S T E V. 35. V, LJUBLJANI, DNE 2 SEPTEMBRA 1931 LETO 44 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani, Bodimo skromnejši! Gospodarska kriza je svetovni pojav. Povzročila je obubožanje najširših plasti /sakega naroda. Celo gospodarsko močne države, kakor Amerika in Anglija, zelo trpe na tej bolezni. Državni proračuni ne bodo letos nikjer realni; nikjer dohodki ne bodo dosegali one višine, ki je bila v proračunu predvidena. Davčna moč kmeta, delavca pa tudi obrtnika in trgovca pada. Dohodki carin, trošarin, monopolov, železnic itd. so zlezli globoko pod običajno stanje. Zato se po vseh državah pojavlja klic: bodimo skromnejši, varčujmo, omejimo vse nenujne izdatke. Da je gospodarska kriza vsak dan hujša tudi pri nas, ne bo nihče tajil. Da lezemo v revščino dan za dnem bolj, bo vsakdo potrdil iz lastne skušnje. Zato velja za vsakogar izmed nas: varčujmo, kjerkoli še moremo. Varčujmo pri obleki, pri pijači! Omejimo čezmerno veseljačenje, ki se kljub hudim časom vedno bolj širi. Tudi naša država hoče štediti pri svojem gospodarstvu. Z veseljem je vsakdo bral poročilo o seji ministrov, ki so sklenili, da bodo pričeli varčevati na vseh poljih, Upamo, da bo tudi ljudstvo kmalu čutilo znatno olajšanje svojih bremen. Državno upravo bi danes radi opozorili na eno stvar, kjer se lahko veliko ljudskega denarja prihrani. Na naše šolrftvo. Upamo, da bomo s tem zelo ustregli gosp. ministrskemu predsedniku, ki je izjavil, da dobrohotne kritike naravnost želi. Zanimive stvari je o tem pisal pred enim tednom »Slovenec«. Naj' povzamemo nekoliko misli: Slovenci ljubimo šolo. Da je ljudstvu splošna izobrazba in iz-omika potrebna ko vsakdanji kruh, tega danes ni treba na vseh sestankih in kongresih ponavljati, ker tega nihče ne oporeka in sploh nikoli ni oporekal. Če ljud- L Mikul Ljubljana, Mestni lrtg is Na malo Dežllllil No vellho Ustanovljeno 1839 Telefon 2282 ska šola svoj namen dosega: da je ljudstvo res izobraženo v umskem pogledu in srčno omikano, potem se ljudstvu tako priljubi, da ima v njem svojega prvega in najmočnejšega zagovornika. Bremena so prevelika. Naravno, da se pod lastno narodno vlado ljudsko šolstvo razvija še krepkeje. Da-li se notranja izobrazba ljudstva širi in poglobljuje v enakem razmerju z zunanjim razvojem našega narodnega šolstva, to pa je drugo vprašanje. Zdi se potrebno ugotoviti, da se je pri nas začelo zunanje širjenje ijudskega šolstva, ki se izraža v številu šel in učiteljskega osebja, gojiti veliko preko mere, preko našita razmer in preko naših potreb, ne da bi izobrazba ljudstva in izomika množice bila povprečno na višji stopnji nego je bila pred desetimi, dvajsetimi ali tridesetimi leti. Nočemo tega pripisati na rovaš učiteljskemu stanu kot takemu; naš pretežno materialistični, stremuški, srčno surovi čas stavlja globoki in resnični izobrazbi na pot take ovire, da tudi učitelj ne more delati čudežev in fabricirati toliko ne samo izobraženih, ampak tudi značajnih ljudi, kakor bi nam jih bilo treba. Na vsak način prekomerno število šol in učnega osebja absolutno nič ne pripomore k namenu, ki ga ima šola: vzgajati narodu kulturno visok in moralno trden naraščaj. 1921 procentov doklad. Spričo tega je upravičeno vprašanje, da-li se velikanske žrtve, ki jih nosi ljudstvo danes za osnovno šolo, izplačajo in ali so sploh v toliki meri potrebne, bodisi da gledamo stvar s kulturne ali s finančne strani? Znan je slučaj, ko je občina okroglo 600 duš, ki se danes komaj preživlja, dobila predpisano 1921 %, torej skoro dvatisočodstotno občinsko doklado za zgradbo šole! Prepričan sem, da taka ogromna obremenitev tako majhne in šibke občine za zgradbo šolske palače absolutno ne odgovarja namenom osrednje vlade, ki si prizadeva, da varuje v sedanji gospodarski stiski ljudstvo in sama štedi pri vsem, kar ni resnično potrebno. Sodim pa, da take palače, kakor si jih danes občine v mnogih slučajih dolžne zidati za osnovne šole, na noben način v času neobhodno potrebnega varčevania niso potrebne. Šola naj bo dovolj prostorna, higienična in svetla, amerikanska palača pa ni treba, da bi bila. Če pomislimo, da mora občina skrbeti še za kurivo in stanovanje učiteljskemu osebju, in da na eni šoli, kakor mi je dobro znano, učiteljska stanovanja zavzemajo celo tretjino zgradbe, potem moramo to označiti kot nepotrebno obremenjevanje davkoplačevalcev, ki povrh k glavnemu namenu šole, narodni izobrazbi in izomiki, nič ne doprinaša. In kdor količkaj pozna resnične potrebe naše ljudske prosvete, ta bo gotovo pritrdil, da imamo danes preveč učiteljstva in da bi naša šola z eno tretjino manj osebja dosegla prav toliko, ko z današnjim številom moči ali pa še več. Imamo danes na deželi kraje z 80, 50, 40, 20, 15 učiteljskimi močmi. Stara stvar je, da se v šoli, kjer je že za vsak, še tako neznaten predmet, posebna moč, dela veliko manj globoko nego tam, kjer se z osobjem, ki se v svojo nalogo tem bolj poglobi, nekoliko štedi. Zakaj šola, kjer mesta ustvarjajo zato, da najde kruha preko mere naraščajoče število učnih moči, izgubi svoj namen in pomen, tako da je končno ljudstvo zaradi šole in ne šola zaradi ljudstva. Šola postane rokodelski obrat. Posledice se poznajo na kakovosti in uspehih tako zva-nega narodnoprosvetnega dela. Zato mislimo, da storimo dobro delo za državo in za našo ljudsko omiko, in da smo postopali po namenih vrhovnega za-konodavea, če opozarjamo našo banovin-sko učno upravo, naj resno začne razmišljati o nujni potrebf varčevanja na svojem področju, ki od ljudstva zahteva težke in čezdalje težje žrtve, ne da bi te žrtve bile zadostno nadomeščene. Varčevanje, ki bo imelo pred očmi pravi namen ljudske šole, ki se absolutno ne dosega s tratenjem, nepotrebnimi izdatki, bo naši narodni prosveti le koristilo. Ljudje pa bodo lažje dihali. Prlporufa se prvi slovenski zavod \mlmm zavarovalnica Ljubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Ma'sarykovI cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevjifir trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, tllfoa XI, trnka 22. Beograd, PolflcareOT« 3 PO S VETU Katoliška cerkev s Preklic slavnega pridigarja. Znani dunajski dvorni propovednik pater Abraham a Sancta Clara je imel navado, da je v svojih govoril povedal vedno bridko resnico, pa bilo komu prav ali ne. K njegovemu cerkvenemu govoru so prišle nekoč dvorne dame, precej nespodobno oblečene. Pater Araham je radi tega gospe raz prižnice ostro grajal ter pristavil: Take dame niso vredne, da bi jih opljuval. Razžaljeni ženski spol se je pritožil pri dvornem maršalatu in zahteval, da pater v bodoči pridigi besede prekliče. Gospod pater je soglašal in preklical, kako? Rekel je: »Take dame so vredne, da jih op-ljuješ. haei a s Fašistična »reklama« za tujski promet. V Vipavi so te dni aretirali dr. Mesesnela, jugoslovanskega državljana in profesorja v Skoplju, ki je prišel z rednim potnim listom, potrjenim z italijanskim vizumom, na cbisk v svojo rodno vas. Po treh dneh zapora so ga poslali čez mejo. — V Postojni so italijanska oblastva ustavila učitelja Pajka, jugoslovanskega državljana, čeprav je imel od italijanske; a konzulata odobren potni list. Učitelj Pa k se je moral vrniti v Jugoslavijo. s Mi smo vijaki korenjaki. >. Oni dan se je izvršila mobilizacija vse milice in članov fasistične sirai ke na Frimorskem. Vsi fašisti so prejeli peziv, raj se z dnem 2j. avgusta smatrajo za mobilizirane. Tržaški fašisti so se morali javiti v mitični vojašnici v ulici Feriera, oiugi pa v poslopjih osnovnih in meščanskih šal. Kraj mobilizacije med Ta-gliamentom in Piavo. Javiti so se morali vsi fašisti do C0. leta. s Fazno. V Črnem vrhu pri Idriji so zaprli nekega kireta iz Trdcgofa, ker so nrš.i z? kopa no na njegovem zemljišču staro avstrijsko puško. — Na dve leti konfinacije je bila obsojena neka Iririjčanka, ker so pri njej dobili orožniki sftaro svetinjico Marijine družbe ovito s slovenskim tre bojnim trakom. — V Idriji zidajo frančiškanski samostan. Iz bolnišnice so pregnali slovenfke redovnice. — Dr. jarka Kralja, .ravnatelja Mohorjeve družbe v gorici so zopet zaprli. Erkrat je bil že konuniran na zloglasnih Liparskih otekih. Čehos ovaš a s Sežiganje mrličev se ne izplača. Kakor povsod, je bila tudi na Češkem izmed prvih zahtev tamošnjih svobodnjakov krematorij. Pa so napravili poslopje za sežiganje mrli-čec tudi v Brnu. Zadnje obračunsko leto so imeli brnski svobodnjaki pri svojem kremato-riju 27.000 čeških kron izgube. Pogrebni zavod mesta Brna pa prikazuje v istem času nad 2 milijona čeških kron dobička. Kakor kaže, framazoni s človeškim pepelom ne bodo delali dobičkov. Ang lira s Novo vlado imajo v Angliji. Sestavil jo je bivši ministrski predsednik Mac Donald s sodelovanjem obeh ostalih strank, to so konservativci in liberalci. Anglija je v težkem gospodarskem položaju, zato so se združili sicer pobijajoči se politični voditelji, da izboljšajo nevzdržno stanje. Vendar Mac Do-nalda večina delavskih poslancev ne bo več podpirala. Delavci, niso zadovolini, da se je 2' Mac Donald zvezal s konservativci in liberalci, ker pričakujejo od te zveze najbrže brez vzroka poslabšanje delavskih razmer. Zadnje vesti poročajo, da je delavska stranka svojega bivšega sicer zelo vplivnega in doslej priljubljenega voditelja Mac Donalda izključila iz svojih vrst. Je res težko spraviti ogenj in vodo v eno posodo, zlasti zato, ker vsi znaki kažejo, da se krivični kapitalizem ni prav nič spametoval. Rusija s Tudi vzrek brezposelnosti. Stroj, ki bi moral biti človeku v podporo, mu je postal najhujši tekmec, ki mu odjeda kruh. Čim več je in čim popolnejših strojev, tem manj ljudi najde zaslužek v industriji, obrti in tudi poljedelstvu. V tem tiči eden poglavitnih vzrokov rastoče brezposelnosti, ki se pojavlja zlasti v industrijskih državah. Ni pa samo brezsiči:i kapitalizem, ki se peslužire stroja, da si zasužnji človeka, tudi socializem in boljševizem vršita isti način proizvajanja. Zmerjata kapitalizem, da je krut proti delavcu, ravnata pa ravno tako kskor sebični kapitalizem. Ruski boljševiki, ki hočejo uresničiti s cija-listično državo, naročajo pri evropskih in ameriških kapitalistih stroje, ki imajo namen povečati proizvodnjo, število zaposlenih delavcev pa znižati. Čim bolj se Rusi'a indu-strijalizira, tem bolj tam raste število ljudi brez dela in jela. In boljševiki industrializirajo vse, ttrdi poliedeljstvo. Krnet;ki domi so izginili ter morajo napraviti prostor fabri-kam žita. Največa takšna fabrika ie na Kavkazu, ki obsega (2.000 hektarjev obdelovalne zemlje. Koliko kmetskih delavcev je bilo potrebnih in koliko časa so morali delati, da so zorali in obsejali to zemljo. Bolseviki so narrčili 4C0 traktorjev, potrebno je bilo samo 2500 delavcev, in vsa ogromna zemljiška ploskev je bila zorana in obsejana. Ruski kmet, delavec, dekla in hlapec pa ne najde dela in hodi ckcli razcapan in gladen. Tako si scci-jslizem in kapitalizem podajata roke, dajajoč prgdnost mašini ter odrivajoč človeka od dela in zaslužka. š Par številk iz sovjetskega šolstva. S žavah kulture Evrope pa ne smeš govoriti uvedli obvezen šolski pouk. Po sovjetskih podatkih se je načrt splošnega osnovnega pouka v ožji Rusiji izvršil do 97 odstotkov, v avtonomnih republikah SS$R pa do 88 odstotkov. Po vseh osnovnih šolah Unije je bilo 15;549.539 otrok. Od posameznih narodov je cbiskavalo šolo: 98 odstotkov ruskih, 99.3 židovskih, 96.9 poljskih, 96.3 bolgarskih in 95 odstotkov grških za šolo godnih otrek. Število učiteljstva se je v zadnjem letu zvišalo za 90.000 oseb. Po osnovnih šolah Unije se vrši pouk v 70 različnih jezikih. Ho andska s Katoliško delavsko gibanje na Holand-skem poseda svoje mnogoštevilne hranilnice ter posojilnice in. skrbi tudi za podpore delavstvu v kritičnih dneh. Marsikateri delavec, ki doslej ni bil organiziran, se pridruži kalo-liški organizacij}, ker se je prepričal, da mu je samo ta res tudi opora v sili. Leta 1930 je naraslo število katoliških organiziranih delavcev za 16.500 članov. V prvih štirih mesecih leta 1931 je porasla prej omenjena številka za 8000 članov. Holandske katoliške organizacije štejejo skupno 179.400 članov. Premoženje katoliških organizacij cenijo na pet milijonov goldinarjev (1 goldinar velja okrog 22 Din). Abeainija s Suženjstvo je bilo odpravljeno te dni v afriški Abesiniji s posebnim odlokom ta-mošnjega cesarja. Dva milijona ljudi je postalo tako deležnih osebne svobode. —V nekih državah kulturne Evrope p ane smeš govoriti in moliti v svojem jeziku, kaj šele, da bi z njim na učnih zavodih izpopolnjeval svoje znanje. V državnih uradih ni pravice za te. Osebna svoboda je samo še na papirju. V divjaški Abesiniji je torej zasvetila luč svobode, v deželi dvatisočletne kulture pa so vpeljali v prosvetjenem 20. stoletju — moderno suženjstvo. Drobne novice Davek na pse bo vrgel letos češki Pragi dva milijona. 45 km dolgi tunel hočejo zgraditi med Čilo in Argentino. V Palestini so našli starožidovske novce »sekel«, za kakoršne je prodal Judež Kristusa. 2,409 000 prebivalcev ima sedaj ruski Ljeningrad. Občinske volitve bodo letos v 11.456 čeških občinah. (Vseh je 15.727.) Parnikov z vsebino enega milijona ton je naročila Rusija za letošnji izvoz pšenice. Nad 470 milijard Din za ceste bo izdalo letos 110 držav sveta. Gar-ti voditelj Indijcev se je napotil v London k pogajanjem. 300.000 gobavcev je še danes na svetu, največ v Indiji. 1,500.000 Din je daroval papež po poplavi prizadetim kitajskim krajem. Papeški nuncij v Pragi Ciriaci bo v kratkem odpcklican. Poslanci streljali drug na drugega v mehiškem parlamentu. En ubit, štirje ranjeni. Denga (nalezljiva bolezen) zopet divja v Grčiji. Flače vodilnega uradništva in obč. svetovalcev hoče znižati berlinska obč. uprava. Za nevega načelnika angleške delavske stranke je izbran bivši zunanji minister Hen-derson. Že nad 2000 prodajalnic ima znani tovarnar Bata po vsem svetu. Zopet je izbruhnila vstaja na Portugalskem. Bel? kranna zopet slovenska Nj. Vel. kralj je 28. avgusta podpisal na Bledu zakon o, spremembi banovinskih meja, ki se naj popravijo v soglasju z ljudskimi željami in gospodarskimi interesi. Med drugimi spremembami je za nas Slovence posebno razveseljiva ta, da se Bela Krajina z okrajema Črnomelj in Metlika, ki sta doslej pripadala savski banovini, priključita naši banovini. Iz naše banovine se izloči hrvatski okraj Čabar in se dodeli savski banovini. Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela ,Union4. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t (L Moderno stavbno kiparstvo.'Kip Kristusa Kralja, umetniško delo aknd. kiparja in slikarja prof. Fr. Kralja so v/.idali te dni na pročelje Škrjanceve vile na Mirju v Ljubljani. KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI INSBRIRAJO V »DOMOLJUBU«! Nj. Vel. kraljica Marija je prisostvovala otvoritvi jesenske razstave na ljubljanskem velesejmu. K proslavi desetletnice zdravilišča na Golniku: Hkra) dr- An,on Brecelj, ki ima kot bivši oblastni odbornik največ zaslug za razmah zdravilišča, na desni odlični gostje, ki so se udeležili proslave desetletnice zdravilišča. Svileno perilo bo dvakrat tako trajno, če jemljete za pranje Zdravilišče za tuberkulozne na Golniku — ob desetletnici KAJ JE NOVEGA d Jesenski velesejem v Ljubljani je obiskala ob otvoritvi Nj. Vel. kraljica Marija. d Šestdeset mašnih let je dal doživeti Gospod te dni gosp. konz. svetniku Grči Blaziju, v pokoju živečemu v Šenčurju. Prihodnjo nedeljo obhaja v Preddvoru biserno sv. mašo, dobri Šenčurjani pa so slovesno proslavili redki jubilej priljubljenega gospoda že preteklo nedeljo. Gospoda jubilanta Bog ohrani do skrajnih mej človeškega življenja. d 25-letnico župnikovanja v eni in isti fari ie praznoval pretekli mesec g. Anton Lanišič, župnik pri Sv. Martinu pri Vur-bergu. d 50-Ietnico redovnega življenja je obhajal pri tukajšnjih šolskih sestrah p. Kla-rus Rottman, dolgoletni pridigar ter izpo-vednik pri šol. sestrah v Mariboru. Slavljenec je med vsemi sloji mariborskega prebivalstva dobro znan in priljubljen radi svoje ljudomilosti in prisrčne skromnosti. Naše iskrene čestitke! d Osebne spremembe duhovnikov v ljubljanski škofiji. — Za župne upravitelje so bili imenovani: Ivan Franke, župnik na Vogerskem pri Gorici, za župnijo Zapoje; Alojzij Tome, župni upravitelj v Novi Oselici, za župnijo Podlipa; Franc Ambro-žič, kaplan v Cerkljah pri Kranju, za župni io Turjak. — Imenovan je bil za pre-fekta v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano Stanislav Jeglič, kaplan v Trebnjem; Janko Kraljič, dosedanji pre-fekt na tem zavodu, pa je bil premeščen za kaplana k sv. Jakobu v Ljubljano. — Premeščeni so bili kot kaplani: Karel Papež iz Leskovca pri Krškem v Cerklje pri Kien u, Anton Rovtar iz Št. Jerneja v Lesko ee pri Krškem, Mirko Bartol iz Tržiča v Št. Jernej. Mirko Gande iz Sv. Trojice v Tržišču v Št. Jernej, Franc B'ažič z Vrhnike v Trebnje, Anton Švelc iz Št. Petra ; pri Novem mestu na Vrhniko, Anton Ko- ' vačič iz Št. Jerneja v Št. Peter pri Novem mestu, Leopold Govekar iz Križev pri Tržiču na Jesenice, Franc Hiti iz„Gorij pri Bledu v Križe, Andrej Kušlan iz Semiča na B oke in Ivan Veider, župni upravitelj v Poljanah pri Toplicah, kot kaplan v Staro Loko. — Nameščeni so bili semeniški duhovniki oz. novomašniki kot kaplani: Srečko Huth v Kočevski Reki, Anton Petrič v Mirni peči, Viljem Pipp na Bohinjski Bistrici, Stanislav Skvarča v Tržišču, Martin Starec v Trebnjem, Franc Tom v Semiču in Ciril Zajec pri Sv. Trojici v Tržišču. d Desetletnico zdravilišča na Golniku bo praznovali 27. avgusta. Ob tej priliki je knezoškof g. dr. Rožman posvetil oltar v novi kapeli in blagoslovil zavod, ki ima tanj velike zasluge znani ljubljanski zdravnik g. dr. Anton Brecelj. d JJ.iM 'ii '»v»Jti * u-nM k» J 1 ' /r. ■ " * rk v, »| r tJ tfv. ■v ,»» ,pi"!„ u. O W J'> ^».hrftli ■ t li '.e itn 1 i 1. il d Belo krajino je obi skal te dni znani istrski borilec g. Vekoslav Spinčič. 82-letni starček je ujec g. metliškemu okrajnemu glavarju. d Čudne volitve. Volitve v bolniško blagajno se vršijo tudi v mariborskih delavnicah državne železnice. Pridejo v nekem oddelku delavci po svoje kuverte, in najdejo na glasovnicah že nalepljene kandidate. Takšne stvari niso dopustne in tudi niso v skladu z volivnim redom. d Razstava cerkvenih paramentov bratovščine sv. Rešnjega Telesa. Kakor druga leta, bo tudi letos bratovščina sv. Rešnjega Telesa priredila razstavo mašnih oblačil in drugih cerkvenih potrebščin, ki jih je s prispevki svojih članov oskrbe'a za ubož-ne cerkve. Zadnji dve leti ie bilo pri novih cerkvenih oblačilih porabljenih veliko lepih čipk in deloma tudi umetnih vezenin, ki so jih članice bratovščine, zlasti kongre-ganistinje, same izdelale v čast evharistič-nemu Zveličarju. Letos bo ta oddelek razstave še bolj mnogovrsten. Razstava bo v škofijski palači, II. nadstropje. Otvorjena bo od sobote 5. septembra do srede 9. septembra, vsak dan od 8—12 dop. in od 2 do 6 popoldne. d Mesečna vzdrževalnina na vseh kmetijskih šolah v dravski banovini znaša do preklica 400 Din in se plačuje mesečno vnaprej. Izključenim ali samovoljno izstopivšim učencem se vnaprej plačana vzdrževalnina ne vrne. Pridnim sinovom manj premožn:h posestnikov in pa^ drugim ubožnim učencem se po možnosti dovolijo popolnoma aH pa po'ovico prosta mesta v internatu. V tem slučaju se proinja mora podpreti z uradno pot^enim spričevalom ubožnosti. O teh prošnjah odloča kraljevska banska uprava na predlog ravnateljstva šole. d Nujno "Te'"''' *->zniških zatvor nic pri Jezici še vedno ni. d Znani »revijars,»i iu„st« preko Ljubljanice v s'ovenski prestolnici so zt .. podirati te dni. Prestavili ga bodo v b!; žino bolnišnice. Novi čevljarski most b' železobetonski. d Novo poslopje za štiri milijone d narjev hoče postaviti za svoje uslužbenec Kranjska hranilnica. d »V kraljestvu Zlatoroga«. Tako sc imenuje film, ki so ga prvič predvajali v veliki Unionski dvorani v Ljubljani, dne 20, avgusta. Film predočuje najlepše naše slovenske kraje in ga je z velikimi vsestranskimi žrtvami pod vodstvom znanega planinca in Bohinjca g. profesorja Ravniha dalo svetu društvo »Skala«. Film je velikega pomena za naš tujski promet, pa tudi sicer smo ponosni na velevažno delo »Ska-lašev«. čestitamo! d Koliko je zaslužil mesar. Dne 17, avgusta je privedel po Dolenjski cesti v Ljubljano skromen dolenjski kmet, ve« truden in zaprašen, dva lepa vola, s katerima je imel neskončno mnogo truda in stroškov, da ju je zredil. Da ne bo ko« mislil, da si take stvari kar sami izmišljamo, povemo, da se kmet piše Fr. K , doma iz vasi med Grosupljem in Višnj* goro. Sam lahko pove, če je temu bilo tako, kakor bomo sedajle povedali: Kmet je moral več kot poldrugo uro čakati, da so mu vole zvagali. Na sejmu je oba vola od njega kupil ljubljanski mesar (tudi polno ime tega mesarja je na razpolago v našem uredništvu). Mesar je od kmeta kupil ta dva prvovrstna vola po 5.50. Nekdo, ki je bil nekoč, mesar in ki se dobro razume na živino in na meso, je oba vola na prvi pogled cenil, da bosta tehtala približno 1400 kilogramov ter da bosta dala približno 690 kg mesa. Vo'a sta res tehtala toliko in s:a ludi res dala 690 kg mesa. Sodaj pa računajmo: Mesar je kmetu plačal za ofca vo'a 7300 Din. za samo meso pa ie dobil 690 kg krat 15 Din, da 10.355 Din. Ceno mesu smo računali po 15 Din ker mesar proda prve vrste meso po 16, drugt vrste pa po 14 Din. Pri eh dveh volih je samo za meso dobil mesar 3055 Din več, kakor ;:e sam p'8Ča'. Pri tem pa .nismo računali glave, jezika, pljuč, jeter, kože, vampov, črcv, ledic, lo'a, srca, vranice in kosti od ko'en navzdol, kar vse mesar tudi drago proda. Dobiček mesarja je torej še večji. Samo pri mesu je mesjtr zashižil 40% brutto dobička, povrhu tega pa še vso drobovino, ki smo jo zgoraj našteli. Ubogi kmet F. K. ki se je to1!'-© trudil s svojimi voli! Mesar je zaslužil pri obeh volih Ml? mire še in Hžh i obdelovanje polja je mogoče le s STROJI Oglejte si moje POLJEDELSKE stroje na VELESEJMU in v MOJIH SKLADIŠČIH. Fr. Stupica veletrgovina z železuino in poljedelskimi stroji, monopolna zaloga raz-atreljiv in nakup starega železa. ljubljena, Gosposvetska cesia 1 acagi Beli zobje: Chlorodont prijetno osvežujoča zobna pasta s poprovo meto tuba Din 8,- in Din 13.-_ 1 toliko v enem samem tednu, kakor si Ti dobil za enegal Pa naj še kdo reče, da kmetje ne dobe sramotno nizke cene za *vojo živino in da ne plačujemo pretirano dragega mesa! d Par številk naših železniških vozov. Nahajamo se v izvozni sezoni. Po podatkih železniške uprave je naš železniški park tako velik, da zadošča nemotenemu izvoz-niškemu prometu. Od 1. avgusta do danes jc potrebovala naša železniška uprava zaprtih in odprtih voz 101.299 (lani v istem času 95.528) vozr torej letos 5771 več. Razen tega razpolagajo naše železnice še s 13.649 vozi (lani 8387). Ta zadovoljivi položaj naših železnic glede voznega parka bo zadoščal letošnji izvozni sezoni in je posledica pravočasnih ukrepov naše žel uprave. d Podpora za nabavo semen. Da bodo naši poljedelci mogli pridelovati boljšo ka kovost jarih posevkov, kakor n. pr. seme na lanu, konoplje, bombaža, krompirja, turščice, ovsa, pivarskega ječmena in hmelja ter semena rastlin za krmo, je minister za kmetijstvo v soglasju s predsednikom ministrskega sveta izda! odlok, da se iz proračuna državnega kmetijskega zaklada kmetijskega ministrstva dovolijo podpore za nabavo semen jarih posevkov. Ta semena se bodo razdelPa kmetom, in sicer brezplačno in na posodo na eno leto preko pristojnih oblasti kmetijskih referentov. Vpoštev pridejo pri dodeljevanju tega semena za setev prihod, leta samo skrbni in napredni kmetovalci, predvsem tisti, ki jim je toča pobila; obvezati pa se bodo morali da bodo vrnili isto količino semena po žetvi prihodnjega leta in iste vrste. Banske uprave bodo dobljeno seme v prihodnjem letu razdelile med kmetovalce, ki letos semena ne bi dobili. To seme pa bo moralo biti pred izročitvijo dobro očiščeno, razkuženo, vreče pa se bodo izročile po nabavni ceni o priliki razdelitve semen. Vsrm banskim upravam je dovoljeno na račun omenjene podpore 1 milijon 400.000 dinarjev. Od te vsote dobi naša dravska banovina 140.000 Din. d Žalostni časi za naSega kmeta postajajo dan za dnem neznosnejši. Evo dopis iz Svetine pri Celju. Glasi se: Znano je, da je danes več ali manj vsakemu delavnemu človeku življenje trdo in neprijazne. a največji siromak je sedaj gotovo kmetski človek. — Tam na visokih bregih nad Celjem je majhna občina Svetina, ki šteje 580 duš. Že po svoji legi je taka, da so njeni prebivalci obsojeni k več kot navadnemu naporu in trpljenju pri pridobi-vanju vsakdanjega kruha; toda v zadnjem času pa so se nadloge in stiske nad nami ♦ako zgostile, da je primerno ih pravično, da o njih zve tudi širša javnost! — Do 5- avg. smo od davčne oblasti dobili termin za plačilo tekočih davkov, a denarja ni mogoče od nikoder dobiti: les, ki je doslej od v teh bregovih "skoro edino prodajno »lago, je v ceni tako padel, da se ne krijejo več niti delovni stroški; namiznega sadja nimamo, ker v teh visokih legah ne r°di; živina je pod vsako ceno. d Banatski veleposestniki, ki žive v 'nozemstvu, so svoja posestva po večini Parcelirali in prodali kmetom, ki plačajo "Upnmo v obrokih no vrednosti žita. Ze za časa naših prababic.. je praia gospodinja najrajši s čistim milom „Jelen". Od tedaj je minilo več ko 80 let - zdaj pere že četrti rod s SCKJ3 SCHICHT™*? MILOM »JELEN" vedno tako kakor prej, vedno enako dobro v obrokih po vrednosti žita. " l omemben predlog lesnih trgovcev, sestanku lesnih trgovcev, ki se je ne- davno vršil v Mariboru, je bil med drugimi vprašanji stavljen predlog, ki zasluži nekoliko pozornosti. Rdeči križ namerava prispevati večji znesek kot podporo kitajskim poplavljencem. Umestno bi bilo, da bi Rdeči križ mesto denarne podpore skrbel, da dobijo poplavljenci na Kitajskem razne vrste lesa, ki ga bodo nujno potrebovali za gradbe itd. Središnjemu odboru Rdečega križa se nujno priporoča, da predlog preuči. Mišljenja smo, da bi se na ta način pomagalo na eni strani poplavljencem, na drugi strani pa bi s tem priskočili na pomoč naši lesni trgovini, ki preživlja težko krizo. d Ustanovitev društva zveze vinogradnikov s sedežem v Belgradu je ministrstvo odobrilo. d Meso sprednjega dela po Din 6.—. Tržnemu nadzorstvu v Zagrebu se je javil mesar in tvorničar mesnih izdelkov Milan Mokrovič, ki je izjavil, da je pripravljen prodajati na svojih stojnicah meso po 6 do 10 Din kg. Tržno nadzorstvo je ta predlog seveda rade volje sprejelo in od jutri dalje bodo Zagrebčani jedli meso zelo poceni. Novinarji so se zanimali, kako to, da bo prodajal mesar Markovič meso tako poceni, in mesar jim je odgovoril, da kupuje živino tako poceni, da bo imel še vedno toliko dobička, da lahko prodaja meso po »Kakor čujem, vaš sin dobro napreduje.« »O, bo že. Pred petimi' leti je še on nosil hlače za menoj, zdaj pa jaz za njim.« * Perhavc je bil vedno navihan. Danes sta ga obiskali tašča in teta in vedel je, da ju bo moral peljati v restavracijo, kar pa mu je bilo mučno. Skrivaj je smuknil popoldne do natakarja, mu stisnil kovača v roko ter dejal: »Nocoj pridem semkaj z dvema damama, zdaj pa mi povejte odkrito, kdaj bodo vse mize zasedene?« Štev. 35. »DOMOLJUB*. '£. septembra 1931. Sata porota, poroka ia taroka. V Podlima t V,<- m-urjn fia t. Ar.ija «..a>*»r« ia soprora Aneri roj. Janeš, obs doma U Oaiau-e »a koK^kt-m. obdajala zlato poroto. W««k> se je ninii riro* R«ii« K pcmil r»a >u*tko Bogdan pa zaroM. tTrbirmti r Jen t*:r tr' • .' ,'.„«) je prra ritk* o — V vsako hišo Dom oljuba! s*™«* H* ki ja •« x v.Kkaoddnu Mrvni JAM t««^"*®** li dvorani Čopovega iz Bohinja P;VI atoTCBSfc: an. s: (i te i vrasimi™ , ----i" Sliki nam pr«.*.* « v vehki dvorani hot.la.Umon v L,ub>«u Slik. wun p-fisUv!-.!. fUT-.» -ran«. V ff«: Čopovega Joio n Jesenic m Sodtovo l-rar.cko — . r-a ta«. UJ.OV.-. VSI - «"«lo l«to veib.ii V raznih ume.nosUb n« vrvi. Te dni so prvi« vlSni. Visoko ,.d Vetovo ulico .o "V*™" ^"fe«« ^'omne ameta-i«. d» 50 « t»3t«» radovednih L-ubbaoeaoov kir l*1"1- Bis«:ojiaitik Btarij GiU, o»ait«.; m voditelj jonskih Slovencev, ki iivš «eda: v pokoja j Sestaja pri Kranju. cbh. a v sedel o, svojo šestdeseto ob-'etaico niašnišktga poleten« Diiak Iv« Volji, la i« otosfl. ko te e šel kopat V mori« aa otoka Raba Veli-ask. pourc. k»tra aaribo-ske poiaine hrambe. kj jc dvij. » ponora av.o-»oi-ie«jn Wotork kateri a taii prtraia. » bfla UaforiorfrM ob *e.id««.kt*c> tega droštva. (ej ceni. Od jutri bo prodajal meso sprednjega dela po 6, zadnjega dela po 8 Din, izbrano govedino pa po 10 Din. Pripravljen je sorazmerno znižati tudi cene tele-fine. Obenem bo prodajal mesne izdelke mnogo ceneje, kakor drugi mesarji. ,1 fi»r>'\ vŽroilrerf*« ,v» >,!!> imJeplf}, Te dni se je v ministrstvu socialne politike in prometnem ministrstvu pričela konferenca o vprašanju izdelave pravilnika za prevoz brezposelnih delavcev po železnicah. Dosežen je sporazum, da se v lažjih slučajih dovoli brezposelnim 50% popust, v težkih slučajih pa, da se izda brezplačna vožnja. d Kako hočejo štediti v Zagrebu. Na okrožnico banske uprave je mestno načelstvo v Zagrebu izdalo danes svoje okrožnice, s katerimi uvaja dopoldansko in popoldansko delo. Radi tega pišejo zagrebški listi, da občina ne bo prihranila prav ničesar, ker bo morala plačevati drago razsvetljavo ter kuriti prostore ves dan. Podaljšanje dela v začetku zimske sezone ne bo imelo zaželjenega uspeha. Varčevanje se lahko doseže z zmanjšanjem odvisnega uradništva, z upokojitvjijo nesposobnih oseb in z zaposlitvijo vseh mestnih nameščencev. V nasprotnem slučaju pa zna mesto zgubiti najsposobnejše uradnike, ki si bodo gotovo iskali boljša mesta. Mestno načelstvo je nadalje sklenilo, da se ukine blagajna za odkupnino kuluka. Radi tega je odpustilo 27 mestnih uslužbencev in prepustilo pobiranje kuluka mestnemu davčnemu uradu. Istotako namerava mestno načelstvo oddati vse mestne davčne uradnike državi, ki naj sama pobira davke in tako zniža mestni proračun. d Tovarna električnih žarnic je začela sbratovati v Pančevu. Ustanovili so jo 'gospodarstveniki« iz Pančeva in Belgrada. d Zmanjšani so banovinski proračuni 50 vsej Jugoslaviji. Tozadevna poročila so dostavljena finančnemu ministrstvu v nadaljnje delo. Vzrok: nameravano varčevanje. d Prav tako. Uprava monopolov dela na zboljšanju kakovosti tobaka. Hoče nabaviti za tobačne tovarne najboljše stroje. d Vse je pogorelo posestniku M. Bratec v Št. Rupertu v Savinjski dolini. d Avto je zgorel lesnemu trgovcu g. Zajcu Josipu na poti s postaje Stična proti Znojilam. d Tovarna sardin je pogorela v Komiži ■ia otoku Visu. Letno so izdelali v tovarni preko 20.000 zabojev tozadevnega blaga. Zaposlenih je bilo 200 delavcev. d Ognjeni zublji so uničili hišo posestnika Jakoba Janiša v Žikovcih (Maribor). d Plameni so objeli hišo posestnika Ivana Ogrizka v Staršah pri Št. Janžu na Dravskem polju ter prešli tudi na sosedno Janez Kanclerjevo. Gasilci niso mogli preprečiti popolne upepelitve obeh poslopij. . d S hruške je padel 19-letni posestnikov sin Prane Kos iz Zikore pri Mariboru in se nevarno poškodoval. d Kos premoga je padel na glavo in »Inik kopaču Ivanu Gradišniku v trbovlj-SKem rudniku. Nezavestnega ponesrečenca 80 pripeljali v bolnišnico. d Pod stopnicami na ptujski grad se f ustrelila pred kratkem bivša učiteljica Mayer. Prejšnja leta je službovala v ptuju, zadnji čas je živela na Franco- Persil varuje perilcr! Poizkusite vendar tudi Vi s pravilnim pranjem in upoštevajte navodilo: 1 zavitek Persila zadostuje za 25-30 I vode. Rastopite Persil v mrzli vodi brez vsake primesi! Kuhajte perilo samo enkrat Vo ure in ga izpirajte najprej v topli, potem v mrzli vodi. Na ta način postane Vaše perilo belo kot sneg. Persil osadeo perilo? skem. Ko se je vrnila v Ptuj, je izvršila samomor. d Do smrti so poškodovali divji prašiči posestnico Mando Brblič iz Pleternice pri Požegi. d Dne 27. avgusta je skočil v Kulpo pri vasi Zilje, župnija Preloka, 74-letni »Špeličev stric«. Kaj je gnalo ubogega starčka v valove narasle Kulpe ni znano. Trupla niso našli. d Dve dekleti zgoreli. V noči med 23. in 24. avgustom je tu divjala strahovita nevihta z gromom in silnim viharjem. Med nevihto je udarila strela v hišo ubožnega kmeta Frana Jure iz Tihaljine. Poleg njegove hiše je rastel visok topel, kamor je udarila strela. Odtod je preskočila strela na hišo in jo vžgala. Doma sta spali dve dekleti, brat Stipe pa je z drugimi fanti odšel na va3. Ko se je nevihta polegla, se je vrnil domov. Iz hiše so že švigali plameni. Potrkal je na vrata, toda nihče se mu ni odzval. Nato je s kamnom razbil vrata in vdrl v hišo, kjer se mu je nudil strašen prizor. Obe njegovi sestri sta ležali na postelji v plamenih. Obema dekletoma so zgorele roke, noge in glave, pa tudi telo obeh je bilo močno obžgano. Nesrečo si je razlagati na ta način, da je strela ubila obe dekleti, nakar so ju zajeli še plameni. Pretresljiva nesreča je vzbudila v vsej okolici veliko sočutja. d Žalostna pesem zvonov. Na gorenjskih Jesenicah je umrl bivši občinski sluga L. Dežman. — V Kranjski gori je preminul bivši dolgoletni župan g. Gašper Lav-tižar. — Nagloma je odšel na drugi svet Pintarič Jože, župan v Martjancih v Slov. krajini. — V Ptuju je nenadoma odšel po večno plačilo general Stanojlovič. — V Spod. Novi vasi so pokopali Poljanec Ka-rolino. — V Zgornjem Radvanju pri Mariboru je odšel v večnost 72-lefni posestnik Ivan Kohnan. — V Ljutomeru je zapustil dolino solz g. Peter Košnik, oskrbnik vinogradov benediktinskega samostana in Ad-monta. — V Hrašah pri Lescah je zaspala v Gospodu 82 letna ga. Terezija Ažman, mati tamošnjega g. župa»a. Vsem umrlim zadnjih dni, tudi onim, ki jih ne navaja ta spisek: večni mir in pokoj. Preostalo pa tolaži dobri Bog! d V župni urad na Prihovi pri Konjicah so vlomili tatovi. Iz pisarne so odnesli okrog 1000 Din in še več drugih stvari, kakor perilo, klobuk, aktovko, namizno uro in par steklenic likerja. V pisarni se nahaja tudi posojilniška blagajna, v katero pa lopovi niso mogli vdreti. Pač pa so odnesli župni uradni pečat. Prebrskati so vse papirje na mizi. Iz kleti so odnesli več steklenic vina in žganja. V živinskem hlevu so zaklali svinjo. Drobovino so pustili V sadovnjaku pod ograjo. Tatovi so imeli 9 seboj voz. Sledovi vodijo na glavno cesto. Na'licu mesta so pustili krvavo sekiro Hi nož. d 11 kg saharina, 4 kg sladkorja in 30 vžigalnikov na bencin so zaplenili stražniki na meji severno od Maribora. Dva tihotapca — moški in ženska — sta pobegnila, vendar kažejo krvavi sledovi, da je enega zadel puškin strel. d V občinski urad so vlomili in sicer v Sv. Andražu pri Velenju neznani storilci. So odnesli 900 Din in razne pečatnike, zato pozor pred goljufi in morebitnimi njihovimi »uradnimi« listinami. d Pri boleznih na ledvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšuje »Franz-Josef« grenčica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Josel« voda radi svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. »Franz-Josel« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Dent. tehn. Pavla Marija Kocijančič se je preselila s svojim zobnim ateljejem z Dunajske ceste (Gospodarska zveza) v palačo Vzajemne zavarovalnice, II. nadstr, kjer zopet redno sprejema. Vhod na Voh galu Masarykove in Miklošičeve ceste (nasproti kolodvora). d Za šolarje! Obleke 94, Tldf 155 Din, čevlji 64, 76, 83 Din, torb d 66, 70, 78 Din, nahrbtniki ,15, 18^ 22 Din. Stermeohlf .Celje. Cenik zastonj! f V PO DOMOVINI Pismo robniškega kroinjarja. (Scharding, Zg. Avstrijsko.) Dovolite še meni malo prostora, da izrazim svoje veselje nad novico, ki sera jo bral v »Domoljubu«, da bomo namreč lahko krošnjarili še naprej. Javno se na tem mestu tisočkrat in iskreno zahvalim g. poslancu Karolu Škulju, iupniku v Dol. vasi, ki nam je te stare pravice ohranil in nas gotovega pogina rešil. On se kot načelnik naše Rešctarske zadruge popolnoma žrtvuje za nas. Z neizbrisnimi črkami bo njegovo ime ostalo zapisano v srcih hvaležnih ribniških krošnjarjev. Jeseni, ko se bomo zbrali vsi, ki smo zdaj po tujini raztreseni, na zborovanju naše zadruge, se bomo našemu neumornemu načelniku še osebno zahvalili. — Jaz sem prevzel krošnjarski posel v okolici mesta Scharding, kjer je pred menoj 64 let krošnjaril moj tast, lani v Jurjevici umrli Anton Rus. On je bil po teh krajih znan v vsaki hiši. Vse še sedaj vprašuje po njem, vse je žalostno ob novici, da je umrl. Bog mu daj večni miri Mesto leži blizu bavarske meje ne daleč od znanega mesta Passau. Ljudje so prijazni, le nekaj ponem-čenih Slovencev je tu, ki nas ne morejo videti in se trudijo, da bi nas pognali če z mejo. — Letina je po teh krajih prav dobra. Dežja pa ie bilo celo leto preveč. Pozdravljam vse čitatetje »Domoliuba*, posebno pa svoje ribniške rojake! — Nekdo iz Jur-jevice, sosed Sv. Križa. za asterne r.ril proti slabi prebavi leloUca in lreve« izvrstno deluje PLANINKA ZDRAVILNI ČA) dobi se v vseh lekarnah, zahtevajte pa :zrecno PLAN1NKA—CAJ — BAHOVEC v zaprtih in plombiranih paketih in z napisom proizvajalca: Lekarna B A HOVEC Ljublj na Kongresni trg Kriza, smrt. (Kranjska gora.) Tudi pri nas se pozna,gospodarska kriza. Denarja manjka; zlasti trpe kmetje in brezposelni. Vendar jo pa precej omilujejo letoviščarji, ki so tudi letoa došli v precejšnjem številu, se naselili po vseh vaseh župnije skoro v vsaki hiši, ter prinesli veliko denarja. Tudi delo se še dobi in iz nižjih krajev ne prihajajo semkaj reveži, komaj vsak teden po eden ali dva. Požarov tudi ni bilo do zdaj, samo nekemu posestniku je v Gozdu pogorel hlev. Toča je tudi prizanašala, le Podkorenom jc sredi junija nekaj posestnikom naredila dovolj Škode. Drugače pa letina povoljno kaže. — Precej hujskarije je med ljudstvom od strani pre-napetežev, katerim nekateri le preradi nasedejo. Tako se brez potrebe širi nezadovoljstvo. — V sredo 26, t. m. je umrl v Kranjski gori št. 57 posestnik Lavtižar Gašpar, star 81 let. brat svetnika in župnika v Ratečah in oče sedanjega župana. V. krepkejših letih je bil tako rekoč prva oseba v občini: več let župan, nad 20 let predsednik krajnega šolskega sveta, sodni cenilec pa prav do zadnjega, dokler ni resno zbolel. Bil je tudi do smrti ključar župne cerkve, več kakor 40 let, pri Posojilnici od prvega početka, t. j. od leta Ii894, član načelstva in načelnikov namestnik. Bil A umen in skrben gospodar. Še letos je dozidal svoji hiši prvo nadstropje. Zlasti je pa bil izboren svetovalec v gospodarskih zadevah. Večni pokoj njegovi duši, preostali družim pa iskreno .sožaljel Društvena igra (Poljane n. Škof jo Loko.) Kopalna sezona je minula. Sora je bila izredno gorka. Zato smo imeli precejšnje število kopal-cev-izietnikov. Zdaj so po večini odšli, ker se pričenjajo šole, pa tudi kar hladne večere in noči imamo. Prišla je jesen. — prosvetno društvo kaže še življenjsko moč. Zato bo priredilo v nedeljo 6. septembra v Hotovljah *Turški križ«, igro v štirih dejanjih. Igra je res frapisana za ljudsko dušo in vredna, da jo gremo ,gledat. Društvo želi, da bi tudi s hribov prišli k predstavi, da bodo še oni deležni poštene zabave, ker' jih potem ne bo vleklo na manj primerna zabavišča. Pridite, ne bo vam žal! — 23. avg. se je na tiho od nas poslovil daieč okrog znani Debeljak Jakob, velik posestnik in star fant, znan pod imenom »Vidmat-jev -Jaka«., Bog mu daj večni pokoj! Naša Rod»» (Dejt Mar. v Poiju.) Preteklo nedeljo 16. t. m. je naše »P.-osvetuo društvo praznovalo '20!etnico ustanovitve godbe-nega odseka. Razmere so pač take, rta nismo tega dogodka praznovali tako, ka'.or bi bilo želeti. Naj sledi nekaj zgodovine: L. 19il; se je na pobudo g. župnika Miillerja in lairatne^a kapelnika ustanovila godba, ki je za velikonočno' procesijo prvič nastopila. Instrumenti so stali 4000 K. Godba je štela 24 članov. Izmed teh jih je 10 padlo v vojni, trije so umrli, štirje jubilanti pa še danes delujejo. Skupaj se je izvežbalo že 70 članov. Mnogi- delujejo sedaj pri drugih godbah, celo pri vojaških. Danes šteje godba z naraščajniki 30 č'anov. Godba je sodelov.-la že na največjih slavnostiti, na zadnjih dveh katoliških shod:h, na velikem Marijanskem kongresu na Rakovniku, ra orlovskih slavnostih, na Vrhniki, v Ljubljani, Mariboru in pri plebiscitu na Koroškem, letno pri 15 društvenih predstavah, veselicah in iz'.tih ter pri vseh domačih cerkvenih slavnostih in pogrebih društvenih članov. Njen prvi učitelj je bil g. Timišl Josip, že od drugega leta naprej pa poučuje sedanji kapelnik Svetek Feliks. — Siavnost je potekla z večernim koncertom na prostem, s sode'ovanjem pri slovesni sv. maši, popoldne pa z veselico, ki je privabila mnogo ljudi. Ker je društvo kupilo sedaj nekaj novih instrumentov za Din 12.000, se je čisti dobiček porabil v kritje teh stroškov. — Naši godbi, ki ji svet na kratko pravi »poljska godba«, ter je postala že ljudska muzika, ob jubileju kličemo: Naprej po takrat začrtani poti! Iiraj Bogu v čast, narodu v ponos, nam v razvedrilo! Krasno uspela tekma. (Do! pri Ljubljani.) Prejšnjo nedeljo je fantovski odsek našega Kat. izobr. društva, ob mnogoštevilni udeležbi občinstva, izvajal vztrajnostni tek na progi Dol— 1'odgora—Kleče—Dol. Enajst članov se je udeležilo tekme, izmed katerih so odnesli štirje prvenstvena darila, ker so na občudovanje vse javnosti dosegli prav dober rezultat: 1. Mejač Jakob, 2. Bitenc Anton, 3. Cajhen Maks iu 4. Jagodic Vinko. Dolžnost nas veže, da se zahvalimo žandarmeriji za naklonjenost in za vzdrževanje cestnega reda med tekmo, kakor tudi vsemu občinstvu, ki je pokazalo tako ogromno zanimanje. Fantje, naj nam da ta tekma novega poguma in vztrajnosti za nadaljnje delo v naši katoliško-prosvetni organizaciji. Bog živi! — J. L., tajnik. Slovo (Hinje prt Žužemberku.) Zapustil nas je naš kaplan in rojak gospod Silvester Skebe, ki je te dni odšel pastirovat med delavce v Francijo. Vsej fari je hudo za dobrim gospodom, kajti vse ga je rado imelo zaradi njegove ljubeznivosti in nesebičnosti. On je imel res srce za nas. Ker nam je letos suša in toča uničila Četrtinska vožnja za udeležence Kraljevega tedna v Ljubljani je dovoljena za vso državo in sicer od 4. do 10. septembra. vse pridelke, nam je n. pr. pustil vso bero. Tedni je imel srce za reveža. Sam sebi je pritrgal, icaj"i romarski shod pri sv. Rozaliji to nedeljo. /.veun ob 6 pridiga in pete litanije M. božje, nato priits« za sv. spoved. V nedeljo pa je ob 6 m 10 slovesna sv. maša s pridigo. -- Vinske gorice — * """V, niso prizadete po toči — zelo dobro kažejo, nam Bog da še v septembru toplo solnce, do p delek prvovrsten. Imamo pa tudi precej um» zaloge. Zato je želeti, da se kupci oglašati. Prav dobro nam je storila v zadn n i Centralna vinarna v Ljubljani, ki jo vod.ta me | NISEM PLAČNIK za dolgove, ki bi jih naredil kdorkoli «« 1 ime. - Jože Narobe, Selca št. a. drugimi zlasti ravnatelj g. dr, Joža Basaj in poslovodja, tukajšnji rojak g. Levičar Janez s Ceste, ki sta že opetovano obiskala naše vinogradnike; Želimo pa, da pt-ideta z nova in k petim vigononi krškega cvička, ki ga je Centralna vinarna v tuk. krajih nakupila, pokupita še ostalo starino, pa tudi novino. Gospoda dobrodošla in z Vami tudi drugi stari in novi odjemalci! Kot sami veste: cene so zmerne, ljudje za kupčijo prikupljivi, pa tudi bla-ito na splošno dobro! Novice " (Ribno) Prosim, da priobčite v prihodnji številki vašega lista z ozirom na'notico v št. 33 »Domoljuba« z dne 19. avgusta t. 1., stran 488, pod rubriko: »Novice (Ribno)«-, sklicevaje se na tiskovni zakon, sledeči popravek: Ni res, da se je vršila 13. avg. t. 1. sodna razprava proti šol. upravitelju v Rib-nem; res pa je, da se je vršila le poravnava. Res je, da je šol. upravitelj učenca Franceta Dežmana iz Hodešč radi mnogih delilrfov natepel; ni pa res, da ga je opasno pretepel, ker ima glasom zdravniškega izpričevala le neznatne krvne podplutbe in še za te se natančno ne ve, odkod izvirajo. Ni res, da je prišlo med fantovim očetom in šol. upraviteljem do poravnave za ceno 650 Din in poieg tega še drugi stroški; res pa je, da je prišlo do poravnave 6atr.o za ceno 6"0 Din in poleg tega nikikih drugih stroškov. Ni res, da je krajevni šclski odbor v Ribneni zaprosil bansko upravo zi premestitev šol. upravitelja: res na ie, da nekateri krajevni šol. odborniki brez sklicanja s;je in brez sestave tozadevnega sejnega zapisnika ter brez uradnega žigr. ne morejo v imenu krajevnega šolskega cdbora vlagati prošenj za preme-elitev. Prežnio sd podp'sili le štirje posamezniki. — Z od'i*n'm spoštovanjem: Milan Vrezec, šolski rpnvIMi. — Ribno, 80 avgrsti 1931. Požar (Trebelno) V ponedeljek ob 4 zjutraj je zludi! speče Trebeljane plat zvoni. Silen požar je do tal vpe-pelil Feliksu Nahtigalu, posestniku in gostilničarju na Trebelnem, skedenj, svinjake in hlev. Hiša je e.«tala nepoškodovane, čeprav je le slab meter oddaljena cd drugega gospodarskega poslopja. Hvala za to gre možem in fantom, ki so palivali streho, da je ni plamen objel. Skednja samega p* niso mogli obvarovati, ker ni bilo vode in je bil le-ta poln sena in slame. Škodo znaša okre^ 40.C0O l)in. Zgorela je tudi ročna mlatilnica, slainoreznica in vejača. Skoda je le deloma krita z zavarovalnino. To je drugi požar v enem tednu na Trebelnem. Pretekli torek je pogorela hiša v Cežni vasi posestniku Jožetu Seiko. V tem letu pa je' to že peti požar in za nobenega se ne ve, kako je nastal. Čudno se pa le zdi, od kod prihaja zlobna roka. Be;ckran<«ki kotiček Banketi ' To prihaja vedno bolj v navado, no pa nič z:tc! Kdor ima na kaj in s čim, naj le je in pije. Toda na pptek pa banketov s pečenko in drugo mesnino ni treba, dokler ima teden 6 drugih dni, ko ni greh meso uživati. Pa smo bili priča banketu, ki se vršil baš v petek in to v Metliki, dne 28. avgusta ob priliki kolavdacije električne napeljave. Naj je že naročil kdorkerii, da se banke! vrši ta dan, toliko besede bi si se vedno lahko lastili odločujoči faktorji v Metliki, da bi rekli: nam ni v petek treba nobenega banketa, če tega niso storili, bodisi iz nepazljivosti ali iz neodločnosti, pa vendarle nesijo odgovornost za posledice. Vsak Turek in še pagan se postav svoje vere drži, mi pa menimo, da smo moderni in nekaj več, če se za postavo svoje vere ne brigamo in jo celo v nič gazimo. Rontgen Takole mi je potožil nek možiček: Ko bi bila tule vratca, bi pogledal kakšen vrabec notri ki ju je. Sedaj smo pa že tako učeni, celo v Metliki, ket so bili doslej le po velikih mestih, da ni nobenih vrat treba, če koga ščiplje v trebuhu, marveč kar na elektriko naj gre, na rentgen, pa mu zdravnik vse vidi, kakšen je znotraj in kaj je narobe. V Metliki ima tako luč, ki človeka pre-sveti dr. Koder, ki stanuje na majerju. Kar k njemu naj gre, kdor bi rad znal, kakšen je po sredi. Sirena Kdo pa ima v Metliki labriko, tako so me vprašali. Včeraj je-tulila! Pa ni bila fabrika, ker je v Metliki še ni, vsaj take z visokim dimnikom ne. Tulila je Ie sirena, to je taka naprava, ki tisti čudni glas dela. Vrti jo pa elektrika. Postavljena je na metliški šoli in bo tulila, kadar bo kje ogenj ali kaj drugega hudega. — Ako ne bo kak hudo-tnušnež po nagajivosti obrnil tistega gumba, zato, da bi Metlifane iz postelje vrgel, kot se je zgodilo pred kratkim ob. pol 11 zvečer. Če boste čuli ei-reno, vedite, da to ne pomeni nič dobrega Radio Vsak delavnik: 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 1300 Čas, plošče, borza; 18.30 Salonski kvintet; 22.00 Čas, dnevne vesti. ' — Četrtek, 3. septembra: 19.30 Gimnastične vaje; 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu; 20.30 Radio-kvar-tet; 21.30 Norvežinja Madame Valdis Knudsen poje norveške pesmi; 22.00 Pevski kvintet. — Petek, 4. septembra: 19.30 Vegetarijanska prehrana; 20.00 Poročilo o šah. turnirju na Bledu; 20.30 Prenos iz Belgrada. — Sobota, 5. septembra: Prenos opere »Meistersinger«; 20.00 Fanfare (prenos z ljubi j. gradu); 20.30 Prenos slavnostne bak-ljade združenih pevskih zborov; 19.45 Poročilo o šah. turnirju na Bledu; 21.30 Operni večer: gdč. Draga Sok in g. Mirko Jelačin in salonski kvintet. —Nedelja, 6. septembra: 9.80 Prenos cerkvene glasbe; 10.00 Versko predavanje; 10.30 Prenos odkritja spomenika kralju Petru I.; 11.00 Salonski kvitet; 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče; 15.80 Godba Krekovega presv. društva z Jesenic; 16.30 Prenos opere »Gorenjski slavček« izpred hotela Tivoli; 16.45 Poročilo o šah. turnirju na Bledu; 20.00 Monstre koncert »Sloge« in »Drave«; 21.30 Salonski kvintet; 22 30 Čas, dnevne vesti. — Ponedeljek, 7. septembra: 19.30 Krmljenje srebrnodlake lisice; 20.00 Poročilo o šah. turnirju na Bledu; 20.15 Slovenska glasba, izvaja Salonski kvintet. — Torek, 8. septembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe; 10.00 Versko predavanje; 10.30 Etika in sociologija evangelijev (dr. Veber); 11.00 Prenos promenad-nega koncerta »Sloge« iz Zvezde; 12.00 Čas, dnevne vesti; 14 30 Prencs velikega koncerta Združenih pevskih zborov »Pevske zveze« s Kongresnega trga; 15.30 Magistrov šramel kvartet izpod Šmarne gore; 16.20 Salonski kvintet; 20.00 Poročilo o šah. turnirju na Bledu; 20.30 Prenos iz Zagreba. — Sreda, 9. septembra: 19.30 Literarna ura (Ob 100-letnid Levstikovega rojstva); 20.00 Poročilo o šah. turnirju na Bledu; 20.15 Violinski koncert ge. Fanike Bradlove; 21.00 Salonski kvitet. 33 RAZNO Krave v kavarnah. Mi imamo krave navadno zaprte v hlevih. Na Portugalskem je pa drugače. Sredi velikih mest in v najbolj elegantnih kavarnah imajo'med kupi-časopisov in v gnječi gostov privezano pravo kravo, ki muka in ki jo molzejo po polrebi, če zahteva gost par kapljic svežega mleka za svojo kavo. Na ta način hočejo portugalski ka-varnarji dokazati, da ima-lo res sveže mleko na razpolago. Sveže kravje mle-«o je namreč na Portugalskem velika redkost. Pridelujejo pač dosti olja, mleka pa ne. Kolikor ga pa imajo, ga ne morejo Popeljati v mesta, ker bi m spotoma vse sesirilo. Železnice vozijo na Portugalskem silno počasi, vročina je huda in zato vlada po vseh mestih ve-Uko pomanjkanje mleka. Katoličanstvo v števil-Kah. Prelat dr. Innitzer "a Dunaju je predaval o wt-sk!h ločinah na sve- Navedel je, da šteje po edan,,h podatkih prebivalstvo zemeljske oble milijonov katoličanov, JJ« milijone konfucijcev, ™ milijonov muslimanov, Mina Bošš;anova Roman. Nemško spisal Paul Keller, prevela Marija Kmetova Nejevoljno je vs'al. A ena je trdo govorila dalje: -»Le naj človek zase skrbi, Jože! Kaj te briga, če drugi propadajo? Ali meniš, da ti bo kdo pomagal, če boš propadal? Le oziraj se, le kliči na pomoč, kadar si v stiski, nikogar ne bo, ki bi ti pomagal, nihče ne bo prišel niti brezbožnik niti pobožnjak — pa morda ta pride, a z milcečinoi, ki te ne bo nasitila. Ti sam, Ježe, ti sam si svoj pomagač! Kaj smo ti dali mi? Miloščino. Majhno plačo! Ti sam, Jože — ti — ti —, a drugi — puh! Nase misli! Napravi si pot, pripravi cilj! Ne bodi neumen, ne misli, da bi ti mogla Boštjanova Mina kaj svetovati! Ta je še bolj neumna ko ti. Ona si sebi ne zrna svetovati, ne ve, kako bi s kmetijo, kako z družino, najmanj pa ve, kaj bi sama s seboj! Le pojdi, Jože, pri nas ni rešitve zate!« Ubežnik je še nekaj nerodno ugovarjal, dejal, da je navezan na Boštjanove, da je hvaležen — in še več takih lepih besed je povedal, a v srcu je bil vesel, da bo mogel tako lahko oditi. Mina ga je ostro pogledala. >Jože, le kupi posestvo. To je pametno. V soboto in ponedeljek si prost. Vmes je še nedelja. Tri dneve imaš na razpolago. To bo zadoščalo.« »Tri dneve zdaj, ko je žetev?« je resnično zaskrbelo Jožeta. Govoril je kot kmetovalec. »Bržkone bo te tri dni deževalo, potem tako ni nič z delom. Le odpelji se v soboto zjutraj, kar daj, Jože!« 21. Nekega dne se je Bernardova bolezen naglo in resno poslabšala. Spet je imel hudo vročino in Min® je klical. Leskelajcčih oči je strmel v sestro in so-pihaje dejal: »Mina, pojdi h gespodu župniku! Naj pazi na cerkev! Neki ropar hoče ukrasti kelih.« Mina je stekla po vodo in ovila dečkovo glavo z mrzlim obladkom. A strgal si ga je z glave. »Naj pazi rta cerkev, na veliki oltar! Ropar bi se lahko spet vrnil...« »Bernard, umiri se — saj ne bo nobenega ro-par a,. Ljubi moj, kako pa naj bi prišel kak ropar . vložiti prošnjo? — Ne. Gotovo vas ne bodo pred rednim vpoklicem sprejeli. Potrjeni se vpoklicujejo za določeno vojaško edinco vsi na določen dan, ker se nato skupaj vežbajo. Enega samega rekruta, ki bi rad kakšen mesec prej k vojakom, pa gotovo ne bodo posebej vcž.bali, zato ga tudi ne bodo vpoklicali prej, kakor druge, Skrajšan rok. I. T. H. Letos ste bili potrjeni za 18 mesecev. Prvi brat, ki je rojen 1. 1900, ie služil v avstro-ogrski vojski, nato pa je napravil v naši vojski dvomesečne orožne vaje in je postal rezervni častnik. Drugi brat je služil potni rok. Ali imate vi pravico do skrajšanega roka? — Če bodo prvemu bratu njegovo vojaško slautbo v ar. etro-ogrskl vojski priznali za »polni rok«, bodo vam določili le skrajšanega. Vložite prošnjo in pri. ložite vojaške listine obeh bratov. Prošnjo vložite na komando vojnega okrožja v Ljubljani. Orožnik. O. P. R. Zanimate so za pogoje, ki se zahtevajo za vstop k orožništvu, napredovanje in plačo. — Za orožnika je lahko sprejet vsak naš državljan, ki je odslužil svoj rok v stalnem kadru, ki je telesno in duševno zdrav in najmanj 164 cm visok, dalje samski ali vdovec brez otrok ali sodno ločen od žene brez otrok, neoporečnega vedenja in neomadeževane preteklosti, da ni starejši od 30 let, da je^ zmožen čitanja in pisanja in da se pismeno zaveže ostati pri orožništvu najmanj tri leta. Prednost imajo podčastniki stalnega kadra. Meščanska šola sicer ni predpisana; golovo pa bo izmed več prosilcev prej tisti sprejel, ki ima večjo izobrazbo. Ta bo tudi lažje napredoval. Kaplarski čin more pridobili, ko odsluži 18 mesecev in da dovrši orožniško pripravljalno službo. "Za nadaljnje napredovanje se zahteva vestnost, sposobnost, ilobre ocene, dovršena orožniška podčastniška šola, določena doba službovanja itd. Tudi častnik more orožnik postati, seveda pod še strožjimi pogoji. Plače so pa razdeljene v kategorije, stopnje, dalje pride stanarina in doklade. Te določbe so preobširne, da bi jih mogli objavljati na tem mestu. Preglejte zakon o žandarmeriji, ki ga najdete v Službenem listu z dne 12. decembra 1880. Tam boste našli vse, kar želite vedeti. Banovinska trošarina na pnevntaiiko. M. R. Sv. R. Niste prost trošarine na pnevmatiko, ker imate 12 otrok. Zakon o oprostitvi davkov očetov z 9 in več otroki se nanaša le na državne neposredne davke. Kamnolom ob resti. F. Č.P. V bližini hiš in banovinske ceste se je otvoril kamnolom. Z raz-streljevanjem se ogrožajo ljudje, hiše in varnost prometa na cesti. Ali je dopustno na takšnem mestu olvarjati kamnolom? — Sporočite stvar okrajnemu načelstvil, ki bo potrebno ukrenilo, da okolica ne bo ogrožena. Plačevanje zgradarine. J. G. J. Najemnik vam ne plačuje redno najemnine, davek pa ste morali vseeno redno plačati. Ali je v takem slučaju možna kakšna davčna olajšava? Kaj bi storili z najemnikom, ki vam grozi, če bi mu odpovedali in lii vam uničuje vaše imetje? — Kakšne davčne olajšave za slučaj, če najemnik ne plačuje točno najemnine, zakon ne pozna. Zato je pač v gospo- Kaj je storila Boštjanova Mina? Kaj je počela v svoji veliki bridkosti? Kaj ie napravila s staro materjo, ki je ni bilo moči odpraviti od mrtvaškega odra svojega otroka? Kako ji je bilo sredi tisočerih vsakdanjih skrbi in vprašanj? Kaj je napravila s tistimi, ki so jadikovali? In kaj s samo seboj? Poskrbela je za pogreb, saj bi sicer ne bil nihče drugi mislil na to. Pri mizarju je mrzlega, trpkega obraza naročila krsto, župnika je na kratiko prosila, naj poskrbi za vse, kar je treba — tudi za petje. V šolo ni hotela iti — da ne utegne! Pred hišo je spregovoril kovač in iskal Mine. Solanih oči, ponižno ko kužek je vprašal, ali bi ji mogel kaj pomagati? Mina je premišljala. »Lahko, Klander. Izberite si šest moških, vprašajte jih, ali bi šli za pogrebce, nesli krsto mojega brata! A če le eden odvrne ,Ne!', pa bom v mestu naročila pogrebni voz in pogrebce. Obljubite mi, da mi boste povedali, če bo le en sam odrekel!« »Obljubim!« je dejal Kovač. »Dobro, vem, da ne lažete.« Zvečer ji je sporočil, da ni dobil le šestero no-sačev, da bi jih mogel dobiti šestdeset — in odrekel ni nihče. Mina je spoznala, da si človek z nesrečo pridobi mnogo prijateljev, s srečo mnogo sovražnikov. V veliki sobi so položili Bernarda na mrtvaški oder. Tudi iz mesta so prihajali kropit in so prinesli cvetice v losnčkih. Ob vzglavju je bilo veliko razpelo, 0b straneh so stali visoki cerkveni svečniki, z bledo-Jruineaiih aveč je kapljalo i p. udarci kapelj so zvonč-fcljali poslednjo pesem. Okna so bila zastrta. Mina je ftnela ključe te sobe v žepu, in mati se je hudovala ftanjo. Hotela jo k mrliču. Z železtto voljo jo je Mina Zadrževala. Slednjič je dovolila: »Samo za eno uro, 8' dokler ne zmolite žalostnega rožnega venca, Bernard spi. Noče, da bi ga v spanju zmeraj kdo gledal in klical!« In tako je ostalo. Celo s Tonetom je imela tiste tri dni mncgo skrbi. Živahni cigan si je nenadoma domišljal, da je on povzročil Bernardovo smrt, ker ga je v življenju tolikrat jezil. Mina mu je robato dejala: »Dragi moj, če hočeš tuliti, pojdi na njivo, pa tuli vpričo solnca in lune, a ne vpričo mene! Sicer si pa zapomni, da tako tele, kakršno si ti, ne more koga spraviti v grob! Bernard je bil pametnejši kot ti!« »Saj prav to je,« je zavekal Tone, »in prav zato mi je tako hudo. Bolje bi bilo, da bi bil iaz umrl.« »Izgini!« mu je zaukazala Mina. ★ Pogreb je minil. Minilo je tudi to, da se je mati sesedla, preden je mogla na voz, in so jo morali odnesti v hišo nazaj; minilo je izražanje sožalja, ko človek nikoli ne ve, ali izvira iz srca ali je le iz vljudnosti. Minilo je še to, da se je Olga pri orni maši, v najbridkejši uri za Mino, bahala s svojim lepim glasom in jo je učitelj Novak spremljal na orglah. Kaj je ta »uboga v duhu« mislila, da jo more kaj takega potolažiti ali pobotati z njo? — Tone je še vedno dan in noč vekal. A Mina je vedela: ta ne bo dobil vnetja možganske mrene! Zadelo ga je le to, da je moral z udobnega prostorčka svojega solnčnega življenja za kratko dobo v temni kot. Ondi ga zebe, ondi se boji, a kmalu bo našel izhod v svetlobo in toploto in bo spet vse po starem. Le majhen spominček bo cstal v srcu — in to dobro dene. — Kako je bilo z materjo? Le kako se je mogla ženska, ki je rodila toliko otrok, ki je več desetletij krepko, marljivo in uspešno vodila tako veliko gospo- 224 milijonov Indijcev, 164 milijonov protestantov, 140 milijonov budistov, 137 milijonov pravo-slanih, 132 milijonov ma-likovalcev. 16 milijonov šintoistov, 16 milijonov zidov in 76 milijonov ljudi nedoločene veroizpovedi. Povojni razvoj katoliške cerkve kaže veliko notranje delovanje in razmah inisijonov. V povojnih letih je bilo na novo ustanovljenih 48 apostolskih prefektur, 34 .vikarijatov, 57 škofij in 10 nadškofi). Katoliški misijonarji se udejstvujejo predvsem na Vzhodu in se posebno zanimajo za cerkveno edin-sfvo. Sosedi. — Papa prosi, če bi mu mogli malo po; soditi gramofon. — Kaj hočete tako pozno plesati. — Ne, temveč spati. Število prebivalcev nekaterih ameriških mest. Mesto Chicago je steio pred 10 leti 2,701.705 prebivalcev, leta 1930 pai . milijone 376.438. V Mi -waukee, Wis„ je bilo zabeleženih pred desetim leti 457.147 prebivalcem L. 1930 pa so Jih našteli 578.249. Pittsburgh,, I je leta 1920 štel 588.34J prebivalcev. 1. 1930 n.t » ih našteli 669.817. Nor J Chicago, III., je štela lel« 1920, kakor navaja stati« tika, 5839 prebivalcev, le« darjevem interesu, da vztraja pri zahtevi, da Be najemnina redno plačuje. Ce ne morete drugače napraviti reda, ga tožite za najemnino in mu odpovejte. Radi groženj, če so iste resne, lahko najemnika naznanite orožnikom. Za uničeno imetje zahtevajte odškodnino. NAZNANILA n Pouk ▼ dr. Krekovi meščansko-gospodinjski ioli v Zgornji Šiški pri Ljubljani se prične t, oktobra. Prijave sprejema vodstvo pismeno ali ust-meno. n Polzela. Romarski shod na Gori Oljki v Sa-linjski dolini se bo obhajal v osmini Povišanja sv. Križa, to je 17. pobinkoštno nedeljo 20. septembra. 1000 Din plačan ako ne odstranite: kurjih očes, bradavic, trde kože, bul i. t. d. z »Radio Balzamom« v treh dneh. Na velesejmu — paviljon H 260/2 (znotraj) bo nad 100 zahvalnih pisem vsakemu na ogled. Po pošti pošiljam: 1 lonček za 10 Din (predplačilo), na povzetje 18 Din, dva 28 Din, tri 38 Din. V inozemstvo višja poštnina. — R, C O TIČ, Ljubljana VII, Kamniška ulica iOa (Janševa). Popolna razprodaja maniTah vrtela bia o Zaradi opustitve trgovine se bo vse bi igo po zelo niz';i ceni | opolnoma razpredalo — Različno bi- go celo pod lastno ceno Jos.p Šlibar manufakturna trgovina I JUBLJANV Stari trg il S suhe: gobe | ku| ujem po najvišjih cenah | | Tvrdka E§ i KUSLAN - Kranj Kmetje, oklenite se Krnel, zveze! Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Hlapec ii hon;Bm pošten, za vožnjo lesa v hribih, se s rejme. Služba stalna. Ponudbe na upravo Domoljuba pod J. V. št. 9402. IfcTenrii za kovaško »0 BllCfl obrt sprej. mem takoj, hrana in stanovanje pri mojstru. Jože Fabjan, vozni in podkovski kovač, Dolenja vas št. 15, pošta Mirna peč, Dolenjsko. SOB dinarjev tedensko plačami zg0X' osebam s številnimi poznanstvi. - Peresons, Ljubljana, Poštni predal 307. Znamko za odgovori Uienkam phtil'am brezpla ni pouk, če si nabavi.e od nas ple-tilni stroj! „Teh a'' družba, Ljubljana, Mestni trg 1-5 1. Hiša z vrtomp™ nC Cadež, Stu enčico 15, p. Medvode. Prodam l0?™*?:*e- bel-kranjičev. Cene po dogovoru. Fr. Vrankar, kro až. Potok (2, p. Šmartno v Tuhinju imam na prodaj ~ več stanovanjskih in trgovskih hiš, vile, gostilne in parcele v mestu in na periferiji. Pojasnila daje Jančar, - v, Petra 27. Ljubljana. sprejmem z vso oskrbo v hiši takoj. Peter He-nigman, nvzar, Toplice pri No>-em mestu. Honja za vala zam njam. Naslov pove uprava Domol uba pod št. 10 065. Šiialni stroj Sinqer za šivilje, do')ro ohranjen, prodam radi bolezni. Cene po dogovoru. Ivan Což, S >. Cerovec. Sv. Križ pri Litiji. Hiša z zemljiščem 3 mernike posetve po ugodni ceni na prodaj v St. Petru pri Novem mestu. — Več se izve iz prijaznosti v podružnici Slo\enca v Novem mestu. Službo dobi kmetskih staršev v po moč gospodinji, stara 16 do 18 let. Naslov pove upravi Slovenca št. 10.132. Spaino opravo, celokupno, ki ni bila iz rebana pri efektni loteriji 5. julija 1931, proda Gasilno društvo Godešičpri škof ji Loki: 2 postelji, 2 om ri, 2 nočni omari, psiha, miza in2stola. Cena 2400 Din. iti; iščemo Vas, Vi pa zopet" nas! Vi iščete stalno, dobro plačani zaposlenje, mi pa zopet posebno agilne in zanesljive moči za doni ča dela, ia potovanje, za vod tvo podružnic itd Marljiv m osebam se n idi prilika za brezskrbni bod ičnoat. — Ce vprašanju priložite ?n i mko, dobite izčrpane informacije pri tvrdki Berenyi, Osijek. Prodaja se posestvo s hišo in gospodarskimi poslooji. Hiša je v Pustem javoru ob cesti, ki drži i« Radohove vasi na Vagenšperk do Litiji. Zemljišča je za 6 goved Gozd je zaraščen in ne daleč Natančneje pove Albin Dremelj, Pusti javor št. 9. — P. Št. Vid pri Stični. Niiun v bližini Sv. križa nJIBU oddam takoj v najem. Naslov pove uprava Domoljuba pod št. 10.171. Uaipnar ,a krojagko v d (sneti obrt se sprej. me. Al. Šimnovec, Cankarjevo nabrežje 25. v L.ubljani. Ualenra m avto-18ar-■Bt«HGfl 8Uo in tapetniško obrt sprejmem takoj. Leop. šušleršič, Ljubljana, Dunaj. c. 41. KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI INSERIRAJO V »DOMOLJUBU«! 39 «30 pa 9570. San Fran-:isco, Ca!., je imel pred lesetimi leti 506.676 prebivalcev, leta 1930 pa 534.394. Joliet 111., je lela 1920 imel 38.422 prebivalcev, lela 1930 pa 42.993 prebivalcev. Sheboygan, wis., je I. 1920 štel 30.955, I- 1«30 pa 39.251 prebivalcev. Kadilec po smrti. V če-'kem mestu Prerovu je »mrl pred nekoliko dnevi Miučavničar Hasek. Ker w bile okoliščine njegove imrti precej skrivnostne, le dala oblast njegovo ra-izkopati in. odpreti. Mo so se začudili, ko naž'i v nej mrtveca vse-s pokritega s cigaretami! Ma vdova je kmalu razšla to stvar. Povedala J M je bil pokojni stra-Mrtilec in da je še na mrtvaški postelji izrazil •naj ga po smrti do-3 založijo s cigaretami. «na mu je to posled-že'|o izpolnila, »redstvo proti mišim. ■™ro sredstvo proti ml-baje smrekove ve-Smrekove vejice W»b.mo ter zamašimo z luknjo. Baje že"duh a?UP[eŽene mi5i- če to i storimo, se kma- an q ? misi in pe^t-Smrekove vejice eo ,di '»»»ko euhe.V darstvo, kako se je megla izn.aličiti v lenobno, utrujeno reko, ki se po.asi vali preti meriu in hoče ondi izginiti? Človeška usoda, Mina! Čakaj, kako bo s teboj, ko boš dobila ti sive in bels lase! To so srebrne žice, katerih se oprijemajo u'ruj©ni in odtujeni ljudje na poti k poslednjemu cilju. Ti, Mina, imaš plave, poletne lase! Ti vse jfsno vidiš. Mati je v pozni, megleni jeseni. Njena drevesa ne dcoiašajo drugega ko velo lišjie. Bodi dobra, M: n a! In.bila je dobra, negovala je muhasto, zamerljivo, zmeraj stokajočo ženo le časih jo je rezko zavrnila. To je bilo večkrat ko csvežujoče zdravilo. Če ima človek eno samo bolečino, pa bodisi veliko ali majhno, jo občuti vsak trenutek; a če je človek ranjen na več mestih, tedaj S3 časih izloči ena bolečina. Mina je ko iz dalje zadišala da s!a vladni svetnik in nečakinia odpotovala. A kaj zalo? 22. Po tihi vasi Loki se je cd hiše do hiše širila grozna novica. V cerkev so vlomili, izropali taber-kelj, okradli samega Bega! Župnika je ta grozni dogodek popolnoma stri. Torej ni zaman opczaral bolni deček! To opozorilo ni bil izrodek vročičnega človeka. Deček je govoril bridko resnico! Še hujše je zgrabilo Mino. Za.ekla se je v zadnji kotiček vrta. To je bila torej resničnost, kar je takrat tako pretreslo in pozne'e umorilo njenega ubogega brata? On je torej resnično videl cerkvenega roparja, o katerem je v iasnih trenutkih govoril? Zakaj je vse do konca' molčal? Ali ni spoznal roparja, ali — ali pa ...? .... Mini se je skrčilo srce, zameglilo se p ]e pred očmi, ko ji je prišla strašna misfel. Ali je Bernard le predobro spoznal cerkvenega roparja? Debele kaplje so ji polzele s čela, obenem jo j« stresala mrzlica. Nato je bila vsa otrpla — in nato je z grozo spregledala. Splazila se je v župnišče. Župnik se je zaklenil v pisarno in ni hotel nikogar sprejeti. Odposlal je že brzojavko škofijstvu. Zvonovi so zvonili ko za pogreb. Tudi Mine Boštjanove župnik ni hotel sprejeti. Odločno je stopila pred njegova vrata in zaklicala: »Gospod župnik, na vsak način moram govoriti z Vami — in sicer glede vloma.« Nato je odprl. Prepaden je bil, zdelo se je, da je bolan. »Gospod župnik, zdi se mi, "da vem, kdo j« vlomil.« »Kdo?« je medlo vprašal. Nekaj hipov ji je zastalo srce, oprijeti se je morala omare; potem je komaj slišno dejala: »Moj brat Loizs.« Prestrašeno je vprašal: »Mina, kaj ste zdaj tudi Vi zboleli?« _ »Dajte mi kczarec vode! Slabo mi je!« Mahoma se je s temnila soba. Dotipala se je do stola, se vsedla nanj in se z glavo naslonila na miza Župnik ji je prinesel vode. Že je hotel poklicati služkinjo na pomoč, a se je premislil, da se ne bi razneslo po vasi. Mina je popila vodo, si nekoliko opomogla ln majhen delček njene moči se je povrnil; dovolj je bilo, da je mogla spet misliti in govoriti. »Moj brat Lojze je bil.« »Kako da Vam pride taka stražna sumnja na misel. Vaš brat je vendar v Hamburjtu.« V Pravni nasveti Kdo jamči za škodo? J. P. V. Prodali ste par volov, ki sta bila ob prodaji povsem zdrava. Kupovalka pa je nato pri enem volu ugotovila, da kašlja, pri drugem pa, da ima neko bulo. Devet dni po prodaji je dala kupovalka oba vola zdravniško pregledati in je živinozdravnik po preiskavi izdal izpričevalo, češ da sta oba vola imela zgoraj opisano bolezen že pred prodajo. Vsled tega izpričevala je kupovalka zahtevala razveljavi jen je pogodbe in ste ji res vrnili kupnino in vzeli nazaj vola, dasi ste bili prepričani, da sta bila oba vola pri prodaji zdrava,. Pet dni nato, torej 14 dni po prodaji, ste pa dali oba vola pregledati po dveh drugih zdravnikih, ki sta ugotovila, da sta vola zdrava in da sta tudi pri prodaji bila zdrava. Sami ste plačali stroške te preiskave in nato oba vola prodali. Ker je med tem cena padla, ste imeli za 1000 Din škode. Kdo Vam jo je dolžan povrniti? — Če ste bili prepričani, da sta bila vola pred prodajo zdrava, ne bi smeli tako hitro vzeti vole nazaj od prodajalke. Takrat bi morali dati po svojem veščaku preiskati vola; če bi Vaš veščak trdil, da sta bila vola pri prodaji zdrava, o čemur ste bili tudi sami prepričani, ker niste pred prodajo slišali vola kašljati, niti niste opazili bule, potem bi se dali mirno tožiti. Pri različnem mnenju izvedencev-živinozdravnikov bi pač moralo sodišče zaslišati nove izvedence od-nosno bi poslalo vola na veterinarsko fakulteto v Zagreb in bi to mnenje fakultete bilo odločilno. — Živinozdravnik, ki je po naročilu kupovalke pregledal vola in ugotovil, da sta bila bolna že pred prodajo, odgovarja kot veščak predvsem kupovalki, ki ! mu je dala naročilo. Vam pa odgovarja za l škodo le tedaj, če bi mogli dokazati, da je namenoma proti svojemu prepričanju izdal napačno izpričevala — Ker ste prostovoljno vrnili denar in vzeli vola nazaj, ste se s tem s kupovalko poravnala in tudi od te ne morete nič zahtevati odškodnine. Dolžnost plačil« dote. J. J. K, Pred petimi leti ste se poročili s hčerko posestnika sp?r*z-umno z njenim očetom, vendar pa ni hčerki dal nobene dote ter o doti sploh takrat niste govorili. Ker ie oče sedaj dal doto drugim otrokom, Vaši ženi pa ne, vprašate, kako bi dosegli plačilo dote od očeta. — Starši so dolžni dati hčeram, kadar se može, svojemu stanu in premoženju primerno doto. Ako pa se starši sklicujejo na to, da so nezmožni dati dostcrjno doto, potem sme hčerka pri sodišču zaprositi, da se določi ta dota. Ako si mož pred sklenjenim zakonom ni zgovoril dote, potem ni upravičen, zahtevati jo. — Dote torej ne morete več zahtevati. Pač pa bo Vaša žena po smrti svojega očeta smela zahtevati nujni dedni delež. Iztožitev dolga. P. L. S. Ali se more iztožiti dolg za delo, ki ste ga izvršili brez obrtnega lista? Ali vas pri tem lahko kaznujejo radi kršenja obrtnega reda? — Če vam je dolžnik res dolžan, ga lahko tožite in ga bo sodišče obsodilo v plačilo, čeprav niste imeli obrtnega dovoljenja, ko ste delali. Sodišče vas ne bo kaznovalo radi kršitve obrtnega reda, pač pa vas bo lahko kaznovalo okrajno načelstvo kot obrtno oblastvo, če bo zve-delo za vaš postopek. Prošnja za predčasni vpoklic k vojakom. A. P. S. Letos ste bili potrjeni, pa bi radi že januarja 1932 nastopili vojaško službo, ker bodo vpoklici najbrže pozneje. Ali ka ie vložiti prošnjo? — Ne. Gotovo vas ne bodo pred rednim vpoklicem sprejeli. Potrjeni se vpoklicujejo za določeno vojaško edinco vsi na določen dan, ker se nato skupaj vežbajo. Enega samega rekruta, ki bi rad kakšen mesec prej k vojakom, pa gotovo ne bodo posebej vežbali, zato ga tudi ne bodo vpoklicali prej, kakor druge. Skrajšan rok. I. T. H. Letos ste bili potrjeni za 18 mesecev. Prvi brat, ki je rojen 1. 1900, je služil v avstro-ogrski vojski, nato pa je napravil v naši vojski dvomesečne orožne vaje in je postal rezervni častnik. Drugi brat je služil polni rok. Ali imate vi pravico do skrajšanega roka? — Če bodo ptvemu bratu njegovo vojaške star.bo v ur. stro-ograkl vojski priznali za »polni rok«, bodo vam določili le skrajšanega. Vložite prošnjo in pri. ložite vojaške listine obeh bratov. Prošnjo vložite na komando vojnega okrožja v I,jubljani. Orožnik. O. P. R. Zanimale se za pogoje, ki se zahtevajo za vstop k orožništvu, napredovanje in plačo. — Za orožnika je lahko sprejet vsak naš državljan, ki je odslužil svoj rok v stalnem kadru, ki je telesno in duševno zdrav in najmanj 164 ctn visok, dalje samski ali vdovec brez otrok ali sodno ločen od žene brez otrok, neoporečnega vedenja in neomadeževane preteklosti, da ni sla-rejši od 30 let, da je zmožen čitanja in pisnnja in da se pismeno zaveže ostati pri orožništvu najmanj tri leta. Prednost imajo podčastniki stalnega kadra. Meščanska šola sicer ni predpisana; gotovo pa bo izmed več prosilcev prej tisti sprejet, ki ima večjo izobrazbo. Ta bo tudi lažje napredoval. Kaplarski čin more pridobiti, ko odsluži 18 tne-secev in da dovrši orožniško pripravljalno službo. 'Za nadaljnje napredovanje se zahteva vestnost, sposobnost, dobre ocene, dovršena orožniška podčastniška šolu, določena doba službovanja itd. Tudi častnik more orožnik postati, seveda pod še strožjimi pogoji. Plače so pa razdeljene v kategorije, stopnje, dalje pride stanarina in doklade. Te določbe so preobširne, da bi jih mogli objavljati na lem mestu. Preglejte zakon o žandarmeriji, ki ga najdete v Službenem listu z dne 12. decembra 1830. Tam boste našli vse, kar želite vedeti. Banovinska trošarina na pnevmatiko. M. R, Sv. R. Niste prost trošarine na pnevmatiko, ker imate 12 otrok. Zakon o oprostitvi davkov očetov z 9 in več otroki se nanaša le na državne neposredne davke. Kamnolom ob eesti. F. Č.P. V bližini hiš in banovinske ceste se je otvoril kamnolom. Z raz-streljevanjem se ogrožajo ljudje, hiše in varnost prometa na cesli. Ali je dopustno na takšnem mestu olvarjati kamnolom? — Sporočite stvar okrajnemu načelstvu, ki bo potrebno ukrenilo, da okolica no bo ogrožena. Plačevanje zgradarine. J. G. J. Najemnik vam ne plačuje redno najemnine, davek pa sle morali vseeno redno plačati. Ali je v takem slučaju možna kakšna davčna olajšava? Kaj bi storili : najemnikom, ki vam grozi, če bi mu odpovedali in ki vam uničuje vaše imetje? — Kakšne davčne olajšave za slučaj, če najemnik ne plačuje točno najemnine, zakon ne pozna. Zato je pač v gospo- Kaj je storila Boštjanova Mina? Kaj je počela v svoji veliki bridkosti? Kaj ie napravila s staro materjo, ki je ni bilo moči odpraviti od mrtvaškega cdra svojega otroka? Kako ji je bilo sredi tisočerih vsakdanjih skrbi in vprašanj? Kaj je napravila s tistimi, ki so jadikovali? In kaj s samo seboj? Poskrbela je za pogreb, saj bi sicer ne bil nihče drugi mislil na to. Pri mizarju je mrzlega, trpkega obraza naročila krsto, župnika je na krafiko prosila, naj poskrbi za vse, kar je treba — tudi za petje. V šolo ni hotela iti — da ne utegne! Pred hišo je spregovoril kovač in iskal Mine. Solonih oči, ponižno ko kužek je vprašal, ali bi ji mogel kaj pomagati? Mina je premišljala. »Lahko, Klander. Izberite si šest moških, vprašajte jih, ali bi šli za pogrebce, nesli krsto mojega brata! A če le eden odvrne ,Ne!', pa bom v mestu naročila pogrebni voz in pogrebce. Obljubite mi, da mi boste povedali, če bo le en sam odrekel!« »Obljubim!« je dejal Kovač. »Dobro, vem, da ne lažete.« Zvečer ji je sporočil, da ni dobil le sestero no-sačev, da bi jih mogel dobiti šestdeset — in odrekel ni nihče. Mina je spoznala, da si človek z nesrečo pridobi mnogo prijateljev, s 3rečo mnogo sovražnikov. V veliki sobi so položili Bernarda na mrtvaški oder. Tudi iz mesta so prihajali kropit in so prinesli cvetice v lončkih. Ob vzglavju je bilo veliko razpelo, tub straneh so stali visoki cerkveni svečniki, z bledo-rumonih sveč je kapljalo iji udarci kapelj so zvonč-fcljalj poslednjo pesem. Okna so bila zastrta. Mina je Imela ključe to sobe v žepu, in mati se je hudovala hamja Hotela je k mrliču. Z železno voljo jo je Mina žadrfevala. Slednjič je dovolila: »Gamo za eno uro, 8' dokler ne zmolite žalostnega rožnega venca. Bernard spi. Noče, da bi ga v spanju zmeraj kdo gledal in klical!« In tako je ostalo. Celo s Tonetom je imela tiste tri dni mncgo skrbi. Živahni cigan si je nenadoma domišljal, da ie on povzročil Bernardovo smrt, ker ga je v življenju tclikrat jezil. Mina mu je robato dejala: »Dragi moj, če hočeš tuliti, pojdi na njivo, pa tuli vpričo solnca in lune, a ne vpričo mene! Sicer si pa zapomni, da tako tele, kakršno si ti, ne more koga spraviti v grob! Bernard ie bil pametnejši kot ti!« ;Sa.j prav to je,« je zavekal Tone, »in prav zato mi je tako hudo. Bolje bi bilo, da bi bil jaz umrl.« »Izgini!« mu je zaukazala Mina. ★ Pogreb je minil. Minilo je tudi to, da se je mati sesedla, preden je mogla na voz, in so jo morali odnesti v hišo nazaj; minilo je izražanje sožalja, ko človek nikoli ne ve, ali izvira iz srca ali je le iz vljudnosti. Minilo je še to, da se je Olga pri orni maši, v najbridkejši uri za Mino, bahala s svojim lepim glasom in jo je učitelj Novak spremljal na orglah. Kaj je ta '-uboga v duhu« mislila, da jo more kaj takega potolažiti ali pobotati z njo? — Tone je še vedno dan in noč vekal. A Mina je vedela: ta ne bo dobil vnetja možganske mrene! Zadelo ga je le to, da je moral z udobnega prostorčka svojega solnčnega življenja za kratko dobo v temni kot. Ondi ga zebe, ondi se boji, a kmalu bo našel izhod v svetlobo in toploto in bo spet vse po starem. Le majhen spominček bo ostal v srcu — in to dobro dene. — Kako je bilo z materjo? Le kako se je mogla ženska, ki je rodila toliko otrok, ki je več desetletij krepko, marljivo in uspešno vodila tako veliko gospod 224 milijonov Indijcev, 164 milijonov protestantov, 140 milijonov budistov, 137 milijonov pravo-slanih, 132 milijonov ma-likovalcev. 16 milijonov šintoistov, 16 milijonov Židov in 76 milijonov ljudi nedoločene veroizpovedi. Povojni razvoj katoliške cerkve kaže veliko notranje delovanje in razmah misijonov. V povojnih letih je bilo n a novo ustanovljenih 48 apostolskih prefektur, 34 vikarijatov, 57 škofij in 10 nadškoli|-Katoliški misijonarji se udejstvujejo predvsem na Vzhodu in se posebno zanimajo za cerkveno edin-stvo. . Sosedi. - Papa prosi, če bi mu mogli malo po; soditi gramofon. - K?1 hočete tako pozno plesati. — Ne, temveč spati- Število prebivalcev nekaterih ameriških m Mesto Chicago je pred 10 leti 2,701.705 pre bivalcev, leta 1930 pa milijone 376.438. V « , vvaukee, Wis„ |e bilei ft beleženih pred d leti 457.147 prebiva j L,. 1930 pa so lll,.n,p, 578.249. Pi^biirgh, ^ ie leta 1920 štel 588J« prebivalcev I. . 9» ^ ; jih našteli 669.81/. £ ( j Chicago, IU-, !eJ e,9V« ■ 1920, kakor navaja stan ik«, 3830 prebivalcev, le" darjevem interesu, da vztraja pri zahtevi, da se najemnina redno plačuje. Ce ne morete drugače napraviti reda, ga tožite za najemnino in mu odpovejte. Radi groženj, če so iste resne, lahko najemnika naznanite orožnikom. Za uničeno imetje zahtevajte odškodnino. NAZNANILA n Pouk v dr. Krekovi meSčansko-gospodinjski goli v Zgornji Šiški pri Ljubljani se prične 1. oktobra. Prijave sprejema vodstvo pismeno ali usK meno. n Polzela. Romarski shod na Gori Oljki v Sa-»ijijski dolini se bo obhajal v osmini Povišanja sv. Križa, to je 17. pobinkoštno nedeljo 20. septembra. 1000 Din plačan ako ne odstranite: kurjih očes, bradavic, trde kože, cul i. t. d. z »Radio Balzamom« v treh dneh. Na velesejmu — paviljon H 260/2 (znotraj) bo nad 100 zahvalnih pisem vsakemu na ogled. Po pošti pošiljam: 1 lonček za 10 Din (predplačilo), na povzetje 18 Din, dva 28 Din, tri 38 Din, V inozemstvo višja poštnina. — R. C O TIČ , Ljubljana VII, Kamniška ulica lOa (Janševa). Popolna razprodaja mantraft wiv?e2a ura a Zaradi opustitve trgovine se bo vse bligo po zelo niz1! i ceni jopolnonia razprodalo — Različno bl- go celo pol lastno ceno Jos>p Šlitoatr manufaklnrna trgovina LJUBLJANA. Stari trg ki | suhe: gobe: §§ kujujem po najvišjih cenah | | Tvrdka 22 I J KUSLAN - Kranj Kmetje, oklenite se K mej. zveze! Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Hlapec h ftoivem pošten, za vožnjo lesa v hribih, se s rejme. Služba stalna. Ponudbe na upravo Domoljuba pod J. V. št. 9402. LVonn za kovaško ■■ 8nB" obrt sprejmem takoj, hrana in stanovanje pri mojstru. Jože Fabjan, vozni in polkovski kovač, Dolenja vas št. 15, pošta Mirna peč, Dolenjsko. 500 dinarjev tedensko plačami lg0VZ osebam s številnimi poznanstvi, - Per3sons, Ljubljana, Poštni predal 307. Znamko za odgovor! llien&am pbfiPam brezpla ni pouk, če si nabavi.e od nas ple-tilni stroji „Teh a'* družba, Ljubljana, Mestni trg '.'5 I. Hišazsrfom pTlZ Cadež, Stu enčice 15, p. Medvode. Cene po dogovoru. Fr. Vrankar, kro až. Potok 2, p. Šmartno v Tuhinju Imam na prodaj • več stanovanjskih in trgovskih hiš, vile, gostilne in parcele v mestu in na periferiji. Pojasnila daje Jančar, - v. Petra 27. Ljubljana. Mizarskega vajenca sprejmem z vso oskrbo v hiši takoj. Peter He-nigman, m;zar, Toplice pri No .-t m inestu. Honja za vaia zam njam. Naslov pove uprava Domol.uba pod št. 10 065. Šiialni stroj Sinqer za šivilje, dobro ohranjen, prodam radi bolezni. Cene po dogovoru. Ivan Což, S i. Cerovec. Sv. Križ pri Litiji. Hiša z zemljiščem 3 mernike pojetvo po ugodni ceni na pro iaj v Št. Petru pri Novem mestu. — Več se izve iz prijaznosti v podružnici Slovenca v Novem mestu. Službo dobi pošteno dekle, kmetskih staršev v po moč gospodinji, stara 16 do 18 let. Naslov pove upravA Slovenca št. 10.132. Spaino opravo, celokupno, ki ni bila iz rebana pri efektni loteriji 5. julija 1931, proda Gasilno društvo GodešičpriškofjiLoki: 2 postelji, 2 om ri, 2 nočni omari, psihn, miza in 2stola. Cena 2400 Din. Mi iščemo Vas, Vi pa zopet' nas! Vi iščete stalno, dobro plačam zaposlenje, mi pa zopet posebno agilne in zanesljive moči 2a doni ča dela, za potovanje, za vod tvo podružnic itd Marljiv m osebam se n idi prilika za brezskrbni bod ičnost. — Ce vprašanju priložite ?n i mko, dobite izčrpane informacije pri tvrdkl Berenyi, Osijek.. Prodaja se posestvo s hišo in gospodarskimi poslooji. Hiša je v Pustem javoru ob cesti, ki drži i« Radohnve vasi na Vagenšperk do Litiji. Zemljišča je za 6 goved Gozd je zaraščen in ne daleč Natančneje pove Albin Dremelj, Pusti javor št. 9. — P. Št. Vid pri Stični. Niinn v bližini S<\ križa «,1IBU oddam takoj v najem. Naslov pove uprava Domoljuba pod št. 10.171. ||.;BHB. 78 krojaško ■ B obrt se sprejme. Al. Šimnovec, Cankarjevo nabrežje 25. v LJubljani. Uairnra za avto-1 Sar- vaienca Bko in tapetniško obrt sprejmem takoj. Leop. šušteršič, Ljubljana, Dunaj. c. 41. KUPUJTE PRI TVRDKA H, KI INSERIRAJO V »DOMOLJUBU«! 39 930 pa 9570. San Fran-:isco, Cah, je imel pred tesetimi leti 506.676 prebivalcev, leta 1930 pa 534.394. Joliet 111., je leta 1020 imel 38.422 prebival-:ev, leta 1930 pa 42.993 prebivalcev. Sheboygan, Wis„ je 1. 1920 štel 30.955, I. 1930 pa 39.251 prebival-tev. Kadilec po smrti. V če-«em mestu Prerovu je »mrl pred nekoliko dnevi ključavničar Hasek. Ker 10 bile okoliščine njegove fmrii precej skrivnostne, e dala oblast njegovo rajev izkopati in. odpreti. *ako so se začudili, ko w našli v nej mrtveca vse-,a Pokritega s cigaretami! oda vdova je kmalu razbila to stvar. Povedala ? željo izpolnila. )„kStTO Pro,i miiiln- ro Sredstvo proti mt-"" «o baje smrekove ve-. Smrekove vejice «obimo ter zamašimo z '"» luknjo. Baje že'duh "" prežene miši. Ce to "«rat storimo, se kma- 11 t mi5i in Palici! i ,rek°ve vejice so ""> lahko suhe. darstvo, kako se je mogla izn.alioiti v lenobno, utrujeno reko, ki ss po asi veli preti meriu in hoče ondi izginiti? Človeška usoda, Mina! Čakaj, kako bo s teboj, ko boš dobila ti sive in bele lase! To so srebrne žice, katerih se oprijemajo u.rujeni in odtujeni ljudje na poti k poslednjemu cilju. Ti, Mina, imaš plave, poletne lese! Ti vse jrsno vidiš. Mati je v pozni, megleni jeseni. Njena drevesa ne donašajo drugega ko velo lis'je. Bedi dobra, M:na! In.bila je dobra, negovsla je muhasto, zamerljivo, zmeraj stokajočo žono le časih jo je rezko zavrnila. To je bilo večkrat ko osvežujoče zdravilo. Če ima človek eno samo bolečino, pa bodisi veliko ali majhno, jo občuti vsak trenutek; a če je človek ranjen na več mestih, tedaj ss časih izloči ena bolečina. Mina je ko iz dalje zadišala da s!a vladni svetnik in nečakinja odpotovala. A kaj zato? 22. Po tihi vasi Loki se je od hiše do hiše širila grozna novica. V cerkev so vlomili, izročali taber-kelj, okradli samega Boga! Župnika je ta grozni dogodek popolnoma stri. Torej ni zaman opozarjal bolni deček! To opozorilo ni bil izrodek vročičnega človeka. Deček je govoril bridko resnico! Še hujše je zgrabilo Mino. Za.ekla se je v zadnji kotiček vrta. To je bila torej resničnost, kar je takrat tako pretreslo in pozneje umerilo njenega ubogega brata? On je torej resnično videl cerkvenega roparja, o katerem je v iasnih trenutkih govoril? Zakaj je vse do konca molčal? Ali ni spoznal roparja, ali — ah pa...? .. . , Mini se je skrčilo srce, zameglilo »o Ji je pred očmi, ko ji je prišla strašna misel. Ali je Eernard le predobro spoznal cerkvenega roparja? Debele kaplje so ji polzele s čela, obenem jo jo stre-iala mrzlica. Nato je bila vsa otrpla — in nato je z grozo spregledala. Splazila se je v župnisče. Župnik se' je zaklenil v pisarno in ni hotel nikogar sprejeti, Odposlal je že brzojavko škofijslvu. Zvonovi so zvonili ko za pogreb. Tudi Mine Boštjanove župnik ni hotel sprejeti. Odločno je stopila pred njegova vrata in zaklicala: »Gospod župnik, na vsak način moram govoriti z Vami — in sicer glede vloma.« Nato je odprl. Prepad en je bil, zdelo se je, da je bolan. »Gospod župnik, zdi se mi, " da vem, kdo j« vlomil.« »Kdo?« je medlo vprašal. Nekaj hipov ji je zastalo srce, oprijeti se je morata omare; potem je komaj slišno dejala: brat Loize.« Prestrašeno jc vprašal: »Mina, kaj ste zdaj tudi Vi zboleli?« »Dajte mi kozarec vode! Slabo mi je!« Mahoma se je s temnila soba. Dotipala se je do stola,, se vsedla nanj in se z glavo naslonila na mizo. Župnik ji je prinesel vode. Že je hotel poklicati služkinjo na pomoč, a se je premislil, da se ne bi razneslo po vasi. Mina je popila vodo, si nekoliko opomogla ln majhen delček njene moči se je povrnil; dovolj Jo bilo, da je mogla spet misliti in govoriti. »Moj brat Lojze je bil.« »Kako da Vam pride taka strašna aumnja na misel. Vaš brait je vendar v Hamburgu.« ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10) Brzojavni naslov: GOSPOBANKA Telefon St. 2057, 2470, 2979 Vloge nad Din 500.000.000 ZZ^Z^t^ t^tni Kapital in rezer. nad Din 16,000.000 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tu- In Inozemstvu Ure, zlatnino in srebrnino kupite poceni in dobro pri tvrdki H. SUTTNER Ljubljana 1 Prešernova ulica št, 4 Razpošilja se na vse kraje Europe, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od Din 44 — naprej. St. i20 Kovinasta anker ura Din 44 —, s sekundnim kazalcem Din 78 —. Št. 121. Ista z radijem Din 58 —, s sekundnim kazalcem Din 94'-. St. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49'--, z radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 1 PREKLIC. Podpisana Vesel Marjeta, posestnica iz Malih Liplenj, obžalujem očitke, ki sem jih napravila neopravičeno gasilcem in gasilnemu društvu v Skocjanu pri Turjaku, ter se zahvaljujem za odstop od tožbe. Ljubljana - Male Liplenje, 31. avgusta 1931. Vesel Marjeta. Prometa! zavod za premog d. d. UnW{sna prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo PreiHOa domači in inozemski za domaČo kurjavo in industrijske svrhe Kooaifci premog VSeh vrst Koks. livarniški, plavžarski in plinski Brikete. Prometni zaaod za premog d. d. d Ljubljani Miklošičeva cesta št. 15, I. nivistr. PREKLICI Bohinjec Anton, posestnik v Lešah št. 13, srez Radovljica, preklicujem s tem svojo ženo Marijano roj. Krsnik — zaradi zapravljivosti. Izjavljam, da nisem plačnik za nikakršne dolgove, ki bi jih ona napravljala kjerkoli. Svarim tudi vsakogar, da bi od nje kaj kupoval, ker bom sicer proti vsakemu nastopil radi nakupa tuje lastnine, Leše, dne 25. avgusta 1931. mrnumiot Cenj. občinstvu naznanjam, da sem 1. sept. t. 1. odprla t r g o v i 11 o 7. mešanim blagom na Vrhniki, Stara cesta 102, v hiši g. Pleško. Nudim Vam vse po zelo nizkih cenah ter se toplo priporočam za obilen obisk. Marija Petaus. ~~ BBUMA^CE razne kamgarne, štofe, cajge, popline, klobuke, kape, nogavice in druge potrebščine dobro in poceni kupite pri ,Kopaču' Rudolf Kolarič, Brezovica. Hranilnica in posojilnica registrovatia zadruga z neomejeno zavezo v KAMNIKU Sutna št. 22 (iastna hiša) blizu postaje Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najugodneje. Vse davke plačuje hranilnica sama. Jamstvo presega večkratno vrednost vseh vlog. Daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu. Otvarja tekoče račune itd. Na željo in v korist naših članov v Sloveniji razširjamo naše tamošnje glavno zastopstvo ozir. je preurejamo v podružnico, vsled česar iščemo proti mesečnemu pavšalu 3000 Din, proviziji, povrnitvi potnih stroškov in dnevnicam upravitelja podružnice ki je povsem izvežban v organizaciji ter vodstvu pisarniških poslov, agilen in ambifiozen. Ker je to mesto združeno z manipulacijo blaga in denarja, se zahteva primerna kavcija. To mesto se namerava čimprej oddati. Samo oni gospodje, stanujoči v Ljubljani ali Mariboru, ki nimajo nad 50 let in razpolagajo z velikim poznanstvom, naj pošljejo lastnoročno pisane ponudbe v priporočenem pismu s priloženo fotografijo. Samo akceptirane osebe bomo pozvali osebno v Osijek, da se nam predstavijo. Iščemo tudi okrajne zastopnike proti visokemu pavšalu in proviziji. — Zadruga jugoslov. pletača, Osijek. V gostilni. On: »Ona ženska tam pri oni mizi že celo uro pogleduje na me.« Ona: »Kako pa ti to veš?« * »Kaj naj delam, roke?« »Nič.« da bom imela lepe PREKLICI Podpisana Štempihar Lucija, posestnica, Sv. Jakob ob Savi 1, preklicujem kot neresnično moje poročilo g. Pečnikarju pri Sv. Jakobu, da je Sojer Marija iz Podgorice 53 obreko-vala rjegovo podjetje. Obžalujem, da sem to storila in se zahvaljujem Sojer Mariji, da je odstopila od sodnega pregona. — Sv. Jakob ob Savi, dne 4. avgusta 1931. Štempihar Lucija. Modna in man u fakturna trgovina F. I. Goritar »Pri Ivanki«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 nudi ravnokar došlo veliko izbero blaga za jesenske moške in ženske obleke, baržuna, pliša, bar-henta, llanele, kontenine, bele in rujave, že od 5 Din naprej, zimske rjuhe, deke, kovtre, gradi za posteljnino, volnene jopce, razne pletenine, dežnike itd. Ker ie denarna kriza posebno za kmetski stan zelo občutna, si je tvrdka za to jesen kar največ prizadevala doseči pri svojih dobaviteljih najugodnejše cene, ter tudi svoj zaslužek skrčila na minimum, računajoč samo na večji promet, tako da si pri nas za malo denarja že precej potrebnega blaga lahko vsak nabavi. V slučaju potrebe se torej oglasite pri nas, mi Vas bomo pa tudi postregli v Vašo največjo zadovoljnost. Se vljudno priporočam vsem svojim starim kakor tudi novim odjemalcem Ivanka Goričar. On: »Vidiš, če bi se ti ne bila toliko obotavljala, pa bi ne zamudila vlaka, c Ona: »In če bi me ti ne bil priganjal, da sem letela kot nora, pa bi nama ne bilo treba toliko časa čakati do drugega vlaka. Resna ienltna ponudba! Vdovec, posestnik in železničar, na deželi, s štirimi otroci, želi poročiti dekle nad 35 let, najraje šiviljo, strogo krščanskega mišljenja, ki bi bila otrokom dobra mati in gospodinja. Ponudbe s sliko upravi -Domoljuba« pod »Ljubiteljica otrok« št. 10.111. Najstarejša Slovenska in Jugoslovanska hranilnico Že nad 110 let posluje v Ljubljani, v Kiiat-ljevi ulici 9, z najlepšim uspehom hranilnica, ki ste jo preje poznali pod imenom KRANJSKA HRANILNICA, ki se pa od spomladi imenuje Hranilnica Dravske banovine To je danes NAJVARNEJŠA HRANILNICA v Ljubljani, ker jamči za njo Dravska banovina, t. j. cela Slovenija, z vsem premoženjem in davčno močjo VLOGE OBRESTUJE po najvišji obrestni meri in daje posojila pod najugodnejšimi pogoji Kdor hoče biti dobro in solidno postrežen, se bo obrnil v vseh denarnih zadevah na HRANILNICO DRAVSKE BANOVINE V LJUBLJANI in to lahko kar po pošti ali pa tudi osebno Izda/«teli: Dr. Franc Kulav««. 1» Urednik: Jože Košičck. Za Jueoslovanako tiskariio: Karel C«5.