako ugoden, vabimo planince, naj ne zamudijo prilike, ogledati si Peco v tej lepi jesenski obleki. To razglašamo radi več povpraševanj gledo zatvoritve koče. Ko bo pa koča zatvorjena. se bodo nahajali ključi za zimske poset-nike v Mežici pri tov. Francu Brezniku, v Črni pri tov. Petru Kolenbrantu in v Podpeci »>ri gospodarju koče lov Maks Golobu. Vse zimske posetni-ke Pece že sedaj naprošamo, da držijo v koči najlepši red in snago in ne poškodujejo inventarja, kakor se je lo zgodilo lansko zimo. — Vse planince zamudnike še ponovno vabimo, da obiščejo šc v letošnji prelepi jeseni grad Kralja Matjaža nn sivi Peci.
Ljudski oder v Ljubljani
»Potopljeni zvon« s katerim otvori danes ob pol 8 zvečer ljudski oder svojo sezono, spada med najboljša dela G. Hauptmanna. Igra nam v krasnih prizorih prikazuje vzpon zvonarja Henrika, ki ga je usoda pahnila med bajni svet, kjer najde svojo propast. Opozarjamo p. t. občinstvo, da je sedaj zopet dovoljen vstop na galerijo in balkon in poleg tega »o * novo somno 7ii|žan« cene vsem prostorom, lako, da je omogočen obisk najširšim slojem k predstavam Ljudskega odra. Predprodaja se vrši danes od 10 do 12 in popoldne od 3. ure dalje v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu.
Post nubila Phoebus
Nad 3 tedne so se posvetovali zastopniki Anglije, Francije, Nemčije, Japonske, Italije in Belgije v Haagu glede nove ureditve nemških reparacij, oz. dajatev Nemčije državam antante.
Doslej je Nemčija te reparacije plačevala po načrtu »Da\ves«. Njene dajatve so znašale zadnjih 5 let 7„988,849.925 zlatih mark. Od tega je dobila Francija 3.7 milijarde, Anglija 1.6, Italija pol milijarde, ostalo druge države. Odslej naprej se bodo dajatve Nemčije urejevale po načrtu >Young«, ki naj Nemčiji nekoliko olajša breme. Ker znašajo po sklepu mirovne konference vse dajatve Nemčije nad 100 milijard, bedo trajale še več desetletij.
Po mučnih in ostrih debatah, ki jih je povzročil predvsem nastop drugega angleškega zastopnika Snowdena, se je dosegel kenčno sporazum, o katerem je dejal angleški zunanji minister Henderson 2. septembra zastopnikom časopisja v Ženevi: da se more šele po tem sporazumu reči, da je vejna končana. Angleški ministrski predsednik Mac Donald je čestital 30. av gusta brzojavno Hendersonu, ki je zastopal Anglijo v Haagu ter izjavil, da se bodo uspehi haške konference kazali v pacifikaciji Evrope.
Nas zanima mirovna konferenca v Haagu predvsem radi tega, ker se je pojavila na njej prava »mentahteta miru«. Nacionalizem s frazami »svetega egoizma in oboroženega miru« je bil poražen. Ozračje v Haagu je bilo polno odpovedi in požrtvovalnosti. Odpovedali so se Nemci nekaterim ugodnostim načrta »Young«, Angleži so znižali svoje letne zahteve od reparacij za 7 mil. zlatih mark, okupacijske države Anglija, Francija, Belgija bodo umaknile tekom kratkih meseccv svoje posadke iz renskega ozemlja, Italija se je obvezala, da bo dobavila gotove količine premoga iz Anglije. Države se zavedajo bolj in bolj, da tvorijo v današnjem razvoju svetovnega mednarodnega gospodarstva celoto, ki je ne more in nc sme razdirati posamna država z enostranskim poudarkom svojih posebnih interesov. Francozi so pozdravili Brianda ob povratku v Parizu z vzklikom: »Živel mir«. Vsi naredi bre^ izjeme bodo ponavljali ta pozdrav v čast vsem zastopnikom haške konference. Vprav to splošno kopraenje vseh narodov po stalnem miru je delovalo nevidno na merodajne osebe pri konferenci.
Pravi mir Evrope je pojmljiv in možen samo na podlagi ekonomskega ravnovesja, medsebojnega zaupanja in lojalnega priznanja pravic drugih narodov. V Haagu je zmagala ideja, da za dosego pravega miru ne zadostuje samo lirizem blestečih fraz, ampak da so potrebne medsebojne pozitivne žrtve, ki udirajo v »sveti egoizem«. —
Do mini sta dve poti. Prva pot vodi do mini po medsebojnem sporazumu in predpostavlja višjo duhovno enoto vseh narodov ter dobro voljo, druga pot hoče mir zavarovati s topovi in s puškami. Na tej poti naj strah pred uničenjem sili narode, posebno slabejše k miru. Haag se je odločil za prvo pot in to je ugodno znamenje za bodočnest. Etične, duhovne dobrine, pravičnost in medsebojno spoštovanje so to pot dale Evropi mir.
V shisbo duha!
Človek jc duhovno-telesno bitje. Duhovno -telesno bistvo daje vsemu človeškemu stvarjanju in snovanju svoj pečat in mu vtiska duhovno-te-lesni značaj. Celo gospodarsko življenje se temu zakonu ne more odtegniti. Ne le, da je za gospodarsko življenje treba mnogo miselnega dela, temveč duhovna vsebina, ideje so gospodarsko tvorne. Dasiravno gospodarstvo neposredno meri na tvorne, gospodarske vrednote, je pa vendar gospodarstvo, ki je v službi ideje, vse bolj človeka vredno in tudi vse bolj stalno, idejna plat, misel, ki nosi gospodarstvo, jemlje gospodarstvu njegovo izključno tvornost, mu daje neko duhovno obiležje in zastavlja višji, duhovni cilj. Gospodarske vrednote še le po ideji dobe svoje pravo mesto. Še-le v službi ideje postanejo ne sebi cilj, ampak sredstvo za dosego višjega, postanejo človeštvu pomočki življenja in izpopolnjevanja. Zgolj materialistično stališče pretvarja tudi gospodarsko življenje iz človeka vrednega dejstvovanja v človeka ponižujoče ma-likovanje.
V kulturni prilogi berlinskega lista »Ger-mania« je objavil nemški jezuit Frid. Muckermann, izdajatelj Grala, pomembna izvajanja o ideji in gospodarstvu. Vsakega katolika, ki mu je resno do tega, da bi moderni svet osvajal krščanstvu, obhaja tesnoba in skrb, Kaj naj počne katolicizem v orjaškem modernem vrvenju?, ob velikanskem razmahu in sili gospodarstva?, kako slaboten je njegov glas v velikanskem modernem hrupu! Ta tesnoba ni nikak eentimentalizem. Nemški katolicizem se si« r uveljavlja. »Toda če je takorekoč njegova glava postala večja, je telo zaostalo. Gospodarsko smo
firešibki, da bi vzdržali v konkurenci. Imamo v ilmu izborne ideje, a nimamo Ufe. Izboljšali »mo svoj tisk, a smo brez Ullsteina ... Naše gospodarsko telo je preslabo.«
i ± C L » U" UU UOR" "" J" ""
\,MICHEL"
Zanesljivo zdravilo sa nego a« je no vo znajdena trnn oska .t»t-- potnada /t MSUSTEj^V, kadar »5 °/0 pleSasti filovek zipet dobi t' vLi* (i nazaj svoje wubljene :nso, tedaj jc oni •I IlmiSffs^ J} ki mu izpadajo lasje aH so mu izpadli ■>.. I*do polovice, uverjen, da so mu zopet 11! povrni-jo lasje in ozdravi lusuo tk vo, odstrani pa > orhaj, hvrboi in vse one „,	' f/ boli vsled aterih lasie izpadajo «i ■
Vg^-of/ o*ive. 1'oSilje po povzetju ..MISEL", Vasina 3, Booprad. — Prodaja tudi lekarna Ilellnl. Kn z Mihajlova 1. Doz« «C, 80. 100 in 160 cr. Cene 115, 100, 185 in 290 dinarjev. Nb katerim ospbnin zndo&fn 60 gr. drugim pa 160 ftr, kakoi Je komu vef al: manj obolelo la«no tkivo. Nekatera os bo porabi 160 er pa iej ne ziasto !a';i lasje, koj jih je imela, ledat noSliamo nn svoje atro&ke fin 160 ur ftmenjeneg«
, —.1— -- .... I,- 1.'. i-	trn
ZULBVlia. .,IVV. ,.,» UJ.	">	|IV.H,UMD	lili..,* |>l«,
liikaket-n uspeha, jej vrnemo poslani denar. — V vsaki dozi je pr loieno navodilo o uporabi tn garancija za uspeli. — PoStnina gre na naue stroške.
Kaj storiti? Gotovo se teorija o bogatih komercialnih svetnikih ne da uvrstiti v nauk pridige na gori. Trgovci, ki so samo kramarji, še j nikdar niso dosegli svetovnega stališča. Skoro I vsi ljudje, ki so se povzpeli do gospodarskega formata, imajo že kako tudi kak duhovni format.
»Katoličani pod nobenim pogojem ne moremo pridigovati: Blagor bogatinom, ki so kar najhitreje prišli do milijonov. Blagor brezob-zirnežem, ki v konkurenci ne postajajo mehki. Blagor njim, ki se tožarijo in za vsak neporavnan račun hite k advokatu. Blagor njim, ki so žejni inamona, čeprav ne bodo nikdar nasičeni. Blagor vam, če vas svet slavi zaradi vaših gradov, vaših trgovskih hiš, vaših bank, vaših borz, vaših humanih ustanov... ne, vsega tega ne moremo pridigati; pač pa, da je delavec vreden plačila, da z vsemi sredstvi pospešujemo kraljestvo Kristusovo, da moramo vsaki dobi vtisniti pečat Vstalega. Tudi naše trgovsko geslo se glasi, da je treba najprej iskati božje kraljestvo, da bo vse drugo navrženo«.
Katoličan bo ustvarjal tudi gospodarska podjetja iz ljubezni in navdušenja za katolicizem, s stališča katolicizma in v službi njegovi. »Lahko je kak svetnik čuden, toda ne verjamem, da bi bil kak svetnik dolgočasen. In gotovo ni noben katolik dolgočasen, ker je svetnik. Resnično prihaja večkrat vtis, da manjka nemškemu katolicizmu katoliškega erosa, tistega čustvovanja, ki nekaj hoče, ki nekaj riskira, ki se ne boji, ki noče biti suženj, ko nam je podeljeno plemstvo božjih otrok.«
Muckermannova izvajanja pač ne veljajo samo nemškim katoličanom. Več katoliškega erosa je pač treba katoličanom povsod, več ljubezni in navdušenja za katoliško stvar, manj strahu in več poguma, več podjetnosti. Prav isto hoče Pij XI. s katoliško akcijo: vsestransko katoliško dejavnost v službi božjekraljestve-nosti Kristusove. »Edino v znamenju križa bomo zmagali in v nobenem drugem. Sama od sebe pa bo kultura, ki raste v tem znamenju, razvila močni duši tudi gospodarsko telo.«
illl
V resnici ie vse drugače
Nasprotniki katolicizma in' Cerkve premno-gokrat ponavljajo neresno in prazno puhlico, da bodi vera privatna stvar. Versko prepričanje in življenje bodi stvar pcedinca, ki drugih nič ne briga! Tako pridigajo sovražniki Cerkve zlasti množicam. Delavskim masam se skušajo na ta način predstavljati kot zagovorniki najsvetejših tajn duše, kot branilci osebne svobode v naj-osebnejši zadevi. Toda ta pridiga o veri kot privatni stvari, o tem, da zeper vero zasebnika nič nimajo, ne izvira iz notranjega prepričanja. Notranje prepričanje nasprotnikov Cerkve je čisto drugo. Njemu je bistveno sovraštvo, nesprav-ljivo sovraštvo do Cerkve, ki ob ugodni priliki, če tako kaže, tudi privre na dan.
Med to vrsto nasprotnikov Cerkve spadajo tudi socialisti. Kaj je socializmu do krščanstva, o tem priča glasilo socialistične delavske šahovske zveze v Nemčiji. Ono oznanja novo religijo — šah. »Namesto bizantinske zgodovine in verouka ... bi bila gojitev šaha po šolah bolj na mestu kakor kadarkoli preje. V šahu je resnica, logika, doslednost. V dobi kenkordatov... je skrajni čas, da stopimo iz svoje rezerve in preidemo sami k napadu! Šah bodi naša religija!«
Ob takem »razodetju« prihaja nehote na misel Kristusova beseda o prerokih v ovčjih oblačilih, v resnici pa grabežljivih volkovih!
V dobi čistega čiovečanstva
Po krajih v Mehiki prirejajo čudne dirke. V deželi »prosvetljenega« boja zoper Cerkev dirkajo prašiči. Prasce zapirajo v kletke. Lačnim živalim pokažejo in dajo povohati tečno pičo. Nato pičo nastavijo v gotovi razdalji. Kletke odpro in gladil a praseta dirkajo. Prase, ki je prvo pri koritu, je slavni zmagovalec. Ob teh dirkah se naravno delajo tudi stave.
Te za dobo civilizacije ne ravno pre častne dirke so le eden izmed pojavov blazno pretiranega nagnjenja do živali. Trditev, da se je pravi odnos človeka do živali v dobi civilizacije prevr-gel marsikje v naravnost neumno in človeka nevredno smešnost, ne bo prehuda. Skoro se vriva misel, cla v času, ko človeštvo tako močno in ne-nravno streže svojim nižjim, živalskim gonom, naravno ne more biti drugače. Človek, ki moli človečanstvo, pa obenem pozablja svojega duha, njega potrebe in življenje, pač lahko dobi druščino in sorodnost v bitjih, ki so brez duha in katerih življenje je zgolj nagonsko.
Pasja pokopališča s pasjimi spominki in skrbno negovanimi pasjimi grobovi ter solzave čustvenosti prekipevajočimi napisi, psi s svilenimi trakovi na mehkih blazinah, mačke, aligatorji in krokodilčki — ljubezen civilizirane veliko-mestne dame, vse to so »velika« znamenja civilizacije današnjih dni. Kult čiovečanstva je prive-del clo tega, da so med modernimi civilizirana že mnogi ljudje, ki klanjajo svojega duha pred oboževano ljubljeno živaljo ter so v tem podobni primitivnim poganom starih ali sedanjih dni, ki malikovalsko v božanstveni živali časte svojega bega.
Starokrščanski presbiter Silvianus je zapisal v svoji težki sodbi rimskemu narodu ob preseljevanju narodov: »Nihče se ne vdajaj kaki drugi misli: propad nravnosti nas je treščil ob tla!« Propad nravnosti treska ob tla tudi premnoge današnjih civilizirancev, ne več, da so sužnji na-tumo zdravih barbarov, ampak da so sužnji živali. Kaj je cb tem suženjstvu še ostalo od čistega čiovečanstva razun strašno izpačene karikature, ki sama sebi piše sodbo in obsodbo?!
r nx'ix: uxi uij-uju mi aiu 11 m» ti i11 nu	i i i *
ii^mm^m
Sv. Vaclav v filmu
Filmska produkcija v Češkoslovaški se lepo razvija. Zlasti še sedaj, ko je podprta s francoskim kapitalom. Največja praška filmska družba Elekta-Journal se je namreč zvezala s pariško filmsko družbo Omega-film. Ti dve družbi sta si navzeli nalogo, da hočeti v Pragi vzajemno snemati tako češke kot francoske filme. Direktor Ornega filma Pedrolli se mudi sedaj v Pragi in izjavlja, da je od te kombinacije pričakovati mnogo uspeha tako v gmotnem, kot idealnem oziru, ker bo ta skupna družba pomagala utrjevati prijateljske vezi med obema državama,
Najpomembnejši češkoslovaški film sodobne produkcije pa bo brezdvomno historično-nacio-nalen velefilm »Sv. Vaclav«, ki se bo izdelal letos ob jubilejni smrti tega velikega narodnega svetnika.
Dve polni leti so se vršile priprave za ta film. Nepolitična družba Milleniums-film, ki se je pred dvema letoma osnovala izključno radi izdelave svetovaclavskega filma, je svojčas razpisala bogato nagrado za najboljši tozadevni manuskript. i Kot dvoje najboljših del je jurv smatral manu-I skripta filmskega rezišerja dr. Jana Kolar-ja in ! opernega ravnatelja praškega narodnega gledišča | Jožefa Munclinger-ja. Oba avtorja sta bila napro-i šena, da skupno sestavita filmski tekst. Delo je ! bilo potem predloženo prosvetnemu ministrstvu in praški akademiji znanosti in umetnosti, ki sta ga enoglasno s priznanjem odobrili. Stvar je dosedaj že toliko dozorela, da je imenovan ves delavni štab in tudi termin za pričetek snemanja je že določen. Bržkone se film danes že snema, kajti časopisje je poročalo, da se prične koncem septembra.
Za film, čigar stroški so proračunani na nekaj milijonov Kč, bosta inscenacijo izvedla oba že imenovana avtorja manuskripta. Osnutke kostu-1 mov je izvršil prof. dr. Kysela. Stavbne načrte je narisal arhitekt Hradsky, stavbe same pa je dovršil berlinski filmski arhitekt Hesch. Omenim naj, da sta se v ta namen zgradila dva mogočna gradova iz 10. stoletja na praškem stadionu. Kot nosilci glavnih vlog so naprošeni najboljši domači in inozemski igralci. Produkcijo filmov prevzame že imenovana največja praška filmska družba Elekta-Journal s predsednikom Karolom Peceny na čelu. Tehnična dela vodi ing. J. Brichta.
Snemanje tega največjega češkoslovaškega filma bo trajalo, kot poroča časopisje, do konca tega leta. Verjetno pa je, da se bo delo zavleklo še v drugo leto.
Upati je, da bo svetovaclavski film ugled češkoslovaške filmske produkcije visoko dvignil in opozoril nanjo tudi inozemstvo.
In kdaj dobimo Slovenci svoj narodni film? Kdaj nas bo svet spoznal po našem velefilmu »Pod svobodnim solncem«? O, majhni smo, majhni!
Film »Velemestna mladina«, ki ga igra kino »Ljubljanski dvor«, slika Harry Liedkeja, kot prav simpatičnega vzgojitelja. Ideja je dobra in nespod-takljiva, izvzemši nekaj scen, ki ne spadajo v film. j Dejanje je, kot pri Liedkejevih filmih sploh, ži-! vahno in polno pristnega humorja. Fotografija je 1 do podrobnosti okusno in skrbno izvedena, zlasti so očarljivo lepe slike zimskih pokrajin letovišča v Sant Moritzu. Film je zreli publiki glasna pridiga, kam dovede mladino lahkomiselna vzgoja neresnih mater.
Orlovski praznik
v Višnji gori
Višnja gora.
Desetletno slavlje naše orlovske družine dne 15. sep. je poteklo zelo prisrčno. Po prihodu gostov z jutranjimi vlaki, katere je pozdravljala praznično odeta višnjegorska fara, je sprejela orlovska družina z zastopniki občin in faranov g. škofa dr. Rožmana ter mu izrekla svoje veselje in udanost. Enako iskreno je bil pozdravljen zastopnik ljubljanske oblastne samouprave g. dr. M. Natlačen, ki se je prijazno odzval vabilu kot slavnostni govornik. Nato se je razvil sprevod, katerega je otvorila orlovska konjenica v z mlaji in zastavami okrašeno Višnjogoro, kjer je daroval sv. mašo na prostem g. škof dr. Rožman in imel pomenljiv cerkveni govor o pomenu naših družin.
Po sv. maši je otvoril predsednik domačega odseka br. Vozel slavnostno zborovanje, pri katerem je desetletno zgodovino orlovske družine spretno opisal g. Erjavec, bivši oblastni poslanec.
Nato je nastopil, s simpatijami sprejet oblast, komisar g. M. Napačen in za njim predsednica domačega krožka s. Škufca.
Pofioldiie ob 3 se je v prijaznem »Žabjeku« v sp'ošno zadovoljnost vršila javna telovadba. Tu so poleg članov in članic v prijetni senci bukovega gozda, nastopili brhki šentviški mladci in zarajale gojenke »Kosovo gostijo«. Po izvajanju simbolične
P. nagdiC
Vsled povečanja konfekcijskega oddelka se prodajajo najnovejši
plflSCl . . od Din 360'- naprej obleke „ , 240- , večerne obleke
od Din 195'- naprej
hišne hoi|e„ „ no- „ bluze. . . „ „ oo - „
P. FlagdK
Lfubljana, Aleksandrova c.l
vaje »Nebo žari«, ob kateri se je marsikomu nehote prikradla solza v oko, pa sc je izkazala zmagoslavna »praška vrsta« s Krmavnarjem na čelu. Zelo je ugajala občinstvu vaja »Rajanje Slovenk«, katero so izvajale članice domačega krožka v lepih novih krojih, katere so za ta dan f>osodile prijazne sestre z Dobrave.
Po telovadbi se je okrog doma razvila prisrčna domača zabava z dražbo slavnega višnjegorskega polža, katerega so za drag denar odnesli razboriti Dolenjci izjx>d malkovskih gričev.
Omenim naj še korektnost naših Višnjanov, ki so brez razlike mišljenja, s simpatijami spremljali naše slavlje tako, da je bil ta dan, kakor se je izrazila govornica slavn. zborovanja, Višnjagora res — izbrani »pušeljc« za slavnostni dan. Bog živi!
Kmetijska razstava
v Novem mestu
Novo mesto, 20. septembra.
V	smislu odloka kmetijskega ministrstva od 27. junija 1929 naj se vrši jeseni kmetijska razstava za poljedelske, vrtnarske, sadjarske in vinogradniške pridelke, kmetijsko orodje in stroje kmetijska razstava za novomeški okraj. Kmet. ministrstvo je določilo 20.000 Din, a le za nagrade dobro ocenjenim kmetovalcem-razstavljalcem, tako da je treba dobiti za druge razstavne stroke denarne vire od drugod.	*
Ta razstava se vrši za novomeški okraj 12., 13. in 14. oktobra.
V	smislu odloka velikega župana v Ljubljani z dne 27. avgusta na okrajno načelstvo v Novem mestu se vrši ta razstava na Kmetijski šoli na Grmu. Predsednik razstavnega odbora bodi kmetijski strokovnjak; ix>Ieg mestnega župana g. dr. Režka, ki je bil poprej določen za predsednika, pa vstopi v odbor kot župan največje občine t. j. šmihel-stopiške, v okraju g. Franc Brulc. |
Da pri taki razstavi načeluje odboru kmetijski strokovnjak, je samo ob sebd umljivo. Oči-vidno užaljeni mestni župan je pa podal izjavo, da ne sodeluje več. Za predsi inika razstavnemu odboru je bil nato izvoljen ravnatelj Kmetijske šole ing. Podgornik. V odboru sodeluje kot tajnik vodja kmetijskega nadzorništva g. Wernig, za okrajno blagajno kot blagajnik g. Mumda, odborniki pa so Josip Berginann st., učitelj za sadjarstvo in vinarstvo Anton Flego, Grm Robert, Anton Globevnik, ing. Kotlovšek in Franc Brulc. Pri odboru sodeluje tudi g. sreski načelnik.
Neki dopisnik v »Jutru« je v št. 216 docela netočno poročal o tej kmetijski razstavi. Kakega Josipa Globevnika v razstavnem odboru sploh ni. Da bi odrekla Mestna hranilnica podporo razstavnemu odboru, ne moremo verjeti. Prepričani smo, da bo za tako eininentno kmetijsko razstavo gotovo imela iz svojega fonda denar na razpolago, ker ima med kmetijskim prebivalstvom novomeškega okraja največ vložnikov. Razstavni odbor je v eni prvih sej sklenil, da se na to razstavo prebivalstvo oj>ozori z malimi letaki. Naročilo letakov je prevzel lekarnar g. Josip Bergmann st. »Jutrovt dopisnik je bržčas slep za barve, ker ni videl, da eo ti letaki najrazličnejših barv; rjavi, sivi, rumeni itd. Ne moremo si misliti, da bi bil namenoma na-migaval na rdeče letake.
' Razstavni odbor je pridno na delu da ta razstava za novomeški okraj čim lepše uspe.
Vsa pojasnila glede razstave daje tajnik razstavnega odbora vodja kmetijskega nadzorništva g. Wernig v sobi št. 10 (pritličje) okrajnega glavarstva v Novem mestu.

Račun Poštne hranil. Ljubljana štev. 10.680
Račun Poštne hranil. Ljubljana štev. 10.680
Ljubljana
je denarni zavod Ljubljanske oblasti, ki jamči za vloge z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo
Vloge na knj.žice in tekoči račun obrestuje nevezano po 5%, vezano višje do 7% brez odbitka rent. davka
Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji — daje menična posojila — vrši vse kontokorentne posle
Najbolj vama naložba denarja
Razširjenje radio •programov
Koncem prihodnjega meseca bo ljubljanska radio-postaja proslavila prvo »obletnico svojega obstoja. Pri tej priliki bomo obširneje poročali o pomenu radiofonije vobče, spregovorili pa bomo tudi o tem, kaj je naSa radio-postaja nudila svojim po-slušavcem tekom enega leta po vsebini in kakovosti svojih programov. Že danes pa smemo ugotoviti, da je bilanca enoletnega dela docela zadovoljiva in da celo presega vsako pričakovanje. Aranžerji programov so se s hvalevredno vnemo-trudili, da vsaj v splošnem ustrežejo naročnikom, zakaj vsakemu posameznemu poslušavcu istočasno ustreči je nemogoče in ne bo tako dolgo mogoče, dokler bo okus poslušavcev različen.
Za nastopajočo radio-sezono se nam obeta marsikatero prijetno iznenadenje. Predvsem bodo lastniki detektorjev, ki so bili doslej navezani izključno na ljubljanski oddajni program, radostno pozdravili prenose, dunajske, praške, budimpeštanske in še nekaterih drugih, večjih inozemskih postaj. A tudi za lastnike elektronskih aparatov ne bo to nič manj razveseljivo, ker bodo mogli poslušati inozemske radio-programe, ne da bi bili zato pri. krajšani za ljubljanskega. Prenosi inozemskih postaj bodo namreč tvorili sestavni del ljubljanskih programov.
Ze samo radi teh prenosov bo torej bodoči program Radia-Ljubljane znatno razširjen. A tudi naš domači program bo zanaprej še boli pooolnjen in zlasti v umetniškem delu kar najbolje dognan. Z tako omejenimi sredstvi, ki jih ima naša postaja na razpolago, bodo odločujoči činifelji vendarle skušali zadovoljiti naročnike. V ta namen bodo tekom sezone povabljeni pred mikrofon priznani domači umetniki in predavatelji. Tudi lahkega razvedrila bo dovolj. Saj nam obetajo celo Ribničana v radio. Pevska društva in domači orkestri bodo imeli zopet priliko, da v radiu pokažejo, česa so zmožni. Nadebudno našo mladino, ki se s toliko ljubeznijo in veseljem oklepa radia, čaka cela vrsta pestrih prireditev, s poudarjeno vzgojno tendenco. Zlasti mladinskim prireditvam v radiu bo v tej sezoni posvečeno obilo pozornosti. Izobraženec in preprost deželan, kmet in gospod, moški in ženske, odrasli in mali, vsi bodo prišli v dolgih jesenskih in zimskih večerih na svoj račun ob radiu.
Spričo teh lepih načrtov Radia-Ljubljane je torej opravičeno pričakovati, da bo marljivo prizadevanje aranžerjev programov naletelo v najširših plasteh naroda na primeren odmev in razumevanje. Nobena slovenska vas ne sme biti brez radia, nobena, količkaj premožnejša hiša naj bi ga ne pogrešala. Posnemajmo Slovenci tudi v tem oziru ostale kulturne narode, med katerimi je radiofo-nija že danes presenetljivo visoko razvita. Izven vsakega dvoma je namreč, da je Tadio največja kulturna pridobitev moderne dobe.
VELJA TUDI ZA NAS!
Ugledna dunajska revija >Radio-Welt< je priobčila v svoji predzadnji številki na uvodni strani članek, ki se bavi z vprašanjem radia in njegovih programov za kmeta. Iz tega članka povzemamo par splošnih misli.
Z nastopajočo jesenjo, kateri bodo sledili dolgi zimski večeri, pričenja za našega podeželskega človeka rasti pomen radijevih programov. V poletnem času, ko zadržuje, kmeta delo na polju, radio v marsikateri kmečki hiši žalostno sameva. Tudi v večernih urah. Kmet dela do trde noči, potem pa je potreben počitka Vse kaj drugega pa je v jeseni in pozimi. V tem času ljudje na deželi potrebujejo zdravega in koristnega razvedrila. In kdo jim ga more nuditi več in cenejše kot radio? Zato posvečajo tisti, ki se pečajo s sestavljanjem radio-programov, največ pozornosti jesenskim in zimskim radio-programom. Ne gre pa. da bi bili ti programi sestavljeni po neki šabloni, češ, kmet je potreben v prvi vrsti izobrazbe in praktičnih navodil za umno gospodarstvo. Torej mu poskrbimo celo serijo predavanj, povejmo nra teoretično, kako naj on gospodari praktično. Take »šoje« ee vsakdo kmalu naveliča, ker postane presu-hoparna. Menim, da bi se n. pr. kako gospodarsko vprašanje, M ca sicer obravnava predavatelj v radiu v govorniški obliki, dalo mnogo zanimivejše razčleniti v obliki pomenka, dvogovora ali pod. Zanimivejše bi bilo tako in kratkočasnejše.
»Kmetski« radio-program je treba dalje urejevati tako, da bo vseboval vedno aktualne stvari. Kmeta zanimajo predvsem gospodarska poročila, poročila o stanju cen na trgu, dalje informativna poročila o zakonskih in državno-upravnih ukrepih, ki se tičejo kmetijstva, kratko malo vse, kar je v posredni ali neposredni zvezi z življenjem na kmetih. Zelo važne so za kmeta tudi vremenske napovedi v radiu, kakor tudi poročila o dnevnih dogodkih, zlasti domačih Med vse to pa nekoliko lepe, ne pretežke godbe in petja slovenskih zborov in še kaj zabavnega, pa bo radio postal dobrodošel gost v vsaki slovenski hiši Radio bo postal najdražji domači prijatelj v slovenskih domovih, odlično bo vplival na poglobitev družinskega življenja in krepil vezi prisrčne, iskrene družabnosti, vzgajal odrasle in mladino ter postal vsakemu neusahljiv vir zdrave duševne hrane.
Gasilci z oddajnimi aparati. Kje neki, kot v Newyorku. Newyorški gasilci so sedaj, nekateri vsaj, opremljeni z aparati, ki jim omogočajo oddajati sporočila in seveda tudi sprejemati. »
Na svetu je približno 0000 oficijelnih radio-oddajnih postaj na kratke valove. Nekatere večje postaje oddajajo kar na 20 različnih kratkih valovih. —
VELIK NAPREDEK V RADIU!
Nova konstrukcija brezantenskih aparatov.
Dosedanji brezantenski aparati so bili še precej nepopolni. Praktično se radi velike teže, jake porabe toka, glasnega šumenja ter radi neuporabnosti ob raznih krajevnih razlikah, niso mogli uspešno uveljaviti.
Od tvrdke Radio Oblak, Maribor, na novo skonstruirani aparat je vse te pomanjkljivosti tako odstranil, da je sprejem naravnost idealen.
Normalni šestcevni aparat, vdelan z baterijo, akumulatorjem in zvočnikom v eleganten usnjat ročen kovčeg aH šatulo, tehta komaj 7 kg, dočim tehta mali aparat v damski šatulji s slušalkami vred le ca. 1 kg. Aparat se more poljubno prenašati po stanovanju, lahko se ga vzame na pot, v avto, vlak, na izlete, planine itd. ter dobiva v vsakem slučaju brez vsake antenske in zemeljske vezave brezhiben sprejem.
Navaden aparat v kovčku je šestceven super-heterodyne. Dočim imajo drugi običajni aparati anodno baterijo od 120 voltov navzgor, rabi ta aparat za navadno funkcijo le 60 do 90 voltov, ne da bi pri tem kaj trpela čistoča vzprejema. Možen je tudi priključek na električno omrežje. Celuloidni akumulator je tako zaščiten, da je vsak izliv kisline nemogoč. Akumulator, kakor tudi anodna baterija se radi minimalne porabe toka lahko izmeni z navadnimi žepnimi baterijami, kar je zlasti za potovanja velikega pomena.
Vzprejem z novokonstruirnim aparatom je kristalno čist, brez šumenja, selektiven ter vzprejema domala vse evropske postaje neglede na razne krajevne razlike.
Nekaj vzorcev teh aparatov je bilo razstavljenih na letošnjem jesenskem velesejmu zadnja dva dni kot zaščitena industrijska svojina tvrdke Radio Oblak, Maribor v paviljonu Lesne industrije Javor, Logatec. Za novost je vladalo silno zanimanje in se obiskovalci velesejma niso mogli dovolj načuditi, kako zamore mal ročen kovčeg brez vsake zemeljske in antenske zveze, dvignjen in prenašan po paviljonu, delovati tako izborno in čisto. Marsikdo je menil, da je to le prevara z gramofonom, d okler se ni na lastne oči prepričal.
Nova kombinacija je izum lastnika tvrdke Radio Oblak, Maribor.
Programi Rndšo-Lj«htfana:
Nedelja, 22. sept.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.30 Ob bolniški postelji, predava dr. Roman Tominec — 11.00 Koncert radio-orkestra: No: vak: Parada palčkov; Lanner: Romantiki; Dvorak: Dve pesmi- Vzpominani, Rej skritku; Leoncavallo: Pagliacci; Borchert: Kar vam je všeč. — 15.00 Predavanje iz poljedelstva; 15.30 Reproducirana glasba. — 16.00 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. — 16.30 Koncert citraškega krožka »Vesne«: 1. Zvesta ljubica; 2. Makovitz: Tajna sreča; 3. Albin Stiss: Ivanščica; 4. Albin Sdss: Pomladno probujenje; 5. Fr. Pastirek: Benečanska serenada; 6. Kari Ecker: Koračnica. — 20.00 Narodne umetne pesmi s spre-mljevanjem orkestra (izvajata gg. Petrovčiča). — Nato koncert radio-orkestra: Lincke: Parada siamske straže; Erwin: Svidenje; Beethoven: Andante iz 5. simf.; Wallace: Maritana.
Ponedeljek, 23. sept: 1230 Reproducirana glasba. (Mešani program). — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.00 Koncert radio-orkestra: Neu-mann: Parada kineške straže; Grofe: Opojnost noči; Beethoven: Adagio iz patetične sonate; Ketelbey: Srebrni oblaki; Nevin: Mighty Lak a Rose; Kockert: Pussi. — 19.00 Zdravstveno predavanje: Telesne vaje, dr. Ivo Pire. — 19.30 Pravno predavanje: Kako napraviš pravilno svoj testament, predava dr. Franc Loretto. — 20.00 Koncert radio-orkestra: Valčkov večer; Lanner: Večerna zvezda; Kalmann: Plesal bi rad; Lehar: Frasquita; Fučik: Donavske pripovedke; Ascher: Princesni valček. — 22.00 Časovna napoved in poročila.
Torek, 24. sept.: 12.30 Reproducirana glasba (Koloraturne arije — Wagner: Siegfriedova idila.) — 13.00 Časovna napoved, corza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.00 Koncert radio-orkestra: Michaelis: Turška straža; Leo-ild: Cyrano; Schubert: Andante a. d. oktet; Ketel-ey: Modri porcelan; Wagner: List iz spominske knjige; Siede: Heliotrop. 19.00 Moje potovanje po Ameriki, dr. Brežnik Pavel. — 19.30 Slov. literarna zgodovina, prof. dr. Orafeuauer. — 20.00 Koncert moškega in mešanega zbora »Ljubljanski zvon«: 1. Bajuk: Se davno mrači; 2. Bajuk: Trije kovači; 3. Pavčič: Zagozda; 4. Pavčič: Meglica; 5. Bajuk: Je pa davi slanca padla; 6. Dr. Schvvab: Oj dekle, kaj si tak' žalostno; 7. Bajuk: Kaj sem ti pravil; 8. Prelo-vec: Oj Doberdob! (I. moški zbori). — II. Mešani zbori: 1. Adamič: Po vodi plava; 2. Dr. Kimovec:
Razvijamo
z osnovanjem naše družbe v Jugoslaviji, ki si je postavila nalogo, da pomore in pospeši čudežni izum radia in ga dvigne v naši državi do največje popolnosti.
Naslanjajoč se na tisoče naših izobraženih tehnikov in in-ženjerjev-iznajditeljev, ki delajo in eksperimentirajo v najmodernejših tovarnah in laboratorijih, smo v položaju, da stalno lahko nudimo ono, kar je najnovejšega v radiu.
Za slušatelje v Jugoslaviji mi že davno več nismo tuji in opozarjamo samo na divne uspehe naše širom sveta poznane oddajne postaje P. C. J., na kratke valove.
Nadejamo se, da bomo s pomočjo starih znancev naglo dobili nove in tako upravičili svoj postavljeni cilj.
iugoslovensko trgovačko a. d. BEOGRAD ZAGREB
be'
Teče mi vodica; 3. Pavčič: Zdravica; 4. Pavčič: Oh, kaj sc boš jokala; 5. Prelovec: Ena ptička priletela; 6. Pavčič: Adijo, pa zdrava ostani; Zirovnik: Na planiticah luštno biti. — 21.00 Koncert radio-or-, kestra: Lincke: Folies; Bergere; Strauss: Okrog Iju-i bežni; Weber: Peter Schmoll; Beethoven: Adagio j cantabile; Zeller: Ptičar; Mascagni: Cavaleria Rusti-cana; Kockert: Priznanje ljubezni; Lincke: Pod-! okniea k rojstnemu dnevu; — 22.00 Časovna napoved in poročila.
Afmosferične motnie
• se ne morejo popolnoma odstraniti, toda s porabo
Tungsram Barium-cevi
se iste znatno omeje
Sreda, 25. sept.: 12.30 Reproducirana glasba (Veseli dan: šaljivi nastopi), — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.00 Koncert radio-orkestra: Siede: Mala patrulja; Engel-Berger: Grenke solze; Leopold: Ruski zvoki; Floto\v: Marta—Faust; Alet-ter: Doncejeva visija; Czibulka: Clementine gavotte. — 19.00 Otroški kotiček (pisatelj Milčinski). — 19.30 Literarna ura. — 20.00 Reproducirana glasba. — 20.30 Prenos iz Zagreba: Religiozna glasba: J. S. Bach: Angleška suita (klavir — dr. Mihalovič); Schubert: Ave Maria; Dvorak: Cuj me Gospod; Gospod je moj pastir; H. Satlner: V pepelnični noči (poje I. Koretič); J. S. Bach: Air; Sicihano (vijolina K. Sulc); Gaubi: Pater noster; Muhvič: Zdrava Marija; dr. B. Širola: Moj Bog .. (poje I. Koretič). — Operetne arije, poje Milka Michl, pri klavinu ing. Vek. Faltus; Lehar: Eva valček; Granistadten: »Za tebe dragi...«, iz operete »Orlov«; Kalnumi: i<u-plet Marošya iz operete »Jesenski manevri«; Lehar: Pesem iz operete »Grof Luxemburški«; Tijardovič: »Daleč me biser morja...«, iz operete »Mala Ho-ramye«; Lconcavallo: Maftinala; Doe'le: Ko vzcvete španski bezeg; Sidney Jones: »Chon-china«, iz operete »Geischa«; Jurmann: Da veš kako te ljubim; Kalmann Lipi: Katica iz Prage. — 22.30 Poročna in časovna napoved.
Drugi programi i
Nedelja, 22. septembra: Belgrad: 12.00 Časovna napoved. — 12.10 Radio-orkester. — 13.30 Časopisne vesti — 17.30 Ciganski orkester g. Stev. Nikoliča s petjem g. Boška Nikoliča. — 20.30 Koncert g. Fotiča (violina) in g. Brozovška (klavir). — 21.45 Vesel koncert g. Balin-ta. — 22.40 Verdijeva »Rigoletto« (na ploščah). — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. — 20.00 Prenos iz opere. — Varšava: 10.15 Prenos iz poznanjske stolnice. — 17.00 Koncert poljskega reprezentančnega orkestra. — 20.30 Poljudni koncert. — Buda-pest: 10.00 Služba božja. — 11.15 Evangeljska služba božja. — 12.30 Cas, vreme; nato koncert opernega orkestra. — 16.00 Prosta ura: 1. Pevske točke tiskarskega pevskega zbora. — 17.15 Orkestralni koncert (lahka glasba). — 19.35 Ljudski večer. — 22.00 Ciganska kapela. — Dunaj: 10.00 Maša v a-molu.
11.00 Konceri fnuon. orkestra. — 15.30 Popoldanski koncert. — 18.50 Komorna glasba. — 19.55 Vreme in čas. — 20.00 Ibsen: »Heda Gabler«. — Milan: 10.40 Religijozna glasba. — 16.30 Radio kvintet (ruska glasba). — 20.05 Poročila. Nato Verdijeva opera »Rigoletto«. — Praga: 11.00 Koncert. — 12.00 Poljudna glasba. — 16.30 Orkestralni koncert. — 20.00 Orkestralni koncert. — 21.20 Poljudna orkestr. glasba. — 22.20 Koncert iz Trenčinskili toplic. — Langenberg: 12.30 Petje v naravi. — 13.00 Opoldanski koncert. — 16.30 Večerni koncert. — 18.25 Živeči pesniki (Diiubler). — 20.00 »Zidar in ključavničar«, Auberjcva komična opera. — Rim: 10.10 Religiozna glasba. — 13.00 Radio trio. — 17.00 Raznovrsten koncert. — 21.00 Verdijeva »Aida«. — Berlin: 14.00 Kiistner bere svoje pesmi. — 14.30 Koncert. — 17.00 Zabavna glasba. — 20.00 Orkestralni koncert. — Ka-tovice: 17.25 Rossijev koncert (piano). — 20.30 Večerni koncert iz Poznanja. — Toulouse: 14.00 Prote-stantovska cerkvena pobožnost. — 16.00 Godba za ples. — 19.15. Španske pesmi. — 19.30 Kitara. — 20.30 Orkestralni koncert. — 21.45 Orkester mandolin. — 22.00 Melodije. — Stuttgart: 12.00 Prome-nadni koncert. — 20.00 Koncert radio-orkestra. — 22.00 Finske pesmi. — Brno: 16.30 Orkestralni koncert. — 20.20 Koncert. — 21.00 Orkestraini koncert.
—	Torino: 10.30 Nabožna glasba. — 12.30 Raznovrstna glasba. — 17.00 Radio kvartet. — iy.l5 Radio kvintet. — 20.30 Verdijeva opera »Rigoletto«. — M. Ostrava: 11.00 Koncert iz Trenčinskih toplic. — 16.30 Instrumentalna glasba. — 20.00 Orkestralni večer. — 21.00 Poljudna več. glasba. — 22.20 Koncert.
Ponedeljek, 23. septembra: Belgrad: 12.45 Radio-kvartet. — 17.30 Konceri garde ali plošče. — 20.30 Koncert ge. Lize Popove.
—	21.45 Voinovič: Lazarjev© vstajenje. 4 pogl. — 22.15 Radio-kvartet. — Varšava: 12.05 Gramofonske plošče. — 16.40 Gramofonske idošče. — 18.00 Lahka glasba. — 20.30 Opereta. — Budapcst: 9.15 Koncert orkestra. — 12.05 solistični koncert: £olo-j>etje, violina, pianino. — 19.00 Ciganski koncert. 20.40 Orkestr. koncert. — Dunaj: 16.00 Popoldanski koncert. — 17.35 Mladinska ura. — 19.30 Človek in narava. — 20.05 Fall: Dunajski pevec. — Nato večerni koncert. — Milan: 17.00 Radio-koncert. — 20.30 Prenos operet. — Praga: 11.30 Plošče. — 19.05 Slovaški večer. — 20.00 Radio-kabaret. — 22.30 Plošče.
—	Langenberg: 17.35 Večerni koncert. — 20.00 Večerna glasba radio orkestra. — 21.00 Muzikal. živalske zgodbe. — Rim: 17.30 Vsakodnevni koncert: — 21.00 Večer lahke in komič. glasbe. — Berlin: 14.00 Plošče (Schubert), 19.30 Zabavna glasba. — 20.00 Združene evrop. države. — 21.00 Od menuetta do valčka. — Katovice: 18.00 Ljudski koncerti iz Kra-kova. —■ 20.30 Prenos operet. — Toulouse: 18.00 Plesna glasba. — 19.15 Koncert. — 21.30 Orkestralna glasba. — Stuttgart: 16.15 Popold. koncert radio-orkestra. — 20.00 Veseli komadi. — 21.00 Koncert radio-orkestra. — Brno: 12.20 Koncert. — 19.05 Slovaški večer. — 20.00 Radio-kabaret. — Torino: 17.00 Radio kvartet. — 19.15 Radio kvintet. — 21.00 simfonični koncert. — M. Ostrava: 19.05 Slovaški večer. — 20.00 Radio-kabaret.
K domenili radiosprelema z Iznajdbo ln2. Thenebroha.
SLORD" aparat jc ncprimcrlp
v Clstofl in naravnosti spretemo
S LORD aparate dobile za enhral samo neposredno iz delavnice
SLORD - Pful - Vitava
On prekaša druge aparate tako očitno, da pride samo SLORD v poštev, kjer se je slišal. — Zato dajemo prvemu aparatu v vsakem mestu razun posebnih ugodnosti popust do 1500 Din, tako, da stane 5-stopni oklopljen Schirmgitter
sprejemnik za val 20 - 3500 m brez opreme 3500 Din. — Dalje prevzamemo v roku šest mesecev vsak SLORD-aparat po polni sedanji ceni v zamenjavo — ako se najde kak aparat b plemenitejšim sprejemom.
Družba SLORD, PlujViaiva
mh
y/ hnkh vwenkh&
Prolesorja Rostovčeva beg iz Rusije
V Kopenhagnu se mudi tc dni svetovno znam raziskovalec stare zgodovine, profesor Mihael Rostovčcv z univerze Yale v Združenih državah. Učenjak jc prišel na povabilo znanstvenega Rask-Oer-sted-fonda, da bi imel vrsto predavanj na kopenhagenski univerzi. Profesor Rastovčev je danes eden najbolj znanih raziskovalcev stare zgodovine in znanje, ki si ga jc na tem polju pridobil, cenijo strokovnjaki izredno visoko. Celo vrsto knjig je ruski učenjak izdal v zadnjih petih letih; njegovo široki javnosti manj znano glavno delo razpravlja o Irancih in Grkih v južni Rusiji in na čudovito jasen način pojasnjuje preseljevanje narodov, ki se je pred približno 1000 leti vršilo v deželah ob Črnem morju.
Na kopenhagenski univerzi predava profesor Rostovčev o izkopavanju, ki se vrši pod ameriškim vodstvom, s francosko in angleško pomočjo, v Siriji (pri Evfratu in v Transjor-daniji, posebno v bližini mest Dure in Dže-rača) in ki je spravilo na dan zelo zanimive najdbe. Del teh izhaja iz prastare sirske kulture, drugo pa iz krščanske dobe. Ruski učenjak je poverjen z nalogo, da te zgodovinsko dragocene izkopanin-: uredi in odlični evropski starinoslovci so mu že izrazili svoje priznanje za to nad vse težavno in odgovorno delo.
Profesor Rostovčev je močne, srednje visoke postave. Govori gladko angleščino, francoščino in nemščino. V razgovoru, ki ga je imel z nekim časnikarjem, se je izrazil; »Sedaj sem že od leta 1920. lektor na univerzi Yale v Connecticutu in reči moram, da se čezdalje bolj čutim Američana. Temu se človek tam preko zelo hitro priuči. Sicer se pa čez moje delovne razmere v Ameriki ne morem pritoževati. Povsod se nudijo možnosti in denarja je dovolj. Seveda ne leži ravno na cesti in posebno težko je zbrati dolarje za izrazito znanstvene namene. Če pa g^e za stvari, ki so kolikor toliko popularne, kakor je n. pr. arheologija, potem je tudi denar vedno pri rokah. Američan je zelo velikopotezen v podpiranju znanosti, ki so popularne in splošno zanimive.«
»Ali boste tudi v Rusiji predavali?«
»Kaj pa vendar mislite? Z Rusijo in njenimi sedanjimi oblastniki v moji domovini nimam prav nobene zveze. Nasprotno, prav nič ne tajim, da sem vedno bil in sem še najhujši nasprotnik boljševikov, in lahko ste prepričani, da bi me pri obisku v današnji sovjetski Rusiji čakala le krogla, no, in da za to ne čutim nobenega nagnenja, boste menda razumeli...» In učenjak se je pri teh besedah bridko nasmehnil.
»Ali ste kaj trpeli pod strahotami boljševikov?«
»Meni osebno je bilo, hvala Bogu, priza-nešeno, ampak moje prijatelje in znance je čeka skoraj vse pomorila. Leta 1918., ko se je izvršil prevrat od Kerenskega k boljševizmu, sem bil profesor na univerzi v Leningradu. Sklenil sem počakati, kako bo z novim režimom. Eno samo leto skupnega delovanja z novimi oblastniki mi je pa pokazalo, da s to vrsto ljudmi ni mogoče izhajati in da bi le čas izgubljal, če bi svoje znanstvene pridobitve tu brezkoristno žrtvoval. Zato sem sklenil nabasati svoje kovčege in oditi v inozemstvo ...«
»Kako ste pa nbežali?«
»Ubežal? Nikakor ne! Zapustil sem rdečo Rusijo kot fin mož, opremljen z rednim dovoljenjem sovjetske vlade za potovanje v inozemstvo. Poslale so me na inozemsko študijsko potovanje, ki naj bi trajalo približno mesec dni. Sklenil sem pa takoj, da se ne bom več vrnil v rdečo Rusijo in zato sem vzel s seboj svojo soprogo. Vse svoje dragocene knjige, rokopise in zbirke sem pa, žal,
moral pustiti in jih pač ne bom nikdar več videl.«
»Ali ste šli takoj v Ameriko?«
»Ne. Najprej sem prišel na Švedsko in tam se je z vso skrbjo zavzel zame profesor Montelius. Nato sem potoval na Angleško in predaval na oxfordski univerzi, ki me je pozneje imenovala za svojega častnega doktorja. Na Angleškem sem z vsemi silami sodeloval pri organizaciji oboroženega odpora proti boljševikom in za časa organizacije tako zvane bele armade so mi poverili nalogo, da izdelam podroben načrt za organizacijo. Nisem rad storil tega, zakaj znanstveno delo mi je bilo bližje, ampak smatral sem boljševike vedno za najhujšo kugo in zato nisem hotel stati ob strani v boju za osvoboditev domovine.«
S tem je bil razgovor končan. Z lahkim nasmehljajem se je poslovil ruski učenjak, čigar poteze spominjajo na Gorkega, in pol ure kasneje je stal na katedru univerze in govoril z znanstveno strastjo, ki mu je jasno sijala iz oči, o izkopaninah v Siriji, kakor da ne bi imel nikdar opraviti s politiko, terorjem in vojno ...
Augusto de Castro, dosedanji zastopnik Portugalske pri Vatikanu, je imenovan za poslanika v Berlinu.
Končno je dosegel
Italijanska kraljeva dvojica si je nekoč ogledala Leonardijevo sliko Giocondo v Rimu. V spremstvu vlada-ske dvojice jc bil tudi mlad častnik, piemontski plemenitaš, katerega je že dolgo časa bolelo, ker ga kralj še ni nikdar naravnost nagovoril. Po tem odlikovanju hrepeneč je premišljeval, kako bi zaže-ljeni dogodek s silo dosegel. To se mu je posrečilo takole: Ko sta kralj in kraljica ravno občudovala mojstrsko delo Leonarda, se je mladi plemenitaš pririnil v ospredje in par-krat zaporedoma z debelim glasom vzkliknil; »Oh, kakšen umetnik je bil Rafael!« Vsi navzoči so osupnjeni gledali na častnika, končno mu je dejal kralj: »Kai pravite, ljubi kapitane? Ali ne veste, da je Gioconda od Leonarda?« — »Gotovo vem, Veličanstvo,« je prostodušno odvrnil mladi častnik. »To sem dejal samo za to, da sem bil vendar enkrat deležen Vašega nagovora. Upam, da mi bo Veličanstvo odpustilo.« Kralj se je srčno nasmejal in je od tedaj prav pogosto govoril z mladim častnikom, ker mu je častihlepje ;n prostodušnost kapitana očividno ugajalo.
Vsak čas ima svoje lepote
Jesen in zima sta nain vsem prijetna, če smo v elegantnih toplih ulstrih in suknjah. Segaimo po po najboljših. Suknje iu blago v številnih modernih uzorcih samo pri tvrdki	7
DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA
Dr. Ldmund Bayle.
Tragična smrt pariškega Šertok Hotmesa
Poročali smo že na kratko, da je bil pred svojim uradom umorjen dr. Bayle, svetovno znani šef pariške kriminalne policije. Morilec je 43 letni trgovski potnik Joseph Philipponek, ki je izjavil, da je Bayleja umoril iz maščevanja, ker je s svojo strokovnja-ško izjavo oškodoval Philipponetove interese. Šlo je za oceno starega pohištva v vrednosti 3500 frankov. Bayle je kot dober poznavalec starin in umetnin podal svoje mnenje, ki ni bilo po volji Philipponetu. To je moral plačati s svojim življenjem. Morilec je po aretaciji izjavil: »Kar mi je on storil, zasluži smrt, pa četudi je bil oče peterih otrok!«
Dr. Edmund Bayle je bil posebno znan
Iz življenja filmskih „zvezd"
Slavna angleška filmska igralka opisuje v nekem velikem angleškem listu svoje življenje.
»Telefon zvoni, ura je sedem. Vsa sem še zaspana in utrujena, saj sem bila ob enajstih zvečer še v študiju. Kdo neki kliče tako rano, gotovo bo zopet napačna zveza. »Halo,« se oglasi moški glas, »je li tam Betty Balfour?« — »Da, kaj pa želite, kdo govori?« — »O, saj bi me itak ne poznali, četudi bi vam povedal. Že večkrat sem vas videl v raznih filmih in zato bi rad vašega nasveta. Svoji zaročenki sem namreč obljubil, da jo nocoj popeljem v kino. Zdaj pa ne vem, ali bi bilo bolje, da grem v Metropol, kjer kažejo vaš film »Vrela kri«, ali pa v Olimpijo, kjer se tudi kaže vaš film »Skrivnosti postrežnice«. Prosim
Hiša bodočnosti. Na razstavi arhitektov v Kopenhagnu je razstavljen zanimiv model hiše bodočnosti. Vse pridobitve novega časa so vpoštevane. Poleg visoke antene in avtomobilske garaže ima hiša na na strehi tudi prostor za za pristajanje aeroplanov.
K sporazumu med Anglijo in Ameriko glede raz-oroževanja na morju. Na levi: Sir Charles Madden, vrhovni A.
mi poveljnik angl. mornarice, na desni: Henry V. Wiley, poveljnik ameriškega brodovja.
vas, povejte mi, kateri izmed teh dveh filmov je boljši in zanimivejši.«
Mnogo sličnih pogovorov moram poslušati, ali pa še bolj nesmiselnih. Tako me je večkrat kak glas vprašal, katero kremo za obraz smatram za najboljšo, da celo to so že hoteli vedeti, kateri konj bo po mojem mnenju pri dirki zmagal.
Kako naj se ubranim vseh teh neprijetnosti? Nemogoče. Sem pač filmska zvezda in zato moram vse to prenašati, rada ali nerada.
Ob osmih pride pošta in neredkokrat se primeri, da dobim po sto pisem hkrati, ali pa še več. In med temi iščem pismo, katero že težko pričakujem, bodisi da trgovskega značaja ali pa pismo prijateljice. Koliko zamude, predno ga najdem. Odprem pismo z znano pisavo, pričnem brati, a zmotila sem se. Pismo slove: Draga Miss Balfour! Neštetokrat sem vas že videl v (tu našteva vse filme, v katerih nastopam) ter sem vaš goreč občudovalec. Nato sledita dve, ali tri strani samih pcklonov iu fraz. H koncu pa — i
seveda, znana povest--»prosim Vas, bi mi
li mogli pomoči iz zadrege s kratkoročnim posojilom itd. Zadostuje pet funtov, ali celo nekaj manj. Verujte mi, da bi Vas ne nadlegoval itd.« Takih pisem je vsak dan na tucate, poznam jih.
Mnogo je tudi takih, ki imajo sličen uvod, izzvene pa navadno v ženitbeno ponudbo.
Moti pa se oni, ki misli, da prejemam samo ljubeznivo pisana pisma, da, tudi žaljiva in včasih celo zelo surova pisma so vmes. Ta prihajajo navadno od kinobisleovalcev, kateri za moje filme ne marajo ali pa ne trpe moje osebe.
Po pregledu pošte hitim v študij, kjer se prične dnevno snemanje. Vedno čakajo na hodnikih zbiralci avtogramov, katerih se ni mogoče odkrižati. Z lepa ti tak zbiralec ne gre. Popoldne, ko mislim, da bo za nekaj časa mir, me po-XOVCjO IZ 01 Lidija. Nekdo čaka narnc. Kdo neki ? Ako je znanec, bo razumel, da nimam časa. Kaj pa še, znanec. Zunaj stoji žena z otrokom v naročju. Pripoveduje, da jc videla vse moje filme,
Joseph Philipponel.
med člani »pariškega podzemlja«. Tam so se ga izredno bali. Rodil sc jc v Parizu leta 1879. Bil je učenec Pasterjevega zavoda. Ko je dosegel doktorat umetnosti, je leta 1915. stopil v službo sodne policije kot namestnik upravitelja oddelka za identificiranje, leta 1921. je pa postal šef te sodno-policijske službe. Slovel je kot globok učenjak in je imel na akademiji znanosti mnogo važnih predavanj. Njegova avtoriteta in vestno delo v službi znanosti sta mu v učenjaških krogih pridobila sloves in spoštovanje. Njegovo delovanje v sodni policiji je bilo izredno uspešno. Lahko se reče, da v zadnjih letih ni bilo zagonetnega kriminalnega slučaja, v katerem ne bi bil dr. Bayle pozvan, da poda svoje strokovnjaško mnenje, katero je bilo skoraj vedno odločujoče. Po pravici so ga imenovali pariškega Šerlok Holmesa.
jih občudovala in sedaj je srečna, samo da me vidi. Celo otroka je dala krstiti po meni, to je Betty. Neštetokrat me bodoče mamice prosijo za botro, vsem ne morem odreči, a razume se, da tudi privoliti ne vsem.
Na potu domov imam vedno dosti radovednežev, ki me ogovarjajo, kažejo drugim z dežniki name, me fotografirajo itd., tako da imam šele v svoji sobici mir, dokler me zopet ne kliče telefon ali pa kakšna brezobzirna gospodinja vpraša za recept češpljevih omletov.«
Iz navedenega je razvidno, da popularnost nikakor ni prijetna stvar.
Miru nima filmska zvezda nikdar in vendar bi ga ravno ta silno potrebovala.
Boljši želodec
Kralj Ludovik XVIII. ni imel, kakor vsi Bourbonci, samo nenavadne slasti, namreč je bil tudi zelo nadarjen kuhar. Višji dvorni mojster, Duc des Escars, je bil tajni svetnik in sodelavec kralja — pri iznajdbi novih jedil. Ludovik XVIII. je iznašel »gomoljično mečkanino« (»truffes a la puree«), Kralj je pripravil jed sam z Escarsom, da mu ne bi mogel kak kuhar ukrasti recepta. Oba sta zvečer pojedla veliko množino te nove jedi. Vojvoda se je sredi noči zbudil — smrtno bolan. Z zadnjimi močmi je še naročil služabniku, naj takoj zbudi kralja in mu v svarilo pove, da vojvoda umira radi >gomo!jične mečkani-ne«. — >On umira« — je vzkliknil — >on umira radi moje gomoljične mečkaninel Torej sem imel prav; vedno sem mu pravil, da je moj želodec boljši kakor njegov!«
Bivši grški ministr. predsednik Papanastasiu (levo) in finančni minister Kapandaris sta došla na mednarodno parlamentarno trgovsko konferenco v Berlinu.
»Gospodična Slava, danes ste izredno ljubka.«
>To mi je že tudi Vaš prijatelj rekel.«
>Temu sleparju ne sinete prav ničesar verjeti!«
»Čujem, da je pomlajevalno zdravljenje pri Vašem soprogu izborno uspelo.«
»Ja, ko je snoči hotel v kino, se je moral vrniti, ker mu je vratar rekel: »Danes je mladoletnim vstop prepovedan!«
»Poglejte no, kako je oni-le dirkač suh.«
»Nič čudnega, saj ne je drugega, kakor kilometre.«

Mirko Kunčič:
Kaznovana porednost
Muc je zadremal. Miška iz luknje tiho kot senca — pst — k njemu smukne.
S slamico tenko ga požgečka drzno pod noskom: »Na, mucek, na!«
Mucek spi dalje. »Buc, buc, buc, buc,« draži ga miška, »zgrabi me, muc!«
Mucek pokonci plane in kihne — miška od groze kar koj izdihne.
Joj, dragi moji, zdajle pa muc miško z zobmi žgečka — buc, buc, buc, buc...
Josip Vandot:
Kuharica Francka
Če sedimo zvečer okrog ognjišča in nestrpno čakamo, kdaj bo mati z večerjo gotova, je pač v kuhinji vse tiho. Le ogenj praskeče in samo mati se oglasi s hudo besedo, če je kdo izmed nas le malo preveč nasilen. In zgodi se, da včasih škrtne pritajeno in tiho tam v temnem kotu in škripne prav žalostno: »Črik ... črik...« Pa se nasmejemo in rečemo: »Skržek je. Dolg čas mu je, pa bi nas rad malo strašil Hej, pa ne ve, da se ne bojimo niti volka. Pa bi se bali siromašnega skržka? Spat pojdi, neroda, in ne onega vi se!«
»Črik... črik,« zaječi še trikrat tam v kotu, a potem utihne vse in je tiho ves čas, dokler večerjamo. A če škrta šc po večerji, ne vemo, ker gremo spat, a v spanju ne slišimo niti mačke, ki mijavka v veži, niti Tigra, ki menda laja vso noč na dvorišču. A kako naj potem slišimo siromašnega, nebogljenega skržka, ki zdihuje in joče v temni kuhinji?
Francka je maihna in mlada kakor mi vsi, a se zna sukati okrog ognjišča, kakor da je že velika, velika gospodinja. In skuhati zna kosilo in večerjo, pa ne vpraša prav nikogar po tem in onem, o, kar sama skuha vse, da se pri jedi zadovoljno oblizujemo. In se čudimo in jo vprašujemo, kje in kako se je naučila kuhati. A Francka je modra in se smeje, pa ne pove nikoli tega, kar bi radi vedeli.
Skržek škrtne v kotu: »Črik... črik.« — Francka se nasmehne in pomigne prijazno z roko. Tri drobtinice vrže v črni kot in reče: »Priden si bil, Mokec, ves dan si bil priden in si priden še sedaj. Kar lepo prilezi iz luknjice in čuvaj kuhinjo in ognjišče, da se ne vname nepokrita iskrica. Košček kolača dobiš jutri, da se malo oblizneš. Zaslužil si ga pošteno. Zdaj pa lahko noč, Mokec, oj, Mokec!«
»Črik ... črik,« škripne radostno iz kota.
Francka vpihne luč in odide v sobico spat. In ko že leži, še premišljuje, a premišljuje samo o Mokcu — o Mokcu, ki zdaj in vso noč zvesto straži kuhinjo. Pa pravijo, da ni Mokca, da je Mokec samo skržek, ki žalostno škrta v kuhinjskem kotu, ker je lačen in mu je dolg čas. — »Hihi,« se posmeje Francka v postelji. »Saj ni skržek — Mokec je. Videla sem ga in sva prijatelja. Zato pa vem, da je Mokec.«
Pa ga je bila Francka res videla. Zvečer je bilo in Francka je sama sedela v kuhinji in plet-la. Pa pravijo, da je Francka zaspala in samo sanjala. A ni res — Francka dobro ve, da ni spala. Saj je razločno videla, kako so se tam v kotu odprla skrivna vratca in je v kuhinjo skočil majhen deček, nališpan in moder, kakor da gre na veselo gostovanje k bogati teti. — »Črik... črik,« je zagostolel. »Mlada in majhna kuharica si, Francka. A ne boj se! Mokec sem in sem imeniten dečko. Pod kuhinjo imam krasno stanovanje, a nikogar ne pustim noter, niti tebe ne, ki si majhna kuharica: Pravijo, da sem skržek, a nisem. Mokec sem in ti hočem biti prijatflj. Kuhinjo ti bom čuval in pazil na tvoje jedi, ko jih boš kuhala. In kuhala boš imenitno, ker sem tudi jaz imeniten kuhar. Le meni verjemi, Francka«
Francka se je čudila na vso moč »I, glej ga, Mokca,« je rekla. »Kako prijeten in nališpan pobič si! O, prav rada ti postanem prijateljica. Samo to mi povej, kaj naj storim zate, da mi boš hvaležen?«
»Nič,« odvrne pobič »Samo kadar boste pekli kolače, mi položi košček pred moja vratca. Kolače strašno rad jem in jih cenim nad vse na svetu. In tega ne smeš verjeti, da sem skrzek, kot pravijo ljudje. Mokec sem in sem vrl dečko. Če mi to obljubiš, ti bcm pomagal pri kuhi. Nikoli ti mleko ne prekipi, nikoli julia^ in noben jed sc ti ne prismodi. Ali mi obljubiš?«
Francka seže pobiču v roko. »Obljubim,«
reče
Mokec se zadovoljno posmeje m se prikloni pred Francko. »Črik... črik,« škrtne veselo in že edskače proti skrivnim vratcam in izgine kar naenkrat.	.
Tri dni se je Francka čudila in m mogla verjeti. A ker ji od takrat ni juha prekipela, še manj pa mleko in se ji nobena jed ni pnsiiiudila, je bila prepričana, da ji resnično pomaga samo Mokec, pomaga tako skrivaj, da ga ne vidi nihče. In ji Mokec še danes pomaga, ker sc mala Franc-
Spisal Mirko Kunčič.
109.
Ponatis prepovedan.
Ilustrira! J. P,
ka zvesto drži dane obljube. Če ne verjamete, kar pridite danes k Francki na veselo gostijo. Postreže vam s kolači in kdo ve s čim .še, in če ste pošteni fantiči in ne preveč k lepe ta ve deklice, pride nemara k vam še celo skržek — o, ne, Mokec in vam prijazno in glasno škrtne na obe ušesi: »Črik... črik!« — A vas ne bo bolelo prav nič in se boste samo smejali..
G. Le Calvez:
Kako ie našla\ netopir
(Bretonjska narodna pravljica.) Neki dan — dolgo, dolgo je že tega — je sedela lastovica, ki je bila nekoliko prej hudo bolna, na jajcih v svojem gnezdu, ki je bilo v starem kaminu. Poletje jc bilo in žito je dozorevalo.
Pa je priskakljala od nekod drobna miška in vteknila gobček v odprtino gnezda. Iskala je kotiček, kjer bi lahko prenočila.
»Ali ste tako dobri, draga gospa,« je nagovorila lastovico, »da bi mi dovolili pri vas spati? Danes je sobota, pa se bojim mačk.«
»Lahko,« je odgovorila lastovica, »ampak samo pod enim pogojem: Tri dni mi boste pomagali sedeti na jajcih. Mož me je zapustil, jaz sama sem pa še slaba. Lačna sem, pa nimam žive duše, ki bi mi prinesla hrane. Sedeli boste na jajcih, a jaz si medtem pciščem živeža. V plačilo za vaš trud vam bcm prinašala lepe koščke sira.«
Tri dni je s-edela miška na jajcih, lastovica ji je pa skrbno iskala hrane.
Ko je mišica odšla, so se izlegli goliči. Ampak kakšni nesivori! Pokriti so bili z dlako, ne s perjem. Ušesa, glavo in telo so imeli kakor miši, krila pa skrivljcna kakor hudobec.
Mati je od žalosti zbolela in kmalu umrla. Napravili so ji lep pogreb iu videlo se je, kako so jo vsi radi imeli, ker so strašno po njej žalovali. Na pogreb je prišlo veliko, veliko lastovic iz vsega sveta Cerkev je od njih kar počrnela.
Lastovice so zelo objokovale usodo rajne svoje sestre, a preden so se razšle, je dala kraljica lastovic sirotke v samostan zapreti in- jim je pod smrtno kaznijo prepovedala, prikazati se izpod strehe ob božji dnevni svetlobi. Pa tudi lastovicam je prepovedala delati gnezda v kaminih.
In zato se netopirji nikoli ne pokažejo ob belem dnevu, lastovice si pa delajo gnezda pod s>tn?ho.
Zakaj ljubim svojo mamico?
24.
Z veseljem čitain lepa pisemca otrok v Tvojem kotičku, ljubi striček. Kaj vse vedo povedati nekateri o svojih zlatih mamicah! Tudi jaz bi rada napisala o mamici nekaj prav lepega, a mi je srce tako polno, da ne najdem pravih besedi...
Tudi jaz imam mamico najrajši na svelu. V dokaz svoje hvaležnosti in ljubezni ji večkrat prinesem iz svojega vrtca šopek cvetlic.
Ko bom velika, bom postala to, kar je moj očka: vrtnarica. Okrasila bom s svežimi cvetlicami oltareek v mamini sobi vsak dan. — Kadar prideš v Maribor, Kotičkov striček, pridi pogledat moj vrtiček!
Verica J e m e c,
učenka II. razreda v Mariboru.
25.
Svojo mamico ljubim in spoštujem prvič zato, ker mi Bog to zapoveduje v četrti božji zapovedi in drugič zato, ker je mamica otn ku največja dobrotnica na zemlji. Nje skrbno oko čuva nad otrokom noč in dan. Ona uči otroka sklepati ročice in moliti k ljubemu Bogu. Pripoveduje njim o nebesih, o Mariji in angelih, pripoveduje lepe pravljice, prepeva, veseli se in joče z njimi. Bolečine otroka so bolečine materine. Se po smrti mati ne pozabi otroka; njena duša moli zanj pri Bogu.
jaz bi bila zelo rada učiteljica. A mama je rekla, da to dosti stane. Ah, kako bom žalostna, ako ne bom mogla postati to, kar bi postala tako srčno rada ...
Vas lepo pozdravlja, ljubi striček, S t a n k a 11 e r m a n ,
Okomine, p. Radmirje, zg. Sav. dolina. •
Tiskarski škrat je sila poreden in hudoben pobič. Nalašč je izpustil pretečeno nedeljo priimek in ime deklicc pod dopisom štev. 23, ki je po sedbi Kotičkovega strička izmed vseh še najboljši. Deklica, ki je 3pis poslala, se imenuje J u -stika Kučiševa, Rogatec, in dobi kot prvo nagrado krasno vezano spominsko knjigo.
Drugo nagrado — »Dekliške pesmi« od Sil-vina Sardenka — dobi Marjeta Herbst, učenka I. razr. meščanske šole pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Njen odgovor je bil objavljen pod štev. 16.
Tretjo nagrado — album za razglednice — dobi Milena Simončič, učenka IV. razi-, uršulinske šole v Ljubljani. Njen odgovor jc bil objavljen pod štev. 1.
Mnogo odgovorov sem jaz, Kotičkov striček, vrgel kratkoinalo v koš, ker so bil skoraj dobesedno prepisani od drugih že objavljenih. Kar sem nedavno napisal, povem na ves glas prizadetim »učenjakom« še enkrat: S pavjim perjem se je dičila sraka-spaka, Vi pa, dragi moji, se postavite s tem, kar znate in zmorete sami! Pa brez zamere iu na svidenje!
Kotičkov striček.
112.
Ljudje so bili navdušeni, da nikoli tega. Poskakali so s sedežev, drveli navzdol k Jokcu in ga med gromovitim vzklikanjem dvignili na rame.
>Naj živi mali junak! Naj živi naš hrabri rešitelj!«
Jokec je bil ganjen do solz...
110.
Pa je prevpil množico oster, zapovedujoč glas:
»Prostor! Prostor za njegovo visokost kralja- Tratarata!«
Živa človeška kopica se je razdelila v dve gruči. Skozenj sta prikorakala kraljeva viteza s kraljem Trataralom in deklico s pahljačo v sredini.
S pogledi, polnimi nemega občudovanja je premeril kralj Tratarata malega Jokca.
>Fantek, pojdi z menoj v dvorno palačo! Kratkočasil me boš s svojimi pesmicami in šalami kadar bom žalosten. Dobil boš za to vsak dan mošnjo cekinov.«
Jokec se je spomnil palčka Posinehovalč-ka in modro dejal:
> Potem bi bil takorekoč dvorni norček, kajne?«
»Da, da, nekaj takšnega!« se je dobro-voljuo nasmehnil kralj Tratarata.
»Dobro. Grem!« se je odločil Jokec.
111.
Vstopili so v dvorano, kjer je stal kraljev prestol. Jokec je obstal, pomel si s prsti oči, zakaj mislil je, da sanja. To, kar je videl, je presegalo vse njegovo pričakovanje. Strop, stene, tla — vse samo čisto suho zlato! Jokec je gledal, gledal, gledal — iu zdajci zagledal nekaj, kar ga je strašno iznenadilo.
113.
Palača kralja Tratarate je bila visoka in sijajna, da je Jokcu slepilo oči, kakor da je bil pogledal samemu božjemu solncu v obraz. Ves zamaknjen v to čudovito lepoto je menil, da je našel srečo tako dolgo iskano in tolikanj zaželjeno.
Na kraljevem sedežu je sedelo pritlikavo človeče, grdo in odurno kakor sam smrtni greli. Držalo je v rokah kos ocvrte piške in ga tlačijo v široka brezzoba usta s tako res-nobo in vnemo, kakor da ni na svetu nujnej-šega in važnejšega opravila od tega. Z nogami pa je vztrajno in brez presledka bingljalo po zraku.
114.
Jokec je pobaral kralja Trataralo: >Kdo pa je ta možic?« Kralj Tratarata se je zadovoljno murni pred se in ponosno rekel:
>To je moj stari dvorni burkež Bingl-bongl. Zdaj me bosta zabavala kar dva. Potrudi se, Jokec, da ue boš slabši od njega. — Hej, hej, Biuglbongl, ali mi ne greš hitro s prestola!«
Peči Jugo-Lue, Zora
izdeluje tvrdKa
Srebotnjak & Golob, LJubljana
Puharje>-a ulica 3 Prevzema vsa tozadevna popravila, katera izvriujo strokovnjnšlio, ceno in brezkonkurenčno.
GOSPODHRSKH ZVEZH V LJUBUHSflK
ima stalno na zalogi:
vse vrste umetnih gnofil, Tomaževo žlindro, rudninski in kostni superfosfat, kalijevo sol, čilski soliter, apneni dušik, mešano gnojilo in nitro-foskal; nadalje vseh vrst porlland cementa.
Bogata zaloga Špecerijskega in kolonlialnega blaga, vse vrste mleoskl Izdelki, nolledelskl siroti, nremog iz domačih in tuiih rudnikov,
bukooa droa
Žo&podarstvo
Znamenita vrtnarska razstava
V Essenu, 15. sept. 1929.
Tesno ti j>ostane, fe pogledaš Vestlalijo le iz vlaka: mesto za mesto se vrsti pod rjavkastimi oblaki dima, ki ga neprenehoma bruhajo žrela neštetih tovarn, dan in noč udarja tu ritem pošastnega dela. Essen leži v osrčju te ogromne industrije., ki sta ji vir premog in železo. Še pred sto leti je imel Essen komaj 5000 prebivalcev, pred 30 leti okrog 100 tisoč, danes pa šteje že čez pol milijona ljudi. Vzorna je njegova skrb za zdrava stanovanja, ki se zrcali v smotreni naseljevalni politiki občinske uprave; razmeroma malo je videti v Essenu visokih stanovanjskih kasarn, struktura mesta je razrahljana s številnimi zelenimi pasovi, ln dočim leže tovarne v severnih mestnih predelih, se nove stanovanjske kolonije širijo vse proti Jugu, tako da so radi pretežno južno-zapadne smeri vetra skoraj docela obvarovane pred duš-ljivo industrijsko atmosfero.
Tu sredi izrazito industrijske dežele se vrši letos velika vrtnarska razstava »Gruga« (Grosse Ituhrlandische Gartenbau-Ausstellung). Pred tremi leti sem si ogledal v Dresdenu prvo povojno vrtnarsko razstavo svetovnega slovesa, leta 1927. je priredila vzhodna Nemčija veliko vrtnarsko razstavo v Liegnitzu, letos pa hoče pokazati zapadna Nemčija, kaj premore s svojim vrtnarstvom v kraju, ki se zdi skoraj sovražen rastlinskemu življenju. Zasnova in uspehi, ki jih kaže »Gruga«, so presenetljivi.
Zanimivo je, da se je Essen odločil za to razstavo ne morda le radi reprezentacije, ampak pred vsem zato, da ustvari svojim meščanom nov, po najmodernejših vidikih urejen park in da z njim izpolni pasove zelenega ozemlja, ki jih ima v svojem stavbnem načrtu. Razstava traja od junija do oktobra; toda razstavišče bo še nadalje in trajno ostalo v glavnih obrisih takšno, kot je sedaj, z vsemi svojimi dragocenimi vrtnarskimi uredbami. Razstavišče zavzema površino 23 ha na prostem in zraven še 20.000 m5 pod steklom in v dvoranah. Delati so začeli že v oktobru 1927 in je bilo stalno zaposlenih 400—1000 ljudi. Ker je bil teren neraven in kotlinast, so morali napraviti štvilne terase ter premetati in prepeljati nič manj kot 84.000 m3 zemlje. Položili so 10.000 metrov kabla in 4300 metrov cevi, nastavili 15.000 električnih žarnic, presadili so 510 starejših dreves, nasadili za razstavo 70.000 vrtnic in 12.000 dalij itd.
Razstava nudi izčrpen pregled sedanjega stanja v vrtnarstvu, seveda s poudarkom posebnosti v industrijskem Porenju. Obsega razen neštetih drugih zanimivosti osem glavnih oddelkov.
Prvi oddelek razkazuje predelovanje zelenja-di, okrasnega rastlinja in sadja. V drugem oddelku je videti uredbe in naprave za siljenje rane zelenjadi, ki je važno zlasti spričo velikega uvoza iz sosedne Holandske. Šest velikih rastlinjakov, ki so jih v hladnem vremenu kurili z elektriko, plinom in premogom, je polnih krasnega pridelka kumar, paradižnikov itd.
Tretja skupina obsega umetnost vrtnarskega oblikovanja ter kaže vrtove iz preteklosti in sedanjosti. Med drugim je napravljen rimski vrtič ki nam kaže, kako so nekdaj stari Rimljani priključili vrt v hišo, in mikaven vrt z japonskimi motivi. Mnogo domačih vrtov, majhnih in večjih, preprostih in bogatejših, je podanih v vzorni, naj-raznoličnejši izvedbi. Ne manjkajo tudi počitniški in Schreberjevi vrtiči s prijaznimi utami in hišicami. — Zelo zanimiva ;e uredba modernega pokopališča. V prej zapuščeni, močvirni dolinici, kjer so pred dvema letoma ležale vse mogoče smeti,' so priredili v senci starih bukev izredno intimne in ljubeznive kotičke, primerne pokoju mrtvih. Na zelenih tratah in od živih mej blešče majhne, bele marmornate plošče kot vratca v drago kamrico; in na teh vratcih je napisano le ime in letnica umrlega. Mehke terase, tihi vodometi in cvetje le vabijo na bele klopi ob rdečkastih potih; nehote sedeš in se zagledaš v zahajajoče popoldne.
Nadaljnji oddelki kažejo uporabo rastlin, tehniko in industrijo v vrtnarstvu, pestro in zelo poučno je zastopana znanost, napravljen je poseben oddelek za varstvo koristnih ptic, kjer bi v prostornih kletkah na grmičju gostoli 150 živih pevk i. t. d.
Posebna privlačnost razstave je arena dalij, ki meri 100 metrov v premeru in 7 metrov v glo-bočino. Tu so zbrani tisoči najlepših dalij, ki se baš sedaj razcvetajo v bleščečih barvnih simfonijah. Ta umetniška mojstrovina mora presenetiti in očarati vsakogar, tudi tistega, ki je pred leti videl krasoto dalij na dresdenski razstavi.
V	prijazni zaseki ob gozdu, kjer je vse živo od žarečih cvetlic trajnic, se v posebni vodni kotlini, katero umetno ogrevajo na stalno toploto 30 do 35 stop. C, razcveta čudoviti, mogočni lokvanj — victoria regia. Sicer pa: Kdo bi mogel kar brž našteti vse zanimivosti, ki na tej razstavi mičejo in kličejo, da jih hitiš pogledat!
V	radio-vrtu, kjer stoji 26 metrov visok stolp, lahko proti večeru, sedeč na udobnih klopeh sredi nasadov samih rdečih dalij, poslušaš muziko in predavanja, gledaš filme ali pa strmiš v zrak, kjer iz vrtoglave višine pišejo aeroplani reklamo s plinskimi raketami.
Slika razstave ni ves čas enolična. Vsak mesec se vrše v ogromnih dvoranah še posebne razstave; tako je bila v začetku septembra konkurenčna razstava dalij, gladijol in peren, od 5. do 13. oktobra bodo pa imeli posebno razstavo kri-zantem, sadja in jesenske zelenjadi.
Ljudi pa prihaja na to razstavo nič koliko. Ne vem, če je še kdo drugi iz kranjske dežele prišel sedaj pogledat v Essen. Če pa je, mi bo gotovo pritegnil: takšna vrtnarska razstava bi lahko odprla oči mnogim Slovencem, ki nočejo videti čez domači plot...	Inž. C. Jeglič.
Mehanska tehnologija
Na našem književnem trgu imamo zabeležiti razveseljiv pojav. Naša tehniška literatura je obogatela z novim delom g. ing. prof. Stane P r e -melča. Njegovi »Osnovni pojmi mehanske tehnologije kovin v zvezi z tvarinoznanstvom« bodo naši kovinski obrti dobro služili ne samo kot vodnik pri delu, marveč tudi kot dober pripomoček pri vzgoji naraščaja. Znanje mehanske tehnologijo je važno za vsakogar, ki ustvarja iz sirovin razne uporabne izdelke. Ne zadostuje, da je obrtnik dobro podkovan samo v svoji stroki, potrebno je tudi poznanje obdleovalnhi možnosti sorodnih strok. Tako naobražen obrtnik si bo v gotovih primerih prav lahko pomagal ter se ukoristil s tem ali onim načinom dela druge stroke. Vedno bo lahko zadovoljil odjemalca z dobrim, solidnim in cenim izdelkom, ki pa jo mogoč edino le potom uporabe najenostavnejšega načina izdelave, z uporabo vseh modernih tehniških pripomočkov.
Avtor je v tem smislu obdelal tvarinoznan-stvo kovin, zlitin in lesa. Posebno pažnjo jo posve-
til najnovejšim pripomočkom za obdelavo, kakor so priprave za merjenje, začrtavanje, označevanje, držanje in segrevanje. V posebnem poglavju je obravnavano livanje, kovanje, valjanje, teganje, uti-skavanje itd., ki ga zaključuje z izdelavo cevi. Nadalje je nazorno opisano struženje, rezbanje, vrtanje, brušenje, piljenje itd. z opisom tozadevnih strojev in pripomočkov. Zaključuje z dovršilnimi deli, z zavarovanjem kovin pred razjedanjem in razpadanjem ter olepševalnimi deli.
Knjiga je opremljena z 68 slikami konstrukcij in strojev. Posebno vrednost daje knjigi uporaba terminologije, ki je vedno in v vsakem slučaju pristno slovenska.
Namenjena je pravzaprav obrtnemu naraščaju in je po obsegu kakor tudi načinu opisa tehnoloških del temu primerno prikrojena. Vendar bo pa dobrodošla tudi vsakemu mojstru, ker bo iz nje lahko črpal važna navodila in podatke iz svoje kakor tudi sorodnih strok. Cena je pri tolikih slikah za naše razmere izredno nizka, vezana stane namreč samo 20 Din.
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE
z dne 15. septembra 1929 (Vse v milj. Din; v oldepajih razlika napram izkazu z dne 8. sept.): Aktiva: kov. podlaga 395.8 (+ 11.3), posojila: menična 1337.6, lombardna 265.9, skupaj 1603.5 (+ 8.9), saldo raznih računov 960.7 (+ 33.2); pasiva : bankovci 5596.2 (— 40.2), drž. terjatve 159.6 (+ 32.9), obveznosti: žiro 893.6, razni računi 171.3, skupaj 1064.9 (+ 60.6); ostale postavke neizpremenjene.
ft
Nove delniške družbe. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo ustanovitev sledečih d. d.: Alda, mehanična tkalnica, Zemun, kapital 1 milij. Din; Te-slič, d. d. za izkoriščavanje drva, Zagreb, 15 milij. Din; Varaždinska industrija svile, d. d., Varaždin, 1 milij. Din, Veleško akc. dr., Veles, 3 milij. Din; Prvi avtomatski mlin, Bitolj, 5 milij. Din. Nadalje je odobrena ustanovitev podružnice Janjevo Mincs Ltd v Belgradu (londonska družba ima glavnico 100.000 funtov, podružnica pa je dotirana s pet milj. Din.
Borza
21. septembra 1929.
Devizni promet je nadalje znaten; tudi v tretjem tednu septembra je presegal 20 milijonov: znašal je 24.281 milj. Din napram 22.955, 24.836, 19.468 in 20.981 Din. Tečaji so ta teden izkazovali le malo , :nemb. Največ blaga je dala Narodna banka, ker je privatnega blaga le malo na razpolago, stalno edinoje v devizi Trst.
Na efektnem tržišču je položaj neizpre-menjeno miren. Državni papirji so popolnoma zanemarjeni in vojna škoda popušča. Med bančnimi papirji je omeniti učvrstitev Praštedione od 855 na 860. Med industrijskimi papirji je na Dunaju na-rastel tečaj Kranj. ind. družbe od 35 na 36 šilingov, kar pomeni, da borza zaenkrat znani transakciji pri tej družbi ne pripisuje velikih izgledov.
DENAR
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.65, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.08, Dunaj 73.02, London 25.15125, Madrid 76.60, Ne\vyork 519, Pariz. 20"3L Praga 15.365, Sofija 3.76, Trst 27.1425. Varšava 58.20.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.50875, (valuta) 12.47, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno.
VREDNOSTNI PAPIR||
Dunaj. Don. sav. jadr. 84.78, \Viener Bankve-rein 21.80, Bodencredit 99.70, Creditanstalt 52.50, Escompteges. 21.85, Zivno 110.30, Aussiger Che-misehe 254.50, SIavex 12.25, Alpine 39.60, Trboveljska 59.60, Kranj. ind. 36, Leykam 6.30, Rima Murany 112.75.
Žito
Kriza v produkciji pšenične moke radi popolnega zastoja v prodaji krušnih mok je vzrok velikega vznemirjenja. Med vojvodinskimi mlinarji se mrzlično organizira propaganda, da bi se cene za ničlo zvišale, dočim naj bi se za ostale številke znatno znižale. Ničla se namreč prodaja dokaj gladko ter je zanjo vedno živahno zanimanje po vsej državi. Od uspeha te akcije vojvodinskih mlinarjev je v mnogočem odvisen tudi bodoči razvoj našega žitnega trga, kajti cena naše domače pšenice je v glavnem le radi tega na mrtvi točki, ker so vojvodinski mlini že davno ustavili nakupovanje pšenice, tako da je trg za ta predmet res skrajno omejen. — Pšenica se drži stalno, toda ima slabo tendenco, koruza isto tako. Zaključki so v koruzi največ za Slovenijo, v pšenici se pa zalagajo kupci zopet le za sproti in terminska kupčija skoro ne pride v poštev. Pšenica bačka notira 197.50, koruza 160 nakladalna postaja. Obvodne postaje, ki pridejo v poštev za izvoz, nudijo pšenico 10—15 para dražje. — Oves, rž in ječmen so nazadovali malenkostno, toda razen nakupov ovsa za vojaške dobave, v teh predmetih ni mnogo prometa.
Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica: okt. 21.53—21, zaklj. 21.61—21.62, marec 24.01 do 24.02, zaklj. 24.01—24.02, maj 24.70—24.74, zaklj. 24.74—24.75. Rž: okt. 16.53—16.78, zaklj. 16.77 do 16.78, marec 18.80—18.94, zaklj. 1893—18.94. Koruza: maj 17.88—17.80, zaklj. 17.78—17.79.
Živina
Na živinski sejem v Ptuju, dne 17. sept. je bilo prignanih 559 glav goveje živine, od tega je bilo 243 krav, 105 telic, 2 teleta, 151 volov, 37 jun-cov, 21 bikov in 85 konj, ki so notirali: krave 4.50 do 7, telire 7—9.75, teleta 10—13, voli 8—9, junci 6.75—9, biki 7—9 Din za kg žive teže. Konji 550 do 4500, žrebeta 300—1500 Din za komad. Prodanih je bilo 240 glav goveje živine in 45 konj. — Na svinjski sejem, dne 18. sept. je bilo pripeljanih 345 glav svinj: cena je bila 10—14 Din za kg žive teže, praseta 80—300 Din za komad. Prodanih je bilo 113 glav. — Prihodnji živinski sejem se vrši dne 1. oktobra.
Hmelj
Praga. 21. sept. (Tel. >Slov ) Danes jo žalski hmelj letnika 1!".'0 notira! kakor sledi: izbrani 600 - (550 Kč. I 530 -600, dobri srednji 500—550, srednji 400—500, slabši 350-400 za 50 kg brez, 2/ž prometnega davka. Ker se jc pripeljalo več blaga, .se je oživil tudi domači trg in v zadnjih dneh se je vsak dan prodalo po 100 do 150 stotov po cenah 400—650 Kč. Vesli, ki sta jih v zadnjem času ponovno širila monakovski zvezi sindikus Schloder in pivovarniški predsednik komerc. svetnik Kirchner, da je žalski hmelj zelo trpel radi rje in da ima zelo slabe kali, označuje žalska zveza oficijelno kot neresnične in za nepošten konkurenčni manever proti žalskemu hmelju.
Niirnberg, 21. sept. (Tel. »Slov.«) Na trg se je pripeljalo samo 150 bal. Povpraševanje je ponehalo ter jo bilo prodanih tudi samo 150 bal, in sicer večinoma gorskega in hallertauskega hmelja. Za inozemski hmelj je bilo zopet nekoliko kupčij za I. štajerski hmelj po neizpremenjeni ceni 45 mark tranzit. — Koncem tedna so notirali: gorski hmelj I. 40—45 mark, srednji 30—40, slabši 25—30, liallertauerski I. 75—85, srednji 50—70, slabši 40 do 50, vvurtemberški I. 80—90, srednji 60—70, srednji badenski 50—60, palatinski I. 50—60, srednji 40—50, štajerski I. 45. — Razpoloženje je bilo mirno. Cene neizpremenjene.
Deželni pridelki
Fižol. Živahno povpraševanje za našim fižolom, osobito r i b n i č a n o m , ki je vladalo do začetka septembra, je sredi tega meseca popustilo in se ne more oživeti. Za prve količine te vrste se je plačevalo kmetovalcu do 4.30 Din za kg, danes pa komaj 3.65 Din. Da bi se cena dvignila na prvotno višino, po danih razmerah na svetovnem tržišču skoraj ni upati, kar bodo gotovo obžalovali tisti, ki so že ob pravem času imeli blago pripravljeno za oddajo, pa so z upanjem na še višje cene istega zadržavali. Fižol mandalon se trenutno išče in se plačuje po kvaliteti do 4 Din za kg. Prepeličar ali koks nizki ima ceno po provenjenci 3.90—4.15 Din. Ostale vrsle nizkih fižolov, v kolikor so že na trgu, se plačujejo približno od 2.50—3.50 za kg. Za visoke vrste, ki pridejo še le nekaj kasneje v poštev, še ni pravih cen.
Gobe
Jesenska rast še ni pričela, ker smo imeli do včeraj suho vreme. Po včerajšnjem dežju se pričakuje v teh krajih nova rast. Zanimanja za naše gobe, vkljub pičlim zalogam ni pravega, in se cena zanje, od julijskega padca, nikakor noče zboljšati. Vzrok temu je najbrže, da je inozemstvo založeno še z našimi gobami pomladne in deloma poletne rasti in pa zato, ker so imele posamezne države same precej domačega blaga.
Dopisi
Št. Jernej na Dolenjskem
Knjižnica kat. prosv. društva je odprta vsako nedeljo pred 10. mašo. Izposojevalnina je samo
0.50	Din od knjige.
Gnojne jame in gnojišča bodo kmalu dograjena pri onih posestnikih, ki so dobili od oblastne samouprave podporo. Koliko jim bo ta naprava koristila, morda še sami ne slutijo.
Jesenice
Prosvetni večer katoliškega delavskega prosvetnega društva je izredno dobro uspel in je bila dvorana popolrfoma razprodana. Ugajalo je tako petje kakor tudi igra sama. Na splošno željo se prosvetni večer v sredo zvečer ponovi z istim sporedom.
Ne pozabile, da je v nedeljo 29. septembra popoldne velika tombola na prostoru poleg novega društvenega doma in da so tablice samo po 3 Din komad. Poslužujte se jih bolj, da jih ne bo prej zmanjkalo.
MOKRONOG
Slab petrolej. Petrolej je sedaj le še kurivo revnih slojev, pa tam ga veliko porabijo, kjer ni elektrike. Na to špekulirajo že dolgo rafinarne. Silno slab petrolej dobavljajo že par let. Vse skupaj slabo sveti, gori s plinom, stenj ogli, ko pa pogori v svetilki polovica, tedaj vse odpove, v svetilki je sama voda. Prosimo merodajne kroge, naj pazijo na to in odstranijo tako izkoriščanje. Dobavitelji naj trdo primejo rafinarne. Ubogo ljudstvo, ki mora kupovati tako blago!
V četrtek 20. t. m. je zgorel avto g. Antona Bulca, mesarja v Mokronogu. Nesreča se je zgodila na cesti pod Tržiščem. Tembolj žalostno pa je, ker prihiteli ljudje niso pomagali reševat, ampak so kradli iz gorečega avtomobila salame. Zaslužijo pač eksemplarično kazen!
Ježica pri Ljubljani
Kor v naši župni cerkvi je razmeroma velik, vendar še vseeno nekoliko premajhen za večji pevski zbor. Da se temu odpomore, se je zapo-čela akcija, da se zbero potrebna denarna sredstva. Upanje je, da se bo kor še to jesen povečal.
Obračun stroškov in dohodkov podaljšanja vodovodne napeljave v Stožicah. Dohodki: Prispevek občine Ježica 12.145.25 Din, podpora oblastnega odbora 10.000 Din, prispevek interesentov 26.435.95 Din. Skupaj dohodki 48 581^20 Din. — Izdatki: Materijal 42.723.70 Din, kopanje in zasipanje kanala 5857.50 Din. Skupaj izdatki 48.581.20 Din. Če se odšteje prispevek občine in podpora oblastnega odbora, je stala vsakega izmed interesentov glavna vodovodna naprava 1391.50 Din. Vseh interesentov je bilo 19. Prispevek. ki ga je bil vsak izmed interesentov s strani občine, oziroma oblastnega odbora znaša 1165.54 Din.
Vsak dan lahko kupiš! V trafiki gospe Ivane Berce na Jožici 32 vsak dan lahko dobiš »Slovenca«. Ne pozabite!
Stična
Danes bo ob pol 4 popoldne po prihodu vlaka javna loterija za cerkev Žalostne Matere božje. Dobitki so vsi razstavljeni — vsi lepi in praktični.
Trbovlje
Inšpekcija delničarjev TPD. Za ponedeljek se pričakuje inšpekcija delničarjev in upravnega sveta TPD.
Izgubil sc je pes, pasme Doberman, črne barve. Sliši nn ime Ris. Odda naj se proti lepi nagradi pri gospodarju g. Ivanu Bergerju na Vodah.
Dramatični odsek Kat. jirosvetiiega društva v Trbovljah ima svoj občni zbor v četrtek 26. septembra ob 8 zvečer. Udeležba obvezna.
Brežice ob Savi
Razpis službe. Nn tukajšnji osnovni šoli je razpisana služba šolskega sluge. Plača mesečno 500 Din, prosto stanovanje s pritiklinami, kurjava in razsvetljava Prošnje je vlagati na upraviteljstvo osnovne šole v Brežicah do dne
1.	novembra.
Sadna razstava, ki je bila preteklo nedeljo otvorjena v risalniei tukajšnje meščanske šole, se danes zaključi.
DOBREPOLJE
Tombola. Ali veš, da so kolesa moška in ženska danes samo še po 3 Din? Kupi tablico Prosv. društva in boš videl, da je resnica. Nič več 2000 dinarjev, ampak samo 3 dinarje. — Ali si bil na vele-sejmu v Ljubljani? 10.000—38 000 Din stane oprava ako jo naročiš pri mizarju. Za te je predraga. Kupi lombolsko tablico in jo dobiš za' 3 Din. Poizkusi, in boš videl!
Avtobusni promet. Vsa Gorenjska in deloma že Dolenjska je preprežena z avtobusnimi linijami,
le naša dolina je še vedno odrezana od sveta. Morda bi pa le kazalo uvesti progo: Struge -Dobre-poljo—Ljubljana. Ako se ne bi rentirala dnevno, pa vsaj ob ponedeljkih, sredah in sobotah, ko je večji promet z Ljubljano.
Letina. Lansko leto je ob tem času cvetela živahna kupčija s krompirjem. Letos, ko je pridelka mnogo in lepega, pa vsa kupčija spi.
Litija
Egiptovska tema je vladala v petek 20. septembra v Litiji, ker so na Kunstlerjevi parni žagi, od katere prejema Litija električni tok. snažili kotle in parni kotel ni obratoval. Na tržane kakor tudi prebivalce Gradca in Grbina je ta neobičajna tema napravila prav mučen vtis, ker so morali zopet v obrat postaviti pc-trolejske leščerbe, sveče, ponekod tudi kar l>i-terce, v kolikor se je takale svetlobna ropotija še nahajala shranjena kje v podstreSju. Temo je še povečalo skrajno oblačno nebo. tako da niti polna luna ni prišla do veljave kot cestna razsvetljava. Tema je bila na ulicah kot v kozjem rogu ter bi nujno priporočali županstvu, da v sličnem slučaju poskrbi za javno razsvetljavo ter da vsaj na nevarnih ovinkih take večere postaviti petrolejske svetilke, da se prepreči kaka nesreča. Ne samo enkrat, ampak trikrat klavrna je Litija brez elektrike .. .
Gasilska veselica novo ustanovljenega gasilnega društva za vas Hotič se je vršila preteklo nedeljo v Hotiču ob zelo dobri udeležbi okoličanov, posebno iz Vač, Spodnjih Ribč in Litije. To gasilno društvo, ki je bilo gotovo nujno potrebno za vasi Hotič, Bitiče, Jesenje, Zapodje, Vernek, je bilo ustanovljeno na iniciativo župnega načelnika g. Fr Lajovica st.. ki si je za gasilstvo v litijskem okolišu tekom svojega nad 20 letnega delovanja na polju gasilstva gotovo stekel največ zaslug. Načelnik novega gasilnega društva v Hotiču je g. Franc Pavliha, gostilničar istotam. Sedaj je bližnja okolica Litije preprežena z gasilnimi društvi, in sicer Litija, Breg, Jablanca, Šmartno, Ko-strevnaca, Zavrstnik, Hotič, Vače, Sv Križ, Kresnice, Sp. Ribče, Senožeti. Gasilno društvo bi bilo potrebno še na Savi pri Litiji, št. Lamber-tu, Polšniku ter v centru občine Trebeljevo. Želeti je samo, da ona društva, ki so denarno dovolj močna, ne prirede vsakoletno hrupnih veselic v dosego gmotnega uspeha, ker take veselice stanejo silno narodnega premoženja in gotovo moralno zelo slabo in kvarno vplivajo na ljudstvo.
Gospodinjski tečaj za kmetska dekleta občine Litija se bo vršil skozi 12 tednov, in sicer od 1. oktobra do konec decembra na litijski šoli. Tečaj bo vodila gospa učiteljica Lenca Černetova. Pouk traja ves dan. Potrebna pojasnila daje županstvo v Litiji, kjer se vrši tudi vpisovanje deklet.
Litijsko lovsko društvo je imelo preteklo soboto svoj redni občni zbor pri Lapu, na katerem je bil izvoljen zopet stari odbor z g. Josipom Strzelbom, graščakom iz Grbina, kot predsednikom na čelu. Sklenjeno je bilo. da letos društvo ne priredi nikakih brakad, da se zaščiti divjačina. Lovsko društvo ima v zakupu lovišča občin Litija, Kresnice ter veleposestva Ponoviče. Divjačina radi ostre letošnje zime ni trpela ter je posebno mnogo zajcev in srnja-di v revirju.
Nov odbor za postavitev spomenika padlim vojakom iz cele občine Litija se je konstituiral preteklo nedeljo z županom H. Lebingerjem na čelu. Upamo, da bo novi odbor poverjeno nalogo do drugega leta izvršil, tako da se tudi Litija častno oddolži padlim borcem-junakom. Odbor upa zbrati nad 30.000 Din za spomenik, ki naj bi bil poznim rodovom priča izgub v svetovni vojni padlih junakov iz občine Litija.
Laško
Uboj. Ko so včeraj Laščani vstajali, so fini prišla na ušesa skrajno razburljiva poročila, da so se fantje pri prešanju sad ja ob meji župnije Sv. Jedert v noči na 19. september sprli ter da je dobil z nožem Ferdinand Zupane, star šele 22 let, v vrat tako strašno rano, da je ob pol 24 bil že v mrtvašnici v Laškem. Vzrok: alkohol.
Letina, kjer ni bilo toče, kaže izborno. Sadje, posebno češplje, so obrodile tako, da še stari ljudje ne pomnijo.
Ptuj
Pogreb umrlega ptujskega odvetnika dr. Toneta Gosaka dne 19. sept. je bil veličasten in je ro-kazal, da je imel pokojnik v vseh slojih obilo prijateljev. Pogreba se je udeležilo veliko število stanovskih tovarišev, zastopnikov oblasti in različnih društev. Opazili smo med drugimi odličnimi osebnostmi mestnega komandanta g. majorja Šariča s soprogo, srezkega glavarja v Ptuju dr. Vončina, mariborskega župana dr. Juvana in podžupana dr. Lipolda, ptujskega župana dr. M. Brenčiča, finančnega svetnika dr. Perneta, gimnazijskega ravnatelja dr. Komljanca z mnogimi profesorji, dr. Fermevca, prof. Mlakarja iz Maribora, dr. Kodermana, dr. Ki-movca ter še mnogo odličnih osebnosti. Ptuj je videl še malo pogrebov, pri katerem bi bilo zbranega toliko ljudstva.
Začetek šolskega leta se tudi v našem mestu pozna na vseh koncih in krajih. Zlasti je razveje-Ijivo, da šteje naša gimnazija v bodočem šolskem letu 320 dijakov in dijakinj. Do 5. razreda imajo vsi razredi paralelke. Profesorski zbor pa šteje premalo učnih moči, da bi v polni meri zmagovale r>ouk in potrebuje zavod najmanj še 3—4 učne moči. Splošno se pričakuje, da se bo število profesorjev izpopolnilo čimpreje, ker bi bili profesorji v sedanjem številu z delom preobremenjeni, če bi morali pouk vzdržati na višini.
Nesreča motociklista. Imetnik mehanične delavnice v Ptuju g. Franc Širec se je na motorju v bližini št. Janža na Dravskem polju težko fionesrečil. Pri nekem jarku ob cesti ga je vrglo z motorja ter je priletel ob cestni kamen ter se težko poškodoval na glavi m na nogi. Pripeljali so ga v ptujsko bol-sko bolnišnico.
Šoferska šola
oblastveno koncesiionirana I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova c. št. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Poučujem tudi privatno Prihodnji redni tečaj prične 1. oktobra.
Semenska pšenica
prvovrstne skrbno očiščene
dioseške vrste
ki jc v naših krajih že udomačena, oddaja po ugodni ceni tvrdka
X. Volk, Ljubljana
Resljeva cesta 24

AVali oglasi
Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši znesekiODitt.Pristojbinaza šifro2Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na^pismena vprašanja odgovarjamo le.če je priložena znamka.Čekovni račun Ljubljana <10.3^9. Telefon štev.232S. j
r> v« • v v •
iluzbeucejo
Prodajalka
prvovrstna moč v mešani stroki, z dobrimi spričevali ln dovršeno meščansko šolo, išče službo. Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.467.
Dekle
ki je že služila v boljši hiši, želi mesto k mali obitelji s 1. oktobrom. Vešča vseh hišnih del. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 10.427.
Strojni kurjač
samski, želi primerno službo. Naslov pove uprava Slovenca pod šifro »Trezen« št. 10.399.
Kuharica
želi službe k boljši družini, tudi k orožnikom ali finančni kontroli. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena«.
2 čevljar, pomočnika
za zbito delo sprejme Fr. Roblek, Škofja Loka.
Čevljarski vajenec
se sprejme. Matija Bren-ce, Wolfova ulica št. 3 v Ljubljani.
Nadmlinarja sprejme
valjčni mlin v Sloveniji, ljubljanska oblast, s 14 vagon. mes. kapacitete. -Nastop tako). - Popolna oskrba v hiši. Ponudbe z navedbo plače in dosedanjega službovanja do 1. oktobra. Naslov v upravi lista pod št. 10.375.
2—3 izurjene pletilke
sprejmem. Samo dobre moči. Naslov v upravi lista pod »Trajen zaslužek« št. 10.470.
Gospodične
ki žele šivati perilo, se sprejmejo v pouk pri M. Alešovcu, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 1.
Odvetniška uradnica
izurjena strojepiska in solicitatorka, želi službe zu takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Zmožna štev. 10.558« na upravo lista.
Absolventka mešč. šole in triletne višje obrtne šole v inozemstvu, emožna strojepisja in italijanščine, - želi nameščenca kot blagajničarka, pisarniška moč ali kaj stičnega. Ponudbe na upravo pod »Zmožna št. 10.482«.
V župnišče
gre gospodinja v kak samoten kraj, samo k enemu gospodu. Ponudbe na upravo pod štev. 10.563.
Išče se delavec
za izdelovanje cementnih cevi in drugih cementnih izdelkov. Nastop takoj. Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 10.454.
-nn Dekle
vajena gospodinjskih in poljskih del, iščem službe gospodinje ali primerne E&poslitve. Ponudbe pod »Zanesljiva«.
Čevljar, pomočnik
marljiv, vojaščine prost, išče službe kot skladiščnik usnja ali kaj primernega. - Vešč enostavnega knjigovodstva, sposoben tudi kot potnik in zna na več čevljarskih strojih. -Even. grem tudi en mesec brezplačno. Cenj. ponudbe na upravo pod šifro »Agilen št. 10.551«.
Gospodična
išče mesto k otrokom. -Reflektira na dobro oskrbo. Gre rada tudi na deželo. Naslov v upravi lista pod štev. 10.548.
STAREJŠI
MESAR
samostojen, nakupovalec, vajen vseh del klanja, sekanja in prodaje, želi mesta poslovodje mesarske obrti. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.
flužboidobe
Snažno žensko
bi razume dobro kuho, perilo in vsa hišna dela, sprejme takoj samski go spod. Ponudbe pod »Po štena« na upravo »Slov.«.
Učenca
pridnega, poštenih staršev, z dvema razredoma mešč. šole, sprejmem v trgovino mešanega blaga. Ivan Traun, Ptujska gora. Prednost imajo sinovi železničarjev. Hrana, perilo in stanovanje v hiši. — Učna doba po dogovoru. Vstop takoj.
Mizar, pomočnika
sprejmem takoj v stalno delo, Henrik Hočevar, -mizarstvo, Struge, Dolen.
8 dobrih drvarjev
se takoj spiejine. Zgla-siti se je Podmilščakova št. 38/1.
Izurjen gaterist
za žaganje hrastovine in 1 brusač se takoj sprejmeta. Upošteva se samo prvovrstno moč. Zglasiti se osebno pri J. Pogačnik, Škofja Loka ob kolodvoru.
Mesarskega vajenca
sprejmem. - Naslov pove uprava pod št. 10.495.
Izučeno šteparico
takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Andrej Gorenc, čevljarstvo, Litija.
Tapetnišk. vajenca
sprejme takoj Ant. Tsche-rin, Maribor, Pristaniška št. 3.
Pošteno služkinjo
katera zna vsaj nekaj kuhati in opravljati hišna dela, sprejme boljša hiša s 15. oktobrom. Mora pa biti zdrava, snažna, pripravna, lepega vedenja in ljubiteljica otrok, katera sta v starosti 4 in 7 let, Veliko perilo pere perica. Vpošteva se le dela-zmožne. Franjo Radovan, konc. zobotehnik, Ljubljana VII, Celovška cesta 14 (nasproti Velesejma),
Pomočnika (-co)
prejmem samo za dam-ko delo. Delo stalno. • Nastop takoj. - Splošno krojaštvo - Janko Kogelj,
Mesarski vajenec
zdrav, močan, poštenih staršev, se sprejme pri Kari Deržič, mesar v Brežicah.
Mizar, pomočnika
dobro izvežbanega, sprejmem takoj. Jakob Kre-gar, Vižmarje 2.
Sprejmem učenko
za strojno pletenje. Kušar, Dravlje 23.
Krepkega vajenca
za pilarsko obrt sprejmem s hrano in stanovanjem. - I. Figar, pilarski mojster, Ljubljana, Voš-njakova 6.
Inkasante-zastopnike
proti fiksumu in proviziji sprejme tvrdka »Singer«, Šelenburgova 1-1.
Ključavnič. vajenca
sprejme takoj — strojno podjetje Anton Kremžar, Št. Vid nad Ljubljano.
Gaterista
k Esterer-jarmeniku, popolnoma zanesljivega, — sprejme takoj J. Andlo-vic, Škofljica, Dolenjsko.
Iščem deklico
ki bi imela veselje do strojnega pletenja in kuhinjskega dela. Hrana in stanovanje prosto. Ivanka Ulaga, Celovška cesta 42, Ljubljana VII.
Kuhinjsko dekle
pomivalko, sprejme hotel Štrukelj.
Vajenca
za kovaško obrt sprejmem. Ivan Matko, Selo št. 10, p. Moste.
Učenka
se sprejme za šivanje perila in vezenje. Ponudbe pod »Natančna 101«.
Dobra kuharica
z večletnimi spričevali se išče. Rimska cesta 18/11.
Iščem vajenca
za pekovsko obrt. V poštev pridejo v starosti 15 do 16 let, zdravi in poštenih staršev. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vajenec«.
V prepisovanje
na stroj sprejema delo na dom gospodična. Delo hitro in brezhibno. Ponudbe pod »Nov stroj«.
Čevljarski vajenec
priden in pošten, se sprejme. Fran Zupančič, Kette-Murnova cesta št. 6.
Fanta
od 15 do 18 let starega, pridnega in poštenega — sprejmem takoj za pomoč pri živini in na polju. Jože Pozaršek, Ižanska cesta 47, Ljubljana.
Boljša sobarica
z dobrimi spričevali, katera zna dobro likati in šivati, se sprejme, - Ponudbe pod »Izvrstna sobarica št. 10.559« na upr. »Slovenca«.
Učenca
za soboslikarstvo sprejmem. Hrana in stan _ v hiši. - Franc Ambrožič, Maribor, Grajska 2.
Išče se proti dobremu plačilu za takojšnji nastop perfektna
KUHARICA
in zanesljiva
SOBARICA
ki zna dobro likati in šivati. — Ponudbe ped »Kranj« štev. 10.456 na upravo tega lista.
Pisarniško uradnico
začetnico, iščem. Zahtevam znanje strojepisja tn slovenske stenografije. -Prednost imajo one, ki znajo nemški. - Ponudbe pod »Uradnica«.
Kuharico
perfekt., samostojno moč, sprejme fina restavracija. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Kuharica 555«.
Železokrivec
za večjo železo-betonsko delo dobi službo takoj pri ljubljanski gradbeni družbi v Ljubljani, Slomškova ulica 19.
Župnik v Slavoniji
išče dobro gospodinjo. -Ponudbe na upravo lista pod štev. 10.565.
Mlinarskega vajenca
sprejmem takoj. - Anton Gutnik, Vrhnika 284.
Pestunjo
izvežbano, inteligentno, ki ljubi otroke, in ki bi ev. prevzela v oskrbo tudi dojenčka, iščem k fantku, ki je 1 leto star. - Znati mora perfektno nemško, biti mora popolnoma zdrava, stara od 25—35 let. Katera reflektira na stalno službo in gornjim pogojem odgovarja, naj se pismeno javi in pošlje sliko in prepise spričeval, navede naj reference in stavi pogoje glede plače. V hiši ima popolno oskrbo. Dopisi se naj naslove na M. Grundner, Zreče pri Konjicah.
Delavec
za skladišče
trezen, zanesljiv, ki je iz vežban v žaganju drv na cirkularju — se sprejme Ponudbe na tvrdko Franjo Kalan, trgovina premoga in drv, Celje.
Za svoj hotel »Novo zdanje« potrebujem
plačil, natakarico natakarico blaga jničarko
s strokovno izobrazbo ter kavcijo ali garancijo. — Cenjene dopise prosim na upravo »Slovenca« pod štev. 10.564.
o|astvc Loka,
Zidani most
Sobo
z vso oskrbo išče vdovec s 3 šoloobveznimi otroci pri dobri manjši rodbini ali pa starejši vdovi. -Postelje, posteljno perilo itd. da ev. sam na razpolago. Cenj. ponudbe pod »Plačam dobro« na oglas, oddelek »Slovenca«.
2 m?zar pomočnika
in enega vajenca sprejmem takoj. F. Zavodnik, mizarstvo, Št. Vid n.-Ljub.
Soba
opremljena, parketirana, separiran vhod in elektr. razsvetljava, tik cestne železnice, oddam solidnemu gospodu. - Ogleda se med 12—14. - Naslov v
upravi pod št. 10.510.
Stanovanje oddam
1 večjo sobo s kuhinjo in pritiklinami — mirni stranki brez otrok. Soba parketirana z električno lučjo in vodo v kuhinji. Stanovanje v bližini kolodvora, zato zelo pripravno za trgovske potnike. Ogleda se od 10 do 12 in od 2—3. Vprašati pri Žužek-u, Friškovec 6,
Prodamo
Avto Chevrolet
odprt, štirisedežen, dobro ohranjen, proda K. Čeč, Ljubljana, Grub. nabr. 6.
Gramofon-kovčeg
s ploščami se proda. Ponudbe na upravo pod »Ugodno«.
Štedilnik
(Tischherd) se proda. — Ošaben, Zvonarska ul. 11.
Vinskih sodov
večja množina, dobro ohranjenih, močnih, transportnih, od 300—700 hI, se proda. Naprodaj je tudi kompletna pumpa. Jernej Štele, Ljubljana VIL, Gasilska 3.
Vajenca
za kovaško obrt sprejmem. Ivan Matko, Selo 10, p. Moste.
sprejme takoj Ivan Kapelj, kotlarstvo, Ljubljana VII., Aljaževa cesta 4.
Stanovanja!
Kapetan išče dvosobno, solnčno stanovanje s pritiklinami blizu kolodvora. - Ponudbe na upravo pod »Kapetan«.
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin v prvem nadstropju oddam mirni stranki v novi vili v Št. Peterskem okraju. Naslov v upravi lista pod štev. 10.557.
Sobo
prazno, vhod s stopnišča, oddam. Florijanska 23-11.
Sobo
Lokal v Kranju
obstoječ iz dveh poslovnih prostorov, se takoj odda. Naslov pove uprava lista pod št. 10.293,
Soba za lokal
ali delavnico sc odda takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 10.506.
Njivo
vzamem v najem. Ponudbe pod »Njiva« na upravo
Trgovski lokal, pritlično stanovanje
Za takoj ali pozneje se išče v sredini mesta trgovski lokal ali pa stanovanje, obstoječe iz 2 do 3 sob. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Nujno«.
Moderno pohištvo
za spalno sobo se poceni proda. Pojasnila od 3—5 v skladišču pri Ranzinger
Brinje
zdravo, rešetano, prodam. Ehrenfreund, Sušak.
Vsakovrstne vreče
ima v zalogi R. Križnič, Maribor, Danjkova št. 10.
Nov šivalni stroj
na obroke poceni naprodaj. Istotam se sprejme v trgovino mešanega blaga učenec iz poštene kmetske rodbine s primerno šolsko izobrazbo. Ferdo Klavora, trgovec, Tezno pri Mariboru.
Posojilo
iščemo za izdelavo vsestransko priznanega »Patenta« mehanične stroke v znesku 200.000 do 250.000 Din. Cenj. ponudbe z navedbo '/io mere na oglasni oddelek lista pod »Kapital 200.000«.
Mesarska stojnica
na prometni točki takoj po zmerni ceni naprodaj. Lepa bodočnost! Naslov v upravi lista pod 10.505.
Dvoje steklenih vrat
z dvojno zaporo, veliko krušno peč in nekaj oprave, prodam. Naslov pove uprava pod štev. 10.503.
Voz-koleselj
prodam. Galle, Zg. Šiška.
8 vinskih sodov
močnih, transportnih, od 600—800 litrov, - proda Omahen st. v Višnji gori.
Več mlinske oprave:
cilindri, luščilni stroj »Rapid«, jermenice, vodna triba in drugo, se proda. Fran Juvan, valjčni mlin, Srednjo Gamaljnc, p. št. Vid nad Ljubljano.
Drva in premog
prodaja Vinko Podobnik. — Tržaška 16, Ljubljana. Tel. 33-13. Tel. 33-13.
Dijaka
...	. , z vso oskrbo ali brez nje
oddam dvema gospodoma SDreirae. Naslov v uor,
ali gospodičnama. Naslov v upravi pod št, 10,560.
Lepo meblov. sobo
z dvema oknoma, elektr. razsvetljavo, parketirano, s posebnim vhodom, v bližini Sv. Petra, takoj oddam. Posebno pripravna za g, duhovnika, profesorja, učitelja. - Naslov se izve v upravi »Slov.« pod štev. 10.526.
se sprejme. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10.417.
Družina
ki bi vzela na hrano in dnevno oskrbo tretješolca, naj stavi ponudbe na ogl. odd. »Slov.« pod »Dijak«.
Lepa solnčna soba
meblirana, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se takoj odda. Naslov v upr. št. 10.529.
Prazna soba
z elektr. razsvetljavo ter posebnim vhodom se odda. Naslov v upravi lista pod št. 10.530.
..POSEST"
Realitefna pisarna, družba i o. t.
LJUBLJANA MS:;
Odda v na tem:
sledeča stanovanja:
Šiška: trisobno, veranda, vrt, 800 Din, - enosobno, vrt, 400 Din, - enosobno, pritikline, 350 Din, - eno-sqbno za 2 osebi, Mirje, 400 Din, - dve stanovanji, Bežigrad, 400 Din, - enosobno, pritikline, Rožna dolina, 450 Din, - trisobno, Rimska cesta 800 Din, proti povrnitvi adaptacij 6000 Din, - dvosobno, ko-
Ealnica, Bežigrad, novem-er, 1000 Din, - dvosobno, Glince, 600 Din. — Poleg tega več drugih stanovanj, mesečnih sob itd.
Gosli poučuje
bivši učitelj konservato-rija. Študentovska ul. 9/1.
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk ic praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega.
Instrukcije
vseh predmetov humanistične gimnazije daje akademik. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Inštruktor«.
Glasovir poučuje
učiteljica Amal. Slatner. Jurčičev trg 2, I. nadstr.
Klavir poučuje
po najnovejši metodi dvakrat na teden v LJubljani ga. dr. Jamškova. Poizve se v upravi pod 10,474.
Reliefno vezenje
je kras vsaki sobi. - Pojasnila in pouk gratis. -Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega ul. 17.
Pristno angleško sukno
se dobi po cent vedno u TEKSTILNEM BAZARJU Maribor - Vetrinjska ulica i5
Čevljar, cilinder stroj
se poceni proda. - Škof Pobreška cesta štev. 9.
Prodaja premoga
in drv. Dostava na dom. Fran Jezeršek, Vodmat-Moste.
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju aajman| 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din, L Brozovič, ke-
mička čistiona perja. Zagreb, I lica 82.
Šivalni stroj
»Singer«, cilinder, se po ugodni ceni proda. Naslov pove uprava »Slov,« pod štev. 10.302.
Jabolka
vseh žlahtnih vrst približno 10.000 kg proda graščina Boštanj pri Sevnici. — Kupci naj se osebno oglase.
Mleko
vsak dan sveže, dostavljam na dom v vsaki množini (dostava lahko že ob 6 zjutraj). Cenjena naročila prosim na upravo »Slovenca« pod šifro »Dobro mleko«.
Več moških oblek
dobro ohranjenih, pripravnih za dijake ozir. mlajše gospode, prodam. Ogleda sc pri hišniku Delavska zbornica, Miklošičeva 1, I. stopnišče, 4. nadstropje.
Šivalni stroj
znamke »Jax« — dobro ohranjen, poceni prodam Naslov pove uprava Slovenca pod št. 10.477,
Proda se:
tehtnice, uteži, normalna tehtnica za žito, prazne vreče, čistilnice za žito (pajkli), železna blagajna, pisarniška oprava, razna sobna oprava, rabljena vrata in okna, razi. štedilniki itd. itd. pri Jos. Zidar, dediči, Ljubljana, Dunajska cesta 31. - Na ogled od torka opoldne naprej.
Železen štedilnik
močan, ooceni naprodaj.
Neka) krav, telic in bikov
montafonske pasme p roda graščina Kodeljevo
Družabnika (co)
z nekoliko kapitala sprejmem za trgovino mešanega blaga, na prometnem kraju, že dobro vpeljano. Ponudbe na oglas, oddelek »Slovenca« pod »Družabnik«.
10.000 Din posodim
brez obresti onemu, ki me vzame ali mi preskrbi stalno službo v kaki trgovini ali kaj stičnega v Ljubljani. - Ponudbe pod šifro »Poštenost«,
Zaslužek
Semenska rž
se dobi pri
FRAN POGAČNIK-U
Ljubljana, Dunajska c. 36
KUPEC sem ZA FIŽOL, SUHE GOBE in vse deželne pridelke.
Kupimo
Hlode
hrastove in lipove kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana.
20 % kronske bone
kupi Pučka štediona i zatožni zavod d. d., Osijek, Desatičina ul. 27.
Premog (grif)
naplavljen. Kdo mi dobavi večje množine. - Rudolf Zorč, - Ljubljana, poštni predal 43.
Kupim
5 cevni aparat, Telefun-ken 9. — Ponudbe pod »Ugodno« na upravo.
2 železna štedilnika
rabljena, kupim. Ponudbe na inseratni oddelek lista pod »Štedilnik 10.501«
Divji kostanj
kupuje, kakor vsako leto tudi letos po najvišjih dnevnih cenah vsako množino tvrdka
V. H. Rohrmann
LJUBLJANA
Sv. Petra nasip 27.
Vsakovrstno
zlato
po najvišjih cenah. CERNE, invelir, Ljubljana. WoIfova ulica It 3.
Hrastova suhadrva
za kurjavo kupim vsako množino. - Ponudbe na:
Franc Oset, Sv. Peter v Savin. dolini.
Poizvedbe
Kdor je našel
več nemških časopisov, je
Prodajalce
za naše
švedske posnemalnike
iščemo v vsakem kraju proti dobremu plačilu
„Tclina" družba z o. z Ljubljana. MeHtnitrg 25 /I
Zastopnikom
nudimo dober zaslužek s prodajanjem novih zaščitenih predmetov. Pismene ponudbe na »RADIOL«, Ljubljana, Tavčarjeva 10.
Zastopnike
sprejme takoj Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega ulica 17.
01
Klavirji
se strokovnjaško in najceneje izgotavljajo v tovarni klavirjev R. WAR-BINEK. - Uglaševanje in popravila klavirjev in harmonijev za konserva-torij in Glasbeno Matico ter druge zavode se izgotavljajo od moje tvrdke. Ljubljana, Rimska 2, Gregorčičeva 5.
Mušičeve vijoline
so res dobre in poceni Prepričajte se v trgovini, Gregorčičeva ulica.
Miiller, Ljubljana 7, Jan-'lepo naprošen, da jih vr-fceva ulica 15. ne v upravi »Slovenca«.
Klavirji prvih svetov, znamki
ALFONZ BREZNIK
LJubljana, Mestni trg 3 Najmanjši obroki
Zaloga ln Izposojevalnica
najboljših klavirjev, pi-uninov in harmonijev, Stelnwny, HUscndorfer, Fiirster, Hlllil, llofmnn. Original Sllngl. Popravila in nglaševanje najcenejšo. — Najbogatejša Izbira rseh notnih frlus-benlb Instrum. ln »trun
Jnserati
v-Slovencu«
imajo največji, uspeh:
Prodamo
»SLOVENEC«, dne 22. septembra 1929.
Posestvo
v lepem kraju blizu železnice, v dobrem stanju, hiša z gospodarskim poslopjem, se zaradi družinskih razmer takoj proda. Vpraša se v upravi »Slovenca« pod 10.473.
Ni treba, da si lepa po naravi,
Strngarstvo
Splošno, umetno is modelno, noro, popravlja tudi vs« iz lesa, kosti, jantarja, eeloloida itd. — Oblak, Glince, XHI/11.
Najboljši v materijalu in najlepši v opremi soilvalni stroji, Kolesa „Grltzner" In „Adler" za
domačo obrt in industrijo
Pouk vezenja Druplaten
Le pri	ines^BlMi'''!!^^
Mlin aH žaga
se kupi s stalno vodno močjo ne predaleč od kolodvora. Natančna pojasnila s ceno se pošlje na upravo »Slov.«, Maribor, pod »Mlin«.
negovati se pa moraš. Nega je dolžnost. Dobro negovan obraz dvigne samozaVest in razveseljuje okolico. Mladostni čar se podaljša za mnogo let, če se pravilno goji polt.
Ne smeš pa misliti, da sc dobi lepotni eliksir v lepi opremi in že vporaben v kristalnih steklenicah.
Tako
lahko in ceno (v brušenih steklenicah češče zelo drago!) se lepota ne prinese domov.
Redna skrbna nega kože in primerna pravilno uporabljana kosmetiška sredstva, kakor predpisuje moderna kosmetika, to je potrebno.
Najrazličnejši načini negovanja v vsej današnji popolnosti se izvršujejo v ateljeju
DVOftAKOVA ŠT. 3/II (OBNOVA-T6NNIES). — (Odstranjuje nečistoče obraza, ogrce, nadležne kocine, starostne gube, vraske itd.)
Novo hišo
z elektr. razsvetljavo in z veliko njivo prodam. -Ob hiši je vodnjak in šu-pa, oddaljeno 10 min. od postaje Homec, pripravno za vsakega. - Cena jako nizka. - Franc Mramor, Šmarca, p. Kamnik.
Ljubljana
poleg Prešernovega spomenika ob vodi Večletna snranclja ' Zahtevajte Donudbe
7. nekaj zemlje se kupi. -Ponudbe s točnim opisom in stanjem na upravo lista pod »Grad« št. 10.309.
Hiša
z eno veliko njivo se proda takoj. Hiša ima dve sobi, kuhinjo, jedil, shrambo in 3 kleti. Oddaljena je četrt ure od postaje Sevnica in pripravna za vsako obrt, leži tik ob cesti. Cena hiši in njivi je 50.000 Din. Vse natančno se poizve pri Leopoldu Senica, trgovcu v Sevnici.
Radi selitve je naprodaj
v Lešah p. Sava pri Litiji
Strojno pletilstvo
je edino ugodna prilika za takojšnjo dosego dobrega zaslužka in lastnega podjetja brez posebnih stroškov in zamude časa. Učne tečaje se nastopi lahko vsa'r dan. Najboljši pletilni stroji »Walter« vedno v veliki izberi na zalogi. - F. KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5.
v izmeri 7 ha 33 a s hišo in gospodarskim poslopjem. Vse v dobrem stanju. - Valentin Sovine -Leše št. 2. - Oglasiti se je čas le do 28. septem.
Veliki	tfHfc n KT f |7
Ilustrovani	■
dobite zastonj.~9l8 Zahtevajte ga od skladiši«
MEINEL IN HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov ln harmonik R. Lorger	MARIBOR Stev. 102-B
Violine od Din 95'—, Ročne harmonike od Din 85'-. Tamburlce otl Din 98'—. Gramofoni od Din 3«'— dalj«.
Vse na obroke
Kolesa za gospode in dame, motorna kolesa, šivalne stroje za krojače, šivilje in privatnike, žepne ure za gospode in dame, stenske in budilke, ter razne vrste gramofone prodajamo na dolgoročne male obroke vsakomur. -Pošljite natančni naslov pod šifro »Na obroke 9037« na upravo in mi Vam pošljemo takoj našega zastopnika na dom.
Lep vinograd
T vsem inventarjem se proda pri Vidmu ob Savi po ugodni ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.200.
Skrbi, pota prihrani
Vam socialni zavod »Mar-stan«, Maribor, Koroška 10 za razna naročila, nasvete v gospodarskih, važnih življenjskih vprašanjih — brezobrestno posojilo (navodila) — zidanje — nakup, prodajo, najem posestev, obrtnih, trgovskih, stanovanjskih hiš. (Ponudbe brezplačno.) Vprašanjem priložiti znamke.
Pljuča!
Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt), Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. Sprejema bolnel
omane
Valjčni umetni mlin
v dobrem stanju, stalna vodna moč, na prometnem kraju ob glavni cesti, ki pelje na Hrvatsko, zraven sadonosnik, vrt, njiva, se takoj proda po zelo ugodni ceni. Naslov se dobi v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 10.460.
Štedilnike
za vzidanje z 1 in 2 peč-nikoma, peči, kotle, brzo-parilnike, tehtnice, meso-reznice, sesalke, vodovodne cevi, orodje za obrt, postelje, posteljne vložke in drugo železnino prodaja po znižanih cenah A. Sušnik, železnina, Ljubljana.
P0HI$I¥0
moderne spalnice, kuhinjske oprave iz trdega ali mehkega lesa, lino izdelano, priporočam cenjenemu občinstvu. Zaloga pohištva FRANC VCLKAVMl
mizarstvo. Vižmarje, (pod klancem) p. &t. Vid nad Ljubljano. Pripo-riča se najtopleje za cenjena naročila katera izvršuje točno po želji in vzorcu. Cene nizke.
Delo solidno.
Nervoznim
se pošlje brezplačno pojasnjujoča literatura. »Nov način obnavljanja moči, zdravja in sposobnosti za delo«. Orbniti se je: Beograd, Molerova 27, Miloš Markovič.
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. Zorman
Stari trg 32, Ljubljana.
Kapitalisti, pozor!
Redka prilika. Izredno ugodna naložitev kapitala. Vsled družinskih razmer se proda veliko, lepo posestvo, pripravno za veletrgovino, industrijo -itd. na najlepšem mestu, z visokim donosom. Ponudbe le direktnih kupcev pod »Redka prilika« na oglasni odd. »Slov.«.
Naznanilo!
Realitetna pisarna »Posest«, podružnica v Celju, se je preselila iz sedanjih poslovnih prostorov, Raz-Iagova ul. 6, v Prešernovo ul. 6, na dvorišče.
n ££ izborno učinkujoče in naj-II H 18 zanesljivejše sredstvo za Ili 11 izolacijo zidovja proti vlagi
H^r^^F^H in v°dnemu pritisku za
Izsušitev vlažnih sten, tal
i. t. d. Dobiva se v trgovinah z materijalnim blago n, barvami, železnino itd. Glavna zaloga za Jugoslavijo.
LJUBLJANSKA KOMERCI3ALNA DRUŽBA
UUBLJANA, BLEIWEISOVA CESTA ŠT. 18
mmmee
Razprodaja
usnja in čevljarskih potrebščin. Florijanska 15.
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in dr tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma).
Opozorilo.
Podpisana tvrdka izjavlja, da priznava le obveznosti z zdolaj označenim podpisom, vplačila pa le, če so vplačana pri tvrd-kini blagajni ali pa na njen račun potom položnice Ljublj. Kred', banke. Za »Marija Černak in drug« Podlogar, 1. r.
in kanapeji, patent otomane v najnovejših oblikah in najfinejši izdelavi dobite samo pri
RUDOLF SEVER
Ljubljana, Marijin trg 2.
American Heating
je najpopolnejša trajno-goreča peč sedanjosti. Največji prihranek na kurivu, nepretrgani ogenj skozi celo zimo. Zastopstvo »T e h n a« družbe, Ljubljana, Mestni trg 25. Tel. 2580. Iščemo povsod zastopnike.
J. Osim
Koroška c. 17, Maribor, se priporoča za izdelova- ' nje novega in popravlja- j nje starega perila vsake vrste, posebno ovratnike, lika in razteguje tudi zavese po zmernih cenah. -Solidno brezhibno delo.
MonhurenCne cene - Vedno v zalogi
Zobotetmitinega
prakfikan^ in slugo
odnosno postrežnico sprejmem. Nastop s 1. oktobrom. Vprašati: dr. Schweiger, Prešernova ul. 52,
Oklic
V nedeljo 29. t. m. ob 9 zjutraj se bodo oddali v zakup potom javne prostovoljne dražbe na licu mesta na Studenec-Igu št. 35 in 36 pri A. Mi-natti za dobo 4 let: 1. Trgovina, gostilniški prostori, skladišče, vrt in še stanovanjski prostorL 2. Ob 13 (1 popoldne) njive in travniki Zakupo-dajni pogoji se bodo razglasili pred pričetkom dražbe na licu mesta. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII. dne 19. septembra 1929.
V pritličju novega HOTELA MIKLIČ se oddasta v najem
Obleke
moške in damske po meri od 150 Din naprej. — Muršič, Ljubljana, Stari trg 1 l/a, vhod skozi vežo.
Pohištvo
na obroke, novo, za spalne in jedilne sobe, kuhinjo itd., iz vsakovrstnega trdega lesa, nudimo na dolgoročne do triletne mesečne in tedenske majhne obroke vsakomur, tudi delavcem. Pošljite natančen naslov na upravo pod št. 7740/29 in mi Vam pošljemo takoj našega zastopnika na dom.
steznike, najnovejše oblike vseh vrst po meri priporoča - A. HUTTER - Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11, II. nadstropje, poleg sodnijske palače.
Najpopolnejši „STOEWER" šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavit stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
L. BARAGA, L3UBL3ANA, Šelenburgova ulica 6.
Brezplačen pouk	15 let jamstva	Telefon štev. 29H(
Novo došli MODELI IN KLOBUKI za gospe in gospode za zimsko sezono; v zalogi so vedno najnovejši pariški in dunajski modeli. — Popravila točno in po ceni. — Najtopleje se priporočata
MARIBOR, Aleksandrova cesta 32.
(HOSPITACIJE)
važna za učiteljske kroge, učiteljiščnike 3. in 4. letnika. Sestavila sta jo Gustav Šilih in Sulih Ljubunčič. Beležnica obsega tri dele: I. del navodilo in razlaga, II. del 140 strani rubriciranih za beleške, III. del 60 praznih strani za zapisnike konferenc. Sistem beležnice je v duhu in intcncijah delovne šole, ki upošteva vse važne novejše rezultate pedagoškega, psihološkega in sociološkega izsledovanja. Res knjiga pedagoške prakse in samo-izobrazbe. — Stane 14 Din in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pueumatika. Ceniki franko Prodaja na obroke Jrlbuna" F. B. t., to-?arna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4.

Popolnoma varno naložite sv©i denar v
Francoščina, nemščina, angleščina, italijanščina, ruščina. Poučujejo samo akademsko izobraženi predavatelji, vsak v svojem materinem jeziku po modernih metodah (Berlitz, znanstvena in dr.). Istolam nemški otroški vrtec. Vpisovanje vsakodnevno od 11—3413; 18—20; Gosposvetska c. 16, pritličje. — Začetek tečajev dne 1. oktobra.
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotelo »Union Hranilne vloge se obrestuieio
IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE F0T0TIPIJE, ENOBARVNE, VEČBARVNE AUT0TIPIJE, KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN (N NAJFINEJŠI PAPIR KLIŠEJE PO PERORISIH, SLIKAH IN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE, REKLAM. SLIKE, VINJETE
Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudiio lastna paiača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki
19128937
znano izborna vina ter prvovrstna kuhinja. Od danes vsak dan sveže pečenice s zeljem. Krasni prostori za večerje, bankete i. t. d. Zelo prikladna kletna dvorana za strelske klube in klubske sobe na razpolago. Vsako sredo, soboto in nedeljo godba, ostale dneve klavir. Vsako sredo in soboto PILiES. Cene zelo zmerne, postrežba točna. Abonenti se sprejmejo event. na hrano in s!anovanje, tudi samo na večerjo. Priporoča se aBS&mmmia&mmmmsmaBafmsa	STEftK, hotelir in restavrater.
L. Mifcuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov solnčnikov in sprehajalnih palir Popravila točno In solidno
Auto-doktor
aparat za iskanje defektov pri avtomobilih, vseh vrstah motorjev, turbinah, parnih in elektr, strojih ter vodovodnih napravah Vam takoj pokaže vse nerednosti motorjev, puščanje zračnih in vodnih cevi ter Vam obenem prihrani veliko časa, sitnosti in ogromnih izdatkov. — Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: V. Podlogar, Ljubljana, Florljanska 22.
Pozor! mr Pozor!
V Vašem interesu je, da se pred nakupom
nagrobnih spomenikov,
najnovejših nagrobnih ograj, raznih nagrobnih okvirjev, itd. ogledate zalogo zgoraj omenjenih predmetov in se prepričate o nizkih cenah in solidnem delu pri
Franc Barnik-u
kamnoseku
v Mostah pri Ljubljani
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je danes za vedno zapustil naš dobri, iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Josip Kalin
veleposestnik, gostilničar in mesar
po kratki, mukepolni bolezni v 58. letu svoje starosti.
Pogreb nepozabnega se bo vršil v nedeljo, dne 22. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti pri Sv. Mariji Magdaleni. B r e g a n a , dne 20. septembra 1929.
Marija Kalin roj. Švarič, soproga. Josip Kalin, sin. Albin, Ivan, Alojz, bratje. Amalija Alekšič roj. Kalin, sestra in ostali žalujoči sorodniki.
Ljubitelji cvička
dobrega, se vabijo v restavracijo »Miklič«, kjer se toči izvanredno dober cviček po Din 16— liter.
MAREB©S?
ehsporftia Hiša
Aleksandrova 19
cjobroznana, najboljša In najcenejša tvrdka za nakup galanierije, pletenine, kratkega blaga ter igrač na drobno in na debelo.
Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi na dan 7, oktobra 1929
i komad Univerzalni rezhalni stroj
in na dan 21. oktobra 1929
lkom. mešalnih (IVassfeoffergang)
Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani direkciji. Ponudbe je vložiti najkasneje do 7. oziroma 21. oktobra 1929 do 11 dopoldne.
Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje
štev. 9269/11.
Kupim stalno
kostanjev taninski les
smrekove skorje cele in drobljene, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja po najugodnejših cenah. Takojšnje plačilo.
FRANC OSET. SI/. PETER V SAV. DOL.
POZOR!
OGLEDA NA) SI VSAKDO 0SEBK01
Novo veliko zalogo vsakovrstnega finega usnja v vseh modnih barvah, ter prvovrstno spodnje usnje za šivana in zb.ta dela, sn Jesensko In zimsko sezono po zelo nizkih ernah Vam nudi trgovina nsnja
FRANC ERJAVEC - LJUBLJANA - STARI TRG 11a
Zahvala
Jf.	.	-.
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ob prerani smrti naše nad vse ljubljene hčerke, sestre in svakinje, gospe
dr. Vere Vabič
gimnazijske profesorice
izrekamo tem potom vsem svojo najtoplejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo gospej inž. Vanekovi za njeno brezprimerno požrtvovalno pomoč in tolažbo v najtežjih urah, ravnateljstvu in profesorskemu zboru I. in III, drž. gimnazije v Ljubljani ter profesorskemu društvu in njih odposlancema g. prof. dr. Arnejcu in g. ravnatelju dr. Tominšku za tople poslovilne besede, prečastiti duhovščini, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so našo nepozabno pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Vsem iskrena hvala!
Maribor, dne 21. septembra 1929.
Žalujoči rodbini:
Vabičeva in dr. Tomšičeva.
Uprava državnih monopolov nabavi potom I. ofertalne licitacije, ki se vrši dne 3. oktobra 1929 ob 11 v pisarni uprave:
28J23kgraznih maž bencina, petroleja, naite in denaturira-nega špirita.
Pogoji in vsa druga pojasnila se dobe v pisarni ekonomskega oddelka — odsek za nakup — vsak delavnik od 10—12.
Iz pisarne Uprave drž. monopolov
E. M. Št. 17.190 z dne 26. avg. v Belgradu.
P1
kakor pulloverje, telovnike, jumperje, površne jope, cele obleke za dame, triko
maje, spodnje in reform hlače za gospode in dame in skoke za otroke vseh velikosti kupite najceneje pri
OSVALD D0BEIC — LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 15.
NA DROBNO!
NA DEBELO!

ZAHVALA za mnogobrojne izraze in dokaze ljubezni in sočutja
v bolezni in ob smrti naše zlate ljube mamice, oz. sestre, gospe
MorMe Nonnisch m\. Guttmann
zlasti g. dr. Hoglerju za požrtvovalen trud v njeni dolgoletni bolezni, preč. g. dr. Andr. Snoju za podeljena ji tolažila med težkim trpljenjem in veleč. g. župniku pri Sv. Jakobu Janko Barletu za zadnjo tolažbo. — Vsem darovalcem tako mnogih krasnih vencev in šopkov, vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti v tako obilnem številu, izrekamo istotako najglobokejšo zahvalo.
Greti Wannischeva, slikarica. — Evgen Guttmann, svetnik, višji nadzornik itd. — Mici Štembal, bolniška strežnica.
Zahvala
Vsem, ki so spremili našega nepozabnega očeta, gospoda
Aniona Sveteh-a
računskega ravnatelja t p.
k večnemu počitku, se tem potom iskreno zahvaljujemo.
Čut dolžnosti nam narekuje izreči posebno zahvalo gg. predstavnikom vojaških in civilnih oblasti, ravnateljstvu in urad-ništvu Mestne hranilnice ljubljanske, Zvezi drž, nameščencev, Društvu drž. vpokojencev ter Glasbeni Matici Najtoplejša zahvala končno pevskemu zboru »Glasb. Matice« za genljivo petje ter vsem darovalcem krasnega cvetja.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, 26. septembra 1929 ob 10 dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 21. septembra 1929.
Žalujoči ostali.
Ludovic Hal<5vy:
Župnik Konstantin
(Nadaljevanje.)
Pričenši s 25. junijem je v istini kar preplavila množica Longueval. Prišla je gospa Norton s svojim sinom Danielom Norton-om in gospa Turner s svojim sinom Filip Turner-jem; oba, mladi Daniol in mladi Filip, sta bila člana tiste glasovite bratovščine trideset-štirih. Bila sta stara prijatelja; Bettina je tako tudi ravnala z njima ter jima je jasno in s popolno odkritosrčnostjo zagotavljala, da izgubljata bre zpotrebe svoj čas; vendar pa nista izgubila poguma in sta tvorila marljivo in trdovratno sredisče malega kroga, ki se je stvoril
okoli Bettine.
Povel de Lavardeus je stopil na pozorišče in se kaj hitro spoprijaznil z vsemi. Bil je vzgojen na tisti sijajni in zamotani način mladega moža, ki se posveti samo zabavi; kadar je šlo zgolj za to, da se zabava: konj, kroket, lawn-tenis, polo, ples, križanke in igrokaz, tedaj je bil pripravljen na vse in se v vsemu odlikoval. Njegova nadmoč je zasijala in se uveljavila S pritrjevanjem vseh je postal Pavel vodja in organizator longuevalskih veselic.
Bettina ni oklevala niti eno minuto. Ravnokar ji je Jean predstavil Pavla de Levardcus in le-ta je komaj pričel z neizogibnim poklo-nom, ko se je Bettina sklonila k sestri ter ji zašepetala v uho:
»Petintrideseti!«
Vendar pa je prijazno sprejela Pavla in celo tako prijazno, da ga je za nekaj dni napadla ta slabost, da se je zmotil. Domišljal si je namreč, da se ima zahvaliti svojim osebnim čarom za tako prijazen in prisrčen sprejem.
To pa je bila velika zmota. Predstavil ga je bil Jean; on je bil njegov prijatelj; in tu je tičala v Bettininih očeh vsa njegova zasluga.
Grad gospe Scottove je bil odprt vsem; tam ni bil nihče povabljen samo za en večer, temveč za vse večere; in Pavel je z rad si o prihajal vsak večer. Njegove sanje so se izpolnile. Zopet je našel Pariz v Longuevalu!
Toda Pavel ni bil niti nespameten niti domišljav. Brez dvoma ga je miss Pervical uva-ževala in njega prav posebej odlikovala; rada se je z njim dolgo pogovarjala, zelo dolgo, med štirimi očmi... toda kaj je bila neprestana in neizčrpna vsebina teh razgovorov? Jean in zopet Jean, vedno le Jeanl
Pavel je bil lahkomiseln, zapravljiv in ni-čemeren, toda takoj se je zresnil, kadar je prišel pogovor na Jeana; spoštoval ga je in ljubil. Nič mu ni bilo ljubšega in nič lažjega, kakor govorili o svojem prijatelju izza otroških let in pripovedovati vse najboljše, kar je o njem vedel in mislil. In ko je uvidel, da ga Bettina posluša z velikim veseljem, je Pavel dal svoji zgovornosti prosto pot.
Samo Pavel je hotel — in to je bila njegova pravica — imeti nekega večera nekaj dobička od svojega viteškega obnašanja. Ko je nekoč zopet četrt ure z Bettino o njem govoril, je po končanem razgovoru poiskal Jeana, ki je bil na drugem koncu salona, ter mu rekel:
»Prepustil si mi bil odprto polje, neustrašeno sem planil nad miss Percival.«
»Prav je tako, vsaj nimaš povoda biti nezadovoljen z uspehom Tvojega namena. Saj sta vendar sedaj velika prijatelja.«
»Pač, to jc že res, to že gre, že gre, teda vendar ne gre. Ni si mogccc misliti Ijubeziiji-vejšega in dražestnejšega bitja kakor je miss Percival; toda končno sem vendar teli preme-
ten, da sem jo izpregledal, zakaj kadar sva sama, me pusti v prav nehvaležni in smešni vlogi, ki ni primerna moji starosti. Imam starost zaljubljenih, ne pa starosti zaupnikov.« »Kako, zaupnikov?«
»Da, dragi moj, zaupnikov! Vidiš, tole je moj posel v tej hiši! Ravnokar si naju opazoval. O! Dobre oči imam. Gledal si naju I oda ctobro, ali veš o čem sva se menila? O Tebi, dragi, o Tebi, samo o Tebi! In tako je vsak večer. Večna vprašanja, da ni ne konca ne kraja: »Kajne vzgojena sta bila skupno? Oba sta se učila pri župniku Konstantinu? Bo li on kmalu kapetan? In potem — Komandant — In nato? — Polkovnik, itd.... itd....« Ah, Jean, prijatelj moj, če bi Ti hotel imeti lepe sanje V Jean se je ujezil, toliko, da ni planil po-koncu pavel se je zelo začudil nad ton izbruhom razkačenosti.	.
»Za božjo voljo, kaj pa Ti je vendar? Sat nisem nič tacega rekel.«
»Prosim Te, oprosti mi! Nisem imel prav; toda, zakaj pa si tudi utepavaš v glavo tako
gorostasno misel?«
»Gorostasno, praviš? Jaz tega ne vidim. Sai sem na svoj račun gojil to gorostasno misel.« >:>'!«
»Kfko! jaz?... Ce sem jo jaz lahko imel, jr moicš pač tudi ti imeti. Saj si več vreden
kot ja? «	v ... v
Jc;,u se je vidno 3labo pocutn. »i erej ne kr \ ciiva več o tem, ne -jovoriva več o tem! Knr sem hotel nazadnje oovdati, jc samo .o. ca tac nra miss Percivc sicei za zelo prijcUiega, zelo prijetnega gospida. toda kar se tiče teua, da Li resno zame čutni, to pa jc pri tej nežni go<rcdiJni ropo.n.ma izklju ceno. Močem torej poskusiti srečo pri gospej
Scott, kajpa tudi brez velikega upanja. Vidiš, Jean, zabaval se bom pač v tej hiši, toda ne bom prišel na svoj račun.«
Pavel se je torej lotil gospe Scott; toda na svoje presenečenje je naletel naslednjega dne na Jeana; leta je v istini pričel zauzemati uprav redno prostor v krogu gospe Scottove, ki je ravno tako kot Bettina imela svoj mali krožek. Jean je namreč tukaj iskal pokroviteljstva, zavetišče in pribežališče.
Tistega dne, ko se je vršil oni razgovor o porokah brez ljubezni, je tudi Bettina vprvič začutila, kako se je v nji hipoma vzbudila želja po ljubezni, hrepenenje, ki spi, toda ne pregloboko, v srcu vseh mladih deklet. Ta občutek je bil v srcu obeh enak in v istem trenotku se je vzbudil v Jeanovi in Bettinini duši. Njega se je polastila grozi in takoj se je umaknil. Nasprotno pa se je Beltina udajala temu izbruhu duševne razvnetosti in ganotja v vsej naivnosti polni nedolžnosti.
Zaslutila je ljubezen, ce je bila to ljubezen! Mož, ki naj bi imel biti njena misel, njeno življenje, njena duša, kaj če je to on, Jean! Zakaj ne bi bil? Boljše ga je poznala, kakor je poznala vse one, ki so se že leto dni se vrteli okoli njenega premoženja in v tem, kar je vedela o njem, ni bilo ničesar, kar bi plašilo zaupanje in ljubezen poštene deklice. Niti sence tega ni našla.
Naposled sta oba storila prav, oba sta sledila dolžnosti in resnici: ona, ki se jc udajala; on, ki sc je zoperstavljal; ona, ki ni niti minute mislila na skromnost in Jeanovo revščino; on, ki je bežal pred ono veličino milijonov, kakor bi bežal pred zločinom; ona, ki je mislila, da nima pravice oporekati ljubezni; on pa, ki jc memi, da nc sme priti v naspiolje s svojo častjo.
Spodnještajerska ljudska posojinica
V Mariboru Resrtstrovana zadruga z neomejeno zavezo
Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle
Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka
Zobozdravnik
Med. Univ. Dr. Rado Sfiligoj
špecijalist za bolezni v ustih in na zobeh je otvoril svoj ambulatorij
Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 4/J
ter sprejema od 8—ll30 in od 2S0—5}0
lire, zlatnino in srebrnino
kupile nolboijse ln natcenejse
pri stari, priznani tvrdki H. SUTTNER, LJUBLJANA, Prešernova ulica 4 (poleg frančišicanske cerkve) — Največja in naj-solidnejša razpošiljalnica. Razpošilja v vse kraje tu- in inozejnstva.
Zabf eoa)te brezplačni cenik H. Snttner, Linbl|ana 2
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici, znamk IKO. OMIKO. AXO.

China srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo.
Usfanovlleno 1805	Ustanovljeno 1885
NAZNANILO!
Tvrdka Jos. Kohler, družba z o. z. v Ljubljani, Dunajska c. 19, naznanja p. n. občinstvu, da je otvorila s 17. septembrom
v Prešernovi ulici 32 - podružnico,
kjer so na prodaj razni kovčegi, damske ročne torbice, aktovke, nogometne žoge, opreme za pse itd.
Obenem opozarjamo, da se bodo v tej podružnici prevzemala tudi naročila za izdelavo novih predmetov po meri, preobleke za kovčege, taške za fotografične aparate itd. ter vsakovrstna popravila.
Glavna trgovina ostane še nadalje na Dunajski cesti 19, kjer bodo razen zgoraj omenjenih predmetov v zalogi tudi še nadalje konjske opreme za vožnjo in ježo, razno kovanje, sedlarsko orodje itd. — Postrežba točna in solidna.
Za obilen obisk se priporoča
JOSIP KOMER družba z o. z. ¥ LjuDlfani
GRHmOFONl
novi modeli
gram.PLOSCE,
najnovejši posnetki ravnokar dospeli! Špecialni oddelek za šivalne stroje in kolesa. Velikanska izbira! Najnižje
cgi1c'
,»Tehnik" JOSIP BANJAI
LJ1IBL JMIH, Pražakooa ulica 19
V palači Ljubljanskega dvora
Prazni sodi
250 do 300 hI, se v vinskih kleteh vile Kajfež v Kočevju dne 23., 24. in 25. septembra ugodno prodajo. Odda se tudi vinska klet. Tozadevne ponudbe se prosi do 1. oktobra na Premoženjsko upravo za mesto Kočevje.
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
v Celju
Registrovanl zadrugi z neomejeno
zavezo v Celju,--v lastni hiši,
Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije)
Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge Jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. —
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Posojilnica Je kot kmetska zadruga prosta rentnega davka
A. I« I. SIKABIimF«
LlUBLlANfl
»Blagostanje in oskrbo za starost podnevi in ponoč' vam nudi samo društvo „LJUDSKA SAMOPOMOČ Kdor še torej tega društva ni član, vpiše se naj takoj ter ne odlašaj na drug dan, ker ura smrti nikomur ni 7nana,
bo vam olajšava vsaj po „LJUDSKI SAMOPOMOČI" danal"
»LJUDSKA SAMOPOMOČ«
podporno društvo za slučaj smrti v MARIBORU, ALEKSANDROVA C. 45 naznanja vsemu cenjenemu občinstvu Slovenije, da ustanovi s 1. oktobrom
III. skupino z oddelki A/II, BI I, CII, D/UL
ki so namenjeni samo starejšim zdravim osebam od 51 do 90. leta s štiriletno karenčno (čakalno) dobo brez zdravniškega spričevala. — Najvišja podpora te skupnine znaša v oddelku A/II looo, B/Il 2ooo, C/II 4ooo, D/II lo.ooo Din — Po umrlib v prvem letu izplača se upravičencem ena osmina, v drugem letu ena četrtina, v tretjem letu dve četrtini, v četrtem tri četrtine in po četrtem letu štiri četrtine pripadajoče podpore. — Razen enkratne majhne vpisne pristojbine znašajo posmrtnine v posameznih oddelkih po OSO oz. 1. 2, 5 Din za vsak smrtni slučaj oz. tudi manje.
Zahtevajte še danes bre7plačno pristopno izjavo, ker je spreiemni rok za III. skupino omejen in kratek. V prejšnje oddelke A, B, C, D in E ter B/I, C/l, D/I se sprejmejo še vse zdrave
osebe samo od 1. do 50. leta. Število članov nad lS.ooo	Izplačane podpore nad 7oo.ooo Din.
Ugledni poverjeniki se sprejmejo za vsak kraj Slovenije.
Vsakovrstne trgovske knjige, Strace, mape, noteze, herbarije, odjemalne knjliice, bloke, zoezke 1.1, d.
nudim po skrajno ugodnih cenah i
Ila debelo! --Ila drobno!
ANTON JANEŽIČ
Ljubljana, Florjanska nI. 14
Knjigoveznica in irtalnica trgovskih knjig.
Vinska klet
V mestu Kočevju se oddajo vinske kleti, prejšnje firme Ant. Kajfež, sedaj last Premoženjske uprave za mesto Kočevje, v najem. Na razpolago so tri velike kleti, približno 700 hI praznih sodov, pisarniški prostori, hlev za konje, kolarnica, drvarnica, pralnica, auto-garaža in manipulacijska možnost na dvorišču. — Tozadevne ponudbe prosimo do 1. oktobra 1929 na naslov: Premoženjska uprava za mesto Kočevje.
nOGHlfBCE
damske, otročje in moške volnene, flor, svilene, pavolnate, dokolenice, kratke (obujke), otročje čepice, šale, triko, volnene in usnjate rokavice, žepne robce, samoveznice (kravate) ovratnike mehke in trde, suknene gamaše za gospode ter galanterijsko, kratko in modno blago nudi po najnižjih cenah
OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA Pred Škofijo štev. 15
Velika zaloga raznih čipk, zobčkov, lastike in trakov ter D. M. C. prejice in kvačkanca
NA DEBELO I	NA DROBNO!
»Java« pšenična kava
je izvrstna, zelo redilna in okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcihl — Razpošiljamo io ludi t>o poŠti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošl|e ali pa po povzetju za 75 Din Povzetje je 5 Din dražje Poštnino plačamo mi Vsa-kemu zavoju »Java« pšenične kave ie kol darilo prideiana lepa skodelica za kavo. - Kdor pošh* 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr »J a v a« pšenične kave poštnine prosto. . Sprejmemo <a vsak večji kraj zastopnika. - Pržiona kafe »JavR.. k. d„ Beograd, Lomina ulica 11'a
ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA O. O.
Brzojavni naslov: Gospobanka
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. — Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državno razredne loterije.
v Ljubljani (Miklošičeva cesta IO)
Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000,000'—, vloge nad Din 360,000.000 —
Podružnice:
Bled, Celje, DJakovo, Kočevje, Kranj,
Maribor, Novi Sad, Sosnbcr, Split, SibenSk,
Telefon št. 2057, 2470 in 2979
Prodaja obveznic 7% dri. 'uvest, posojila ter 2'/,% vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji.