Izhaja vsak ponedeljek: zjutraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 61111 Telefon št. 2OSO, Iniei urban 2OSO Rokopisi se ne vračajo Posamezna št. 1 Din, mesečno, če se sprejemu list v upravi, naročnina 4 Din, no dom in po pošti dostavljen list S Din. Celoletna naročnina 5O Din, poiletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Inseraii po dogovoru Uprava: Kopitarjeva ul. 6/11 PoStni ček. račun. Cfublfana 15.17*1 Ielejon štev. 3030 Miren potek čsL volitev Rezultati še niso znani - Socialisti so najbrže napredovali, komunisti pa nazadovali - Uspeh G ajde v Pragi - Iz Slovaške še ne ves Se f Dana Golia Praga, 27. okt. (Tel. »SI. L.c) Po dosedanjih vesteh so parlamentarne volitve v Češkoslovaški potekle povsod mirno in v redu. Dočim so se stranke še včeraj pobijale v najhujši volivni agitaciji iu druga drugi očitale korupcijo, poživljale druga drugo, naj polaga račun o premoženjskih izdatkih, dočim so zmerjale dr. Kramafa kot avstrijskega pa-trijota, Stribrnega kot kvartopirca, Gajdo, da ima Napoleona v malem žepu, dočim so očitale voditelju socialnih demokratov Beliini ne-potizem, Hlinki madjarski patriotizem in celo napadali Masaryka samega, ni bilo danes na volivni dan nobenih vznemirljivih momentov. K temu je mnogo pripomogla prepoved točenja alkoholnih pijač. Samo v vzhodnih delih Slovaške in Podkarpalske Rusije se je vršila agitacija s tem, da se je delilo volivcem žganje. V Pragi so bili volivni lokali otvorjeni ob 8 zjutraj in so ostali odprti do štirih popoldne. Udeležba pri volitvi je bila z ozirom na volivno dolžnost izredno visoka. Povprečno je dosegla gotovo več, kakor 90 odstotkov. Predsednik Masaryk je s svojo hčerko Alico oddal svoj glas na Hradčinu ob 11 dopoldne. Po končanem volivnem aktu so se sestale vo-livne komisije, ki bodo vso noč sestavljale rezultate. Pred uredništvi velikih listov se zbirajo velike množice, ki čakajo na proglas posameznih rezultatov. Pozno zvečer so prihajale gedbe iz praških predmestij v mesto, da so proslavljnle posamezne volivne zmage. Vlada do sedaj še ni podala demisije. Ministrski predsednik Udržal je bil odsoten iz Prage, da izvrši svojo volivno dolžnost \ domovinskem volivnem kraju Pardubicah. Vr nil se bo v Prago jutri dopoldne, kjer bo ob priliki državnega praznika osvoboditve predložil predsedniku Masaryku čestitko vlade. Šele jutri bo najbrže predložil demisijo vlade Praga: 27. o: (Tel. SI. L.«) Uradno se potrjuje, da no se vršile volitve povsod v miru. V Podkarpatski Rusiji se jc z ozirom na židovski praznik volilo do 8 zvečer. Do polnoč-je sicer pričakovati nekaterih rezultatov, ven dar ne bo mogoče dobili splošnega pregleda. Do sedaj se ni mogel ugotoviti niti rezultat obeh praških volivnih okrožij. Po dosednj znanih rezultatih je računati s tem, da so socialistični glasovi narastli. Ta prirastek je prišteti češkim narodnim socialistom (dr. Beneš) ter češkim in nemškim socialnim demokratom na škodo komunistov. Omeniti je, da bo najbrže ekstremna, dr. Be-nešu in Masaryku sovražna »Liga proti vezanim kandidatnim listam.: bivšega ministra Stfibrnega, katere vodita Gajda in bivši i>o-slanec Pergler, dosegla v Pragi eden ali drugi mandat. Domneva se tudi, da so narodni demokrati (dr. Kramar) obdržali v Pragi svoje postojanke. Na nemški strani so najbrže zgubili glasove nemški krščanski socialci, dočim so se nemški nacionalci ne samo obdržali, iemveč celo pridobili več glasov. Komunisti •jo zgubili več glasov v čeških okrajih, kakor v nemških, kjer so se deloma dobro držali. Z listo nemških agrnrcev zvezana lista nemške delovne in gospodarske skupnosti (prejšnji nemški demokrati in pristaši bivšega nem škega narodnega poslanca dr. Roscheja) se je v Pragi in Libereih držala relativno dobro. Franc® soe « « Vi Odločitev pade danes - Briand ostane zunanji minister - Daladier ie optimističen Pariz, 27. oktobra. (Tel. >Slov. listu.«) Parlamentarna fraki ja socialistične stranke je imela danes dopoldne konferenco, na kateri se je z 38 glasovi proti 12 glasovom izrekla za soudeležbo socialistov o Daladierovi vladi. Delegati socialistične stranke so imeli še snoči sestanek z Daladierom, ki je izjavil, da je pripravljen sprejeti v svojo vladno izjavo važne programne točke socialistov. Končna odločitev socialistov je odvisna od shoda delegatov socialistične stranke, ki je sklicana na jutri zvečer. Daladier je danes zvečer sporočil parla-menlarni frakciji radikalne socialne frakcije, da je Briand pristal na to, da prevzame zunanje ministrstvo. V intervjuvu, ki ga je Daladier dovolil časnikarjem, je izjavil Daladier, da je z dosedanjim potekom pogajanj zadovoljen in da popolnoma razume, če se socialisti nekoliko obotavljajo, dočim s potrpežljivostjo pričakuje njihovo odločitev. Program rad. socialistov Pariz, 27. oktobra. (Tel. »Slov. listu.«) Ra-dikalnosocialni kongres je bil danes opoldne zaključen. Resolucija navaja, da bodo radikalni socalisti soglasno z demokrati Francije in posebno v zaupanju na nadaljnje prijateljstvo z Anglijo zasledovali energično politiko miru in politiko gospodarskega in političnega zbližanja med narodi. Nadaljnje zunanjepolitične programne točke stranke so: brezpogojni sprejem razsodišča za vse konflikte, zmanjšanje in splošna kontrola oboroževanja in sklepanje mednarodnih carinskih pogodb. Odločilna pogajanja Pariz, 27. okt. AA. Pogajanja med Daladierom in socialisti so trajala do polnoči. Daladier je izjavil, da se program, ki je bil sprejet v Reimsu, more smatrati za programsko osnovo, na kateri bi bilo moči delati. Dalje je Daladier pristal na to, da pridejo v pre tres tudi zakonski predlogi, ki so jih predložili socialisti. Pristal je tudi na to, da se nekatera glavna ministrstva, kakor n. pr. ministrstvo notranjih poslov, vojno, finančno ministrstvo in ministrstvo zunanjih zadev razdele med stranke, ako bi se socialistične parlamentarne skupine odločile za sodelovanje pri parlamentarnem delu. Daladier je sklical svet stranke, na katerem naj pride v debato tudi program nadaljnjega dela. "er-a Pariz, 27. oktobra. AA. Danes je padla delna odločitev o usodi Daladierovega kabineta. Dopoldne je imel poslanski klub socialistične stranke sejo, na kateri je sklenil sodelovati v vladi pod predsedništvom Dala-diera. Ob 11 dopoldne je designirani predsednik nove francoske, vlade Daladier odšel v Elizej-sko palačo, kjer ga je takoj sprejel predsednik republike. Po sestanku s predsednikom francoske republike je Daladier izjavil novi- narjem, da sc čudi vestem dopoldanskih listov, ki že napovedujejo ministre njegove vlade Odločitve o osebnostih šc ni. Popoldne se se-stanem s Stcegom, Sarrautom in ostalimi svojimi prijatelji. Teh sestankov pa ni treba tolmačiti tako, da gre že za določevanje novih ministrov. Priznati moram, da sem skušal olajšati svojo misijo. Zlasti sc moram zahvaliti časopisju za njegovo spodobno pisanje. Sedaj pričakujem odgovora socialistične stranke Razumem, da je tako velika stranka vezana na svoja pravila in da je za to treba računali z odločitvijo kluba in nacionalnega komiteja. „Veliki kabinet" pozdravlja Francija Pariz, 27. oktobra. AA. V poučenih krogih smatrajo vlado, ki jo bodo predstavljala imena Delidiera, Brianda in Paul Boncoura, za lakozvani veliki kabinet. Splošno sodijo, da je Daladiereva misija že prešla fazo neodločnosti. Odločitev poslanske zbornice bo to pot dokaj lahka, ker gre samo za orijcntacijo na levo ali na desno. V tej borbi mora lc zmagati demokracija. Pariz, 27. oktobra. AA. Francosko časopisje posveča politični krizi ogromno pozornost. Listi priobčujejo komentarje o političnem položaju iz uglednih peres in slike predsednika novega kabineta Daladicra. Listi ugotavljajo, da bo štela nova vlada, ako bo računala samo s podporo radikalnih socijalistov in socijalistov, vsega 236 poslancev. Večina iistov želi Daladierevi misiji uspeh. Včeraj popoldne jc po daljši bolezni umrla gospa Dana Golia, roj. Koblcrjeva, soproga dramskega ravnatelja Pavla Golie. Slovenski narod izgubi ž njo svojo največjo pijantslinjo, virtuozinjo, ki jc bila nam vsem v ponos. Vsak njen koncert jc bil mu-zikalni dogodek in šc bolj ko njena virluozna, za ženo izjemno krepka igra, jc navduševala poslušalce njena fino občutena igra. Slovenski narod pa izgubi v Dani Koblcrjevi tudi eno svojih najboljših hčera. Nc cn slovenski pianist in pianistka ni tako gojil slovenske glasbe ko Dana Golia. Naj so tudi slovenske kompozicijo bile manj hvaležne, naj so tudi zmanjšale efekt pianistke, je vendar bil šc zadnji koncert Dane Golic sestavljen lc iz slovenskih kompozicij. Odlična umetnion. vzgledna Slovenka jc bila Dana Golia, ki jc bila vedno v prvih vrstah boja in ki je bila vedno pripravljena na žrtev za narod, ki pa nikdar ni iskala nagrade. Velika umctnica, velika Slovenka jc Sila, ker je imela veliko in plemenito dušo. Težko jo ho pogrešal slovenski narod, j težko slovenska glasbena družba in vsi. ki so ' imeli priliko seznaniti sc s to izredno ženo. Vsi ti ne bodo nikdar pozabili vedno plemenite Dane Koblerjcvc, vsi ti bodo ohranili Dano Golio v hvaležnem spominu. In to naj bo v tolažbo težko preizku-i šenemu soprogu in njenim znova globoko pri-j zadetim staršem. Večna slava prezgodaj umrli umclnici ! Dani! fRerta Bukšekova Osma ešnica Imšizmm Mussolinijev govor - Fašisti pravijo, da so pripravljeni na vsak boj Rim, 27. okt. (Tel. »SI. L.«) Ob današnji osmi obletnici pohoda fašistov v Rim jo imel Mussolini z balkona beneške palače velik nagovor na zbranih 70.000 miličnikov in zastopnikov drugih vrst orožja. Kakor je bilo že tudi pričakovati po atentatu v Bruslju, je bil njegov govor izredno oster. Uradno besedilo še ni znano. Posameznih besed ni bilo mogoče razumeti, ker je bila množica preogromna. Ko so s trobentami dali znak za mir, je Mussolini izvajal približno sledeče: Sedem let, ki so za nami, ni poteklo zaman. Lahko trdim, da je fašistični režim danes kot celota in v vseh svojih napravah popoln. Današnja parada ima poseben pomen. Naj se iz nje razvidi, da je iie samo nemogoče, temveč (udi nevarno, moliti harmonijo, ki obsega danes od kralja in prestolonaslednika vso Italijo in ves italijanski narod. Med kratko pavzo se je iz množice začul klic: >Battinak Mussolini je nadaljeval: Da, batina, to je dobra stvar za iztepavanje prahu, danes pa imamo puške in strojnice. Italija je danes taka, kakršno sem si želel. Če bi jutri kdorkoli poskušal, motiti mir italijanskega naroda, bomo pripravljeni, kakor vedno in za vsako poskušnjo. V osmem letu smo pripravljeni na vsak boj. —, Mussolini je govoril samo deset minut. Množica mu je prirejala običajne ovacije. Dr. Pavelič aretiran na Dunaju Belgrad, 27. oktobra. (Tel. »Slov. listu.«) \ tukajšnjih časnikarskih krogih se je snoči bliskovito razširila vest, da je dunajska policija snoči aretirala dr. P a ve 1 i č a. Vest se je danes zjutraj potrdila. Dr. Pavelič, ki se je zadnje čase mudil v Italiji, je prišel na Dunaj, da bi lam nadaljeval svojo akcijo. Ker ni imel od dunajske policije dovoljenja za bivanje na Dunaju, ga je policija aretirala in izgnala iz Avstrije. Maribor, 27. oktobra. (Tel. SI. l.c) Danes popoldne jc v tukajšnji bolnici preminula v 54. letu starosti gledališka igralka in umetnica Rerla Bukšekova. Pred nedavnim je morala v bolnico, dokler ni podlegla težki bolezni. 2e 1. 1901. sc jc začela udcjslvovali v ljubljanskem gledališču. Med vojno je bila v Varaždinu, po vojni v Ljubljani. Takoj po otvoritvi mariborskega gledališča sc jc preselila v Maribor. Pridobila si jc sloves prve igralke in uživala med mariborsko gledališko publiko velike simpatije. Višek njenega ustvarjanja je bila kreacija Marije Stuartove, ki jo jc igrala ob svojem 25 letnem plodonosnem delovanju. Ena največjih dramskih umetnic jc bila pokojna Bukšekova in čeprav je morala doživeti vse težave slovenske umetnice, jc vendar ohranila svoj idealizem in svojo ljubezen do slovenskega gledališča. Bila je velika umetnica, katere sloves jc šel tudi preko meja slovenske zemlje. Večen spomin Berti Buk.šekovi. Stavnosi beograjske kat. župmje Belgrad, 27. oktobra. (Tel. Slov. listu. ) Župnija Kristusa Kralja v Belgradu je danes na slovesen način obhajala patrocinij. Slavnostno službo božjo je imel belgrajski nadškof ilr. Rodič, pridigal pa je konsultor Belamarič Službo božjo ie reproducirala belgrajska radio postaja, kar je med tukajšnjimi pravoslavnimi prebivalci vzbudilo veliko pozornost. Pel j<-pevski zbor župnije Kristusa Kralja, in r Kimovčevo staroslovensko mašo. Po cerkveni slovesnosti je župnik dr. Waguer sprejemal čestitke, številni katoličani, pa tudi mnogo odličnih drugih osebnosii je g. župniku po tukajšnjem običaju čestitalo k cerkveni slavi. Imenovanja na univerzi Gg. dr. Rudolf Andrejka, dr. Ludovik Bolim in dr. Franc Vodopivei' so imenovani za honorarne profesorje na juridični fakulteti univerzo kralja Aleksandra 1. Pariz, 27. okt. AA. Poincare je dobro prebil noč; njegovo stanje šo stalno boljša. Ob bratskem prazniku Danes praznuje češkoslovaški narod svoj veliki praznik narodne svobode iu državne samostojnosti. Iz mnogih vzrokov je ta praznili tudi naš praznik, saj smo se skupno borili, da je prišlo do 28. oktobra. Pa tudi vsled naše ozke politične skupnosti je 28. oktober tudi naš praznik in zato se tudi pri nus praznuje. Mislimo pa, da bi bilo čisto napačno praznovati ta skupen praznik samo z lepimi besedami, ki itak le prerade postanejo fraze. Mnogo bolj potrebno je, da ob skupnem prazniku trezno premotrimo položaj in najdemo pot, da l>o naša skupnost s češkoslovaškim narodom še večja. Ne smemo se zadovoljiti s tem, kar je že doseženo, temveč gledati moramo, da napredujemo in da bo poslala ee-škoslovaška-jugoslovanska skupnost realnost na vseh poljih. Na političnem je v g'avnem dosežena, ker tudi ta še ni popolna, a mora biti dosežena tudi na gospodarskem polju. Morda je skupnost na gospodarskem polju sploh najvažnejša, ker na gospodarstvu temelji tudi vsa dobra politika. 2e parkrat so se tudi v tem oziru storili prvi poskusi, da se poglobi gospodarska skupnost, toda pravega uspeha še vendar ni bilo. Niti gospodarske konference male antante niso mogle doseči pravega uspeha. Je pač potreba, da se loti tega dela javnost sama, ker dekretiraue akcije nimajo pravega uspeha. V čem bi moral obstojati gospodarski sporazum med obema narodoma, je jasno tudi za površnega opazovalca. Češkoslovaška je industrijska država, ki mora 70 odstotkov svojih izdelkov izvoziti. Jugoslavija pa je agrarna država, ki je navezana na izvoz svojih pridelkov. Iz te jasne konstatacije sledi, da bi morala Češkoslovaška k nam izvažati svoje industrijske izdelke, mi pa uvažati v Češkoslovaško svoje poljedelske pridelke in svoje surovine. Vendar pa se danes to ne vrši, oziroma le v nezadostni meri. Naš izvoz na Češkoslovaško je vsled visokih carin skoraj nemogoč, a tudi češkoslovaški uvoz k nam bi mogel biti večji. Nobenih nepremagljivih težav ni, da bi se sedanje nezadovoljivo stanje odpravilo in da bi bil naš živinorejec, naš vinogradnik deležen dobrot izvoza na Češkoslovaško. Le nekaj dobre volje je treba in sporazum bi bil hitro dosežen. Šele s tem sno-razumoin pa bi bila politična skupnost češkoslovaškega in jugoslovanskega naroda tako utrjena, kakor želimo to vsi. Velike važnosti za poglobitev naše skupnosti je turistika. V tem pogledu so bili doseženi že lepi uspehi in v našem Primorju so Čehi vsako leto v večjem številu. Še več pa je mogoče doseči in naša skrb mora biti, da dobimo tudi vse one goste, ki ostajajo danes v Gradežu, na Brionih itd. Predvsem pa se moramo zavedati, da nam naš apel na čehe kot na svoje brate nalaga tudi posebne dolžnosti. Ne gre, da bi nekateri naši hotelirji videli v Čehu samo tujca, ki ga je treba čim najbolj oskubiti, temveč poslopati moramo tako, da bo vsak Čehoslovak čutil, da je v bratski državi. Zato je treba misliti tudi na družabne stike, ker so ravno ti najvidnejša opora vsake politične skupnosti. Če bi vse to prav pojmovali, eni ko drugi, pri nas sploh ne bi smelo biti oddeljenih čehoslovaških kolonij, ker bi morale biti zbrisane vse razlike. Tako toplo bi morali sprejeti češkoslovaške goste, da bi se ti čisto zlili z našim narodom. Od nekdaj smo imeli dobre stike s češkoslovaškim kulturnim življenjem. A vseeno bi mogli biti ti še večji. Pa tudi s češkoslovaške strani bi se moglo še kaj narediti za povečanje teh stikov. Dobri odnošaji med nami in Češkoslovaško so že tradicionelni. Pri takih odnošajih pa se dostikrat dogodi, da se misli, da se je že vse storilo, dejansko pa se pričenja širiti nedelavnost. Baš vsled tega smatramo za potrebno, da opozorimo na nekatere nedostatke, da bodo odnošaji še boljši, kakor so. Ne se bati dobrohotne kritike, ne se ustrašiti resnega razgovora, ker samo govorenje o skupnosti ne koristi nikomur. Fraze ubijejo vsako -bz m ui OArzod o>jbsa E(I Bfutjfop 'U9Z3qnl'l vest naj prodre povsodi, naj zlasti zmaga na dan skupnega praznika in potem bo 28. oktober vedno znova utrdil preizkušeno češkoslovaško in jugoslovansko skupnost. V Savo je skočila Jesenice, 27. okt. (Tel. »SI. L.<) Ob četrt 1 na 7 zvečer je skočila v Savo 21 letna, že nad pol leta slaboumna Genica Sušic. Par minut j pred svojim obupnim dejanjem je odšla iz kuhinje, češ, da gre na stranišče, je pa za seboj zaklenila kuhinjska vrata, tako da sta bila njena mačeha in neki N. N., ki se je nahajal takrat v kuhinji, zaklenjena. Kmalu po njenem odhodu z doma so ljudje na cesti zaslišali obupne klice na pomoč. Prihiteli so k Savi ter videli, da se nekdo bori z valovi od dežja narasle Save. Vsled teme in velikih valov se ni nihče upal skotiti v vodo, da bi rešil potapljajočo se dekle. Ljudje so zaman čakali, da bi valovi zanesli svojo žrtev bolj h kraju, ter se je posrečilo šele v tovarniških rakah ob grabljah potegniti utopljenko iz Save, ki pa je bila že mrtva. Dunajska vremenska napoved. Zelo neugoden vremenski položaj. Zelo izpremenlji-vo, nekoliko hladno, topli zapadni vetrovi, od časa do časa padavine. Polom Hrv. seljačke banke Gospodarstvo g. Predavca - Skoraj 4 mil. izgub - Prijava sodišču Bolgrad, 27. oktobra. (AA) Komisija trgo- vins.ega ministrstva za pregled »Hrvatske seljačke zadružne banke«, je sestavila bilanco bančne imovine. Po točni proučitvi vrednosti vseh terjatev »Hrvatske sel„ačke zadružne banke« in popisu vseh neiztirljivih postavk je ugotovila efektivno slanje imovine na dan 30. septembra t. 1. takole: Aktiva znašajo 8,889.828 dinarjev 42 par, pasiva 11,253.589 Din 77 par. Razlika med aktivami in pasivami je torej 2,363.761 Din 35 par. Po odbitku vse bančne glavnice in vseh bančnih rezerv v skupnem znesku 8,699.979 Din 38 par narasle efektivna izguba za pasivni znesek 1,314.000 Din, za kar teče spor med banko in »Savezom hrvatskih seračklh zadrug« v Zagrebu. Tako utegne po sedanjem stanju končna izguba znašati 3 milijone <07.701 Din 35 par. Itgube »Hrvatske seljačke zadružne banke« so nastale v glavnem zaradi škodljivega pospodarstva njenih uprav. Samo dva ravnatelja sta stala banko v samem začetku njenega delovanja 1,CO"GCO Din. Predsednik banke Josip Predavc po ;o zadolžil pri njej z 8C0.0M dinarjev nr^i zelo slabim ,'amsl\om. Značilno je, da je Predavec, ki je kot predsednik preje mal letni honorar 72/H>3 Din, posegal po kre-dilih pri banki še tokom letošnjega leta, ko je bila banka stvarno pred polomom. Izdulne izgubo so nastale tudi za adi kreditov raznih podjetij, ki so zašla v stečaj ali pa so v plačilnih težavah. Mesto "a bi sc banka ba\i!a s krc-di'«raniom scljačkih zadrugarjev v smislu pravil, je dovoljevala kar najiidatnoiše kre Mto trgovskim industrijskim tvrdkam. Ti posli so povzročili banki toliko šlode, da je v zve?i e škodljivim gospodarstvom njenih uprav mo ralo priti do poloma. Razen ugc tovljene škode zaradi poslovanja ban~ne uprave pa je navedena komisija ministrstva trgovine ;n industrije dormnla, da je tudi n«vo izvcljtv ' likvidacijski odbor banko krši! nione interese. Mesto da bi v prvi vrsti dogn.il imovinsko stanje banke, je likvidacijski odbor v nasprotju z nnzi ranjeni svojega predsednika Vladoja Veseliča sklenil brez pokritja črtali menične žiro, katere je imela bani a zn svoje terjatve proti dolžnikom. Tako je n. pr. na seji z dne 24. t. m. s sodelovanjem in v soglns'u s pravnim zastopnikom banke dr. Vlndiirirjem Mačkom sklenila razveljaviti štiri in briro izpostavljene menice po 500.000 Din v s' upnem znesku 2 milijonov dinarjev. Razveljavljeni so bili tile bianco akceptt »Glavne zadruge', matice »Hrvatskih seljačkili gospodarskih zadrug« v Zagrebu. Ti akcepti so podpisani pred »Glavno zadrugo«: 1. na akcept izdajatelja Josipa Prpiča, a na žiro Josipa Prpiča, Josipa Predavca, dr. Jur-ja Krnjeviča, inž. Avgusta Kešutiča, Aniona .Tnneloviča in Pavleta Radiča, 2. na drugi akcept izdajatelja Antona Ja-nekoviča, a na žiro Antona Janekoviča, dr. Jur-ja Krnjeviča, Josipa Predavca, inž. Avgusta Koši.liča, Josipa Prpiča in Pavleta Radiča, 3. na tretji aieept iz 'ajatelja inž. Avgusta Košuiiča, a na žiro inž. Avgusta Ko^uliča, Pavleta Radiča, dr. Jurja Krnjeviča, Josipa Predavca,"'Josipa Prpiča in Aniona Janekoviča, 4. na četrti akcept izdajatelja Josipa Prpiča, a na žiro Josipa Pipiča, Josipa Predavca, dr. Juija Krnjeviča, inž. Avgusta Košutiča, Antona Janekoviča in Pavleta Radiča. Ker sta v likvidacijskem odboru med drugimi i Josip Prpič i dr. Stepan Košutič. je jasno, da je šlo za to, da se kot glavna bančna dolžnika razrešita obvez in da se d tem po-vreči ogromna šl odn bančni lastnini To dejanje članov likvidacijskega odbora je posebno važno zato, ker naj bi bila s tem razrešena svojih obvez tudi pobrgla bančna dolžnika dr. Jurij Krnjevč in inž. Avgust Košu ;č gle de katerih se ni meglo ugotoviti, ali sta kdaj vplačala 8000 kosov olive, nic, glasečih se na njuno ime, kar je prisililo posamezne delničarje, da so se pritožili pri oblastvu. Ka'.o jc ravnal ta odbor z bančno imovino, je razvidno iz tega, da je na mesto prejšnjega pravnega svetovalca dr. Krnjeviča angažiral 21. oktobra kot pravnega svetovalca dr. Vladimirja Mačka in mu še istega dne na njegovo zali levo izplačal predujem za honorar v •nesku 24.000 Din. To škodljivo gospodarsko likvidacijskega odbora je prisililo Vladoja Veselica, predsednika le-a odbora, da je podal ostavko na svoj položaj, prepuščajoč ostalim članom odgovornost. O tem je obvestil pristojno trgovsko sodišče v Zagrebu. Na osnovi takih podatkov o delovanju likvidacijskega odbora »Hrvatske seljačke zadružne banke« je ministrska komisija dostavila prijavo državnemu tožilelju v Zagrebu, ki je prijavo odstopil kraljevskemu sodnemu stolu v kazenski postopek. Ker je s proučitvijo bilance ugotovljeno, da bančna imovina ne zadošča za pokritje njenih dolgov, je navedena komisija istočasno izročila trgovskemu sodišču v Zagrebu bilanco »Hrvatske seljačke zadružne banke« v nadalj-ni zakoniti postopek. F®ti fcCiT makedonstvujuščih Proces v Varni — komedija Sof-ja, 27. oktobra. A A. Videti je, da proces v Varni proti morilcema Bazdarova ne bo potekel normalno, in da se pripravljajo razna iznenadenja. Zanimivo je, da je državni toži-telj, ki je sestavil prvotno obtožnico proti morilcema Metodu Vasilijcvu in Borisu Kal-darovu, nepričakovano odpotoval v inozemstvo in da je sodišče imenovalo novega toži-telja. Razne priče, ki so prvotno izpovedale Bukarešta, 27. oktobra. (AA) »Rador« javlja, da je bilo danes izdano naslednje uradno poročilo: Za svojega bivanja v Bukarešti od 24. do 26. oktobra t. 1. se je poljski minister zunanjih zadev g. Zaleski večkrat sestal z romunskim ministrom zunanjih zadev, g. Miro-neseom, ter bil sprejet pri predsedniku vlade in pri članih nnmestniškega sveta. Ministra zunanjih zadev Romunije in Poljske sta skupaj razpravljala o vseh vprašanjih, ki se tičejo od- „Tcm$is" zavmea fašistične liste Pariz, 27. okt. (AA) Nocojšnji »Temps« priobčuje uvodnik o »francosko - italijanskih odnošajih«. List opozarja na napade v italijanskem časopisju proti Franciji zaradi poskuše-nega atentata na italijanskega prestolonaslednika v Bruslju. »Temps« ostro zavrača pisavo »Giornale d' Italia«, »Impeia« in ostalih fašističnih listov, ki pišejo o Franciji, da si želi vojne, ako ne razprši vse protifašistične organizacije v Franciji. Tako ko sedaj so italijanski listi še vedno pisali proti Franciji po vsakem atentatu, pa naj si so te atentate izvršili tudi Italijani sami. »Temps« smatra, da ne gre za naziranja rimske vlade ali za čuvstva italijanskega naroda in da -ato ostri pisavi fašističnega časopisja ni treba pripisovati posebne važnosti. Pariz, 27. oktobra. (A A) »Ere Nouvelle« se v posebnem članku bavi s prolestom italijanske vlade proti jugoslovanski javnosti, ki je demonstrirala o priliki usmrtitve Vladimirja Gor-tana. Čudno je, piše list, da zahteva Italija reparacije za tako neznatne incidente; te zahteve samo dražijo jugoslovansko javno mnenje. Narobe pa je znano, da se za nerede na svojem ozemlju, za katere mora odgovarjati itnltjin-ska vlada, Italiji ni videlo potrebno, da bi izvršila kakršnekoli sankcijo. proti obema morilcema in ju težko obremenile, so prvotne izjave preklicale. K vsemu temu pride še poročilo vežčakov, da izstrelki, ki so jih našli na kraju umora, niso bili izstreljeni iz Vasiljevjega revolverja. V javnosti že predvladuje naziranje, da se bo tudi ta proces končal na način ostalih procesov proti članom makedonske revolucionarne organizacije. Popolno soglcssfe med Poljsko in Romunijo nošajev med obema državama ter o važnih političnih problemih mednarodnega značaja. Govorila sla o raznih nerešenih vprašanjih, ki vise med obema državama, ter podpisala pogodbo o arbitraži in miru. Razpravljala sta o vprašanju, kako utrditi poljedelske odnošaje med Romunijo in Poljsko, ter ugotovila, da se skladata njuni stališči glede mednarodnih problemov, ker imata obe državi iste smolre in enako politično pojmovanje. Letalske vesti Friedrichshafen, 27. okt. (Tel. »SI. L.«) Za danes dopoldne določeni polet zrakoplova »Zeppelina« preko Švice je bil zaradi slabega vremena odpovedan. Zrakoplov je nameraval pristati tudi na letališču Dubendorf pri Curihu. Friedrichshafen, 27. okt. (Tel. »SI. L.«) Kakor doznava Vaš dopisnik iz zanesljivega vira, namerava družba Dornier v Friedriehs-hafnu odpovedati službo več kot polovici delavcev, ker ni zadosti naročil. Carigrad, 27. okt. (Tel. »SI. L.c) Poštno letalo nemške Lufthanse, ki je v petek popoldne pristalo pri Saigliju, 150 km od Carigrada, je davi dospelo v Carigrad in bo v\orek nastopilo pot razaj v Nemčijo. Turški listi priznavajo sijajne uspehe letala in dokazujejo, da je mogoča direktna enodnevna zračna zveza med Turčijo in Nemčijo brez vmesnega pristajanja letala. Bukarešta, 27. oktobra. (AA) Nad aerodromom Pipera pri Bukarešti sta v poletu trčili skupaj dve letali, ki sta padli na zemljo. Letalca sta se rešila s padobranom. Knez Bufov v atfariji Rim, 27. okt. (Tel. »SI. L «) Knez Bulow leži danes v agoniji. Temperatura znaSa 38, dihanje 42, žila 110. Večkrat so mu vbrizgali kafro. Knez leži z zaprtimi očmi in ne spozna nikogar več. Dve umetniški razstavi Danes sta bili v Ljubljani otvorjeni dvo umetniški razstavi. Otvoritev prve — razstave g. A. Kosa, Lojzeta Dolinarja in Palovca — se je bila iz. vršila oh 11 dopo'dne. Otvoritve se je udeležilo občinstv o v zelo lepem štev ilu. Razstavo je otvoril s primernim nagovorom novi predsednik Narodno galerije dr. Windischer. Pozdravil jo vso zbrane, zlasli pa prosvetnega inšpektorja dr. Lončarja, rektorja univerze dr. Dolenca in župana dr. Puca. Dr. VVindi-scher je izrazil veselje, da se je otvoritve udeležilo tako lepo število občinstva. Samo želi, da bi v bodoče naše občinstvo redno obiskovalo podobne umet liške prireditve ter bolj spoznavalo slovensko likovno umetnost. Nato so si posetniki ogledali razstavo. Razstava, pelnajsla po številu, kar jih je priredila Narodna Galorija, obsega nad 70 del. Slikar G. A. Kos je razstavil prav močne stvari, kipar Lojze Dolinar svojo najboljšo plastiko in Jo omenil e vredna posebno skulp-tura Ribari' a JakopF-a. Nekaj svojih del je razstavil ludi slikar rnr. To bi koristilo elranii, koristilo bi operi, najbolj pa golovo operetam. K. VELIKA. ABECEDA. V soboto dne 20. t. m. so ponavljali Prgno-lovo komedijo Velika abcceda uspeha. Obisk je bil majhen, če prav je igra mnogo bolj zabavna kakor l marsikak »velcznbnven« film Igrali so dobro, če seved«. Izvzamemo običajno pretiravanje. A nivrda baš zato ni igra docela uzgala? Mariborska nedelja Maribor, 27. oktobra. Prarn;k Kristusa Kral n smo tudi v Mariboru slovesno obhajali. Ob 10 je bila v stolnici ponliFikalna sve'a maša, ki jo je daroval prevzv. knezoškol dr. A. Karlin. Praznovan'e toqa praznika pa je bilo '.udi v znamenju sveč ne proslave zlalomašniškena ubieia sv. ocela Pija XI. V okviru te proslave se je ob triCetrt n.i 12 olvo-rila pri g"ls1:'h sesirah razslava cerkvenih para-menov ter je izvršil oivoritev z vzvišenimi uvodnimi besedami presvetli škof dr. 1. Tomnžič. Razstava. lcl jo prircoa Družba vernega čiščenja Naj-svelp šega Zakramenta iu ki je bila združena s kratkim poročilom o polletnem družbenem delovanju, nudi zgovorne dokaze o pridnih in umonlško stvariteljnlh rokah, ki so bile z ljube-' i i io in vnemo pri delu, pa tudi o višini, na kateri stoji pri nas cerkvena unieinosl. Popoldne ;h 15 pa se je vršila v telovadni dvorani po lop a ČS. š4s'ih sester kot sklepna prireditev svečane proslave zliloir^Snt-Skega jubite a sv. cča a Pija XI. slaviiOilna a :a~ dem'"a, kt je s svojim bgatim sp~re'rni, obsega-jočim več pevskih in deklamac'jskili tr{U, globoko učinkovala ter v vsakem pogledu ugajala. V osredju pronrama ie bilo sklop'Ično m'si'onsko prelivanje misijonarja S t. P o d r ž a j a , ki !e živahno in zanimivo razgrinjal sliko čudovite Bengfdije. njenega prebivalstva ter navad in verstev, pi tudi velikih žrlev in naporov našh misijonarjev. Z Mlh-tč!5evo >Kris'us mora kraljeva'I« se ic zaključila proslava zlalomašniške.^a jubileja sv. cčeta. »v Bila pa je današnja nedelja tudi v znamenju zborovanj. Mariborski trgovci so imeli že vče- ; raj večer v Narodnem domu svoj izredni otčni j zb r, ki ga je otvoril načelnik tukajšnjega premija i V. Weix 1. Razpravljalo se je najprej vprašanje 1 trgovskih vajencev in se je storil sklop, da naj se kot vajenci spre.emajo samo dijaki s trenit ra*.reli srednie šole oziroma tisti, ki so pri- i prav!'eni napraviti izpit za 3. razred z dobrim uspehom. V za-Ievi zboPšania carinskega tarifa ' se je odposlala min. financ posebna spomenica. Zelo živahna ie bila dnba'a pri razpravi o 25 odstot. davčni dckladi. Sklene se se lasno, da se v vprašanju znlžania doklad poda posebna deputac'ja k banu v Ljubljano. Pri slučajnostih se je med drugim sprožilo tudi vprašanje gradnje nove-a carinskega poslopja, o kaleri zadevi sc nas' vi na korn-peton no ministrstvo pesebna spomeivca. Pri »Halbwldlnu« so zborovali upokojeni častniki ter se je zbir^vanje vršilo v — nemškem jeziku. Razpravi ;alo se ie o nekaterih važnih gmotnih vprašanih, zadeva' čih upokojene častnike oztrema nllh vdove in sirc'o. Svoj dan si imeli danes tudi pohorski lovci in drvarji. Zbrali st se k sv. mati in prldl-rl ob 10 ter obhajali na slovesen način slovito *5imono>o nedeljo«. * Je pa mariborskim vremenoslovcem prinesla današnja nedelja zanimivo presenečenje: pohorske vrhove in grape je pobelil sneg — globoko nlzdol v pohorska rebra sega — drugič že letos in deseti dan po praznovanju »sv. Luka, ko sneg prikuka«. * Zabeleženi so bili danes v nezgodnih bukvah lile slučaji: 65 letnega delavca Franca Seliška je na ulici zadela kap in so revčka prepeljati v bolnico. Ravno tako je našel zatočišča v tukajšnji bolnici 23 letni pomožni delavec Franc Sla-fek, ki se jo ob epileptičnem napadu zrušil v ne-, zaves.i na Ua na Glavnem trgu. Pri Slovenski Bistrici je povozil avlo 52 letnega V., ki je bil v družbi 25 letnega A. Z. Povoženca so prepeljali v tukajšnjo bolnico, njegovega 25 letnega tovar ša pa so vtakniti v zapor, ker obsloja sum, da sta oba udeležena pri vlomu v trafiko Mihaela Pilil v Celju ter odnesli raznega blaga v vrednosti 10.814 Din. Pogreb Beile Bušekove bo v pe'ek ob 4 popohlne.Slovenski Maribor bo počastil spomin svoje prve dramske umetnice. l.elalski m ling je bil zaradi deževnega vremena okoli poldneva odpovedan. Na glavnem kolodvoru je prišel danes ob prifiodu. večernega ptujskega vlaka 35 letni Jakob Celitelj pod železniški voz, k sreči pa je vlak ravno v tistem trenutku obstal in se ni zgodila večja nesreča. Nezavestnega Ceh-telja je rešilni oddelek prepeljal v bolnico. Šport Tekme za Gosposvetski pokal. Včciaj so se vršile na igrišču SK Ilirije pokalne tekme za Gosposvetski pokal v korist Jugoslovanske Matice. Pokal je, kakor znano, darilo SK Ilirije ob 15 letnici njenega obstoja. Tekme Daj bi spominjale na nesrečni koroški plebiscit. Medsebojna antipatija klubov je žal pri nas tako razvita, da niso sodelovali drugi klubi, razen »prijateljskih«. Radi tega je prireditev deloma trpela. Po konJaoem tekmovanju je vodstvo Jugoslovanske Matice izročilo pokal letošnjemu zmagovalcu v tem turnirju. Maribor s Slovan 3:2. Prvi sta nastopili moštvi Maribora in Slovana Maribor je takoj v počelku igre dosegel po lepih kombinacijah dva zaporedna gola. Na to je zašel v igračkarje in nesmiselno zbijanje :*oge. Slovan kljub dvem dobljenim golom ni klonil, in je pričel ostro napadati, Enajstmetrovko spremeni Globelnik v prvi gol za Slovana. Igra je postala nato živahnejša, vendar Maribor ni mogel izkoristili riti ene prilike. Nasprotno jc pa Slovan z ene.rgičrimi akcijami, ki sta jih vodila Čirovič in Vol'-ar, izenačil Zir.ajo v korist Marihora ie o''!o."ila llmetrovka Pri moštvu Maribora je v tej i^ri uga'a!a ediro obramba bratov Korenov. Zlasti starejši Koren je precej pripomogel k sma palico izvlekel dežnik in zimsko suknjo, v 'ne, če se smejo sukati v njihovi bližinil To je vredno pogledali. V veliki sobi smo se fcbrali pred svečanim obedom in lam ni bilo pozdravljanja in poi lonov ne konca ne kraja. Lepo so govorili gospodje drug drugemu kakor hi rožee sndili in se občudovali in bili veseli, da so smeli drug drugemu stiskati dragocene prstane na rokah. Krasna družba, dragi moj, in nepopisno lepak »Čemu pa meni to pripoveduješ?« — sem prekinil svojega dragega znanca. >Če Ti ta druži a ni všeč, zakaj se ji pa priklanjaš? Saj Te nihče ne sili. In čemu pripoveduješ to ravno meni?« »Ti me ne razumeš, dragi moj. Jaz moram, Tebi pa ni treba. Jaz moram, ker me veže socialni položaj. Služba je služba in kruh je kruh. Jaz se moram priklanjati, da se v družbi obdržim. Ampak Ti...« »No — kaj pa jaz?« »Ti si pa prost in svoboden, ker nimaš socialnega položaja. Tebe ni treba na nobeni veselici, kjer se zbira družba, in tudi za nobenim pogrebom prvega razreda Te ni treba. Zato pa nam lahko napraviš neizmerno uslugo, c , »Kdo? Jaz?« — sem vprašal radovedno. »Ravno Ti! Vidiš, dragec moj, TI ne veš, kakšno moč imaš nad družbo, ker nisi član družbe. Le poslušaj me. Vidiš. Ti imaš časa dovoli, ker se ne maraš prijeti nobenega pravega dela. Kako lahko bi ti Torej stopil vsak dan za kakšno urico v eno ali drugo knjižnico iu bi tam prepisoval iz starih časopisov razne lepe stvari, ki si jih je naložila na svoj pregrešni lirbet naša odlična družba v komaj pretekli dobi! Takrat, ko je življenje in veselje kar vriskalo okoli nas, se za take čenče nismo zmenili, ker smo imeli sami s seboj dovolj posla, da smo mazali laslne grehe. Danes je pa vse drugače. Danes »o se razburjeni duhovi pomirili in ljudje postajajo kritični in siini. Ta sitnost je za družbo že kar kočljiva in vse se .je j.ačelo ne' am sumljivo majati. Ugled družbe je precej zelo tra-la. Zato Ti svetujem: Suni in p odri! Kar vse skupaj! Bodi pameten! Stvar ni prav nič težka. Ti samo razglasi, da pišeš knjigo. kjer bodo zapisane ln tiskane vse lepote naše družbe, s katerimi si je deset ali petnajst let šernlla svoj obraz in prepričan bodi, da bo uspeh ogromen. Pismono^a Ti bo knr z vozič-[ kom vo il dopise dobrih ljudi, ki Te bodo za ■ božjo voljo prosili, da ja ne pozabi povedati, kaj je zagrešil tudi ta in oni gospod X in Y. in hišo si boš lahko sezidnl z denarjem, ki Ti ga bodo dali gospodje X in Y, da jim ne sto- piš masla z njihovih moderno počesanih ali plešastih glav. Ce to storiš, še sam lahko postaneš član družbe!« Tako je govoril moj dobri znanec in jaz sem si vzel vsako njegovo besedo k srcu. Globoko in naravnost sem mu pogledal v oči. predno sem se odločil. Iz njegovih oči pa ni sijala prevelika odkritosrčnost, ampak neka potuhnjena zloba. Zalo sem mu rekel: »Dober in pameten je Tvoj nasvet, dragi moj prijatelj, ampak jaz tebe in tvoje družbe ne bom reševal. Kar lepo sami hodite v knjižnice in prepisujte svoje grehe iz starih časopisov in kar vi sami si mažite svoje umazane roke z obilim denarjem, zasluženim z umazanijo, jaz pa boni tajše ostal še naprej izven družbe in — nad družbo. Bom pa tvoj blagi in plemeniti nasvet objavil, in prepričan sem, da ga bo plemenita družba tudi uresničilo, saj gre za denar! Pozdravljen Ti in pozdravljena plemenita družba 1« Zapustil sem svojega dragega znanca prav dobre volje, namreč jaz sem bil dobre volje, on ne. Lahko bi tudi zapisal, da sem bil v sijajnem nastojanju, kakor se pravi po novem. | Kor pa no maram, da bi kdo mislil, da sem 1 poslal delničar kakšne usnjarske fabrike, osta- , nem rajši pri starem in pravim, da sem zapu- : stil svojega znanca prav dobre volje in sem odšel po mestu po svojih opravkih, t. j. postavat iu pohajat. Zaneslo me Je do velike bukvarne. Ustavil sem se in bral naslove bukev, nemških, francoskih, angleških in laških. Tudi slovenskih je bilo nekaj. Mene slovenski naslovi navadno ne mikajo, ker ne vem, kako in kaj, policaji me pa tudi včasih že z belim gledajo. To pot so pa moje oči le obstale na nekih bukvah, H so Imele na hrbtu vtisnjen naslov »Francoska kuharica«. Koliko te bukve veljajo, ni bilo zraven zapisano, poceni pa menda ne bodo, ker so precej debele, kn'or se za kuharico tudi spodobi, če ni ravno moderna in se ne navdušuje za ravno linijo ali za kosti namesto špeha in mesa. Zavil sem jo od bukvarne skozi Zvezdo tja mimo slovenskega stebra proii Mirju. Tam so iepi iu prostrani vrlovi, kjer rastejo same dobre stvari od zgodnje spomladi do pozn< jeseni. Tega blaga je toliko, da ga un Irg niti zvoziti nc morejo. To blago je naše blago, ki ima vse posebnosti naše zemlje, našega solncu in našega obdelovanja. Drugod raste tudi tnk-šno blago, pa ni takšno. Z dobrotami našili vrtov in naše zemlje pa je treba tudi ravnati po naše, ali pa ne pridejo do prave veljave. Ali znamo mi prav ravnali z našimi dobrotami? Ali je to kje povedano? Ali nam bo to vedela povedati francoska kuharica? Znano je, da so Francozi odlični jedci in njihovi kuharji so veliki umetniki v svoji stroki. Ti umetniki so ustvarili ^francosko kuhinjo« iz plodov francoske zemlje, kakor so si tudi Rusi ustvarili svojo rusko kuhinjo« in celo Nemci svojo nemško. Tudi mnogo bukev imajo Francozi za jedce, kjer se uče, kako je treba papati, da velja človek za civiliziranega človeka in ne za požeruha. Mi vsega tega še nimamo. Imamo pač razne »kuharice«, ampak če sem prav poučen, pripovedujejo »kuhnrice', v slovenskem jeziku le to, kako kuhajo svoje jedi Nemci in Cehi, ne pove pa, kako so pekle piščance naše kmetice na ohcetih in novih masah in tudi nič ne ve o naših pogačah in o prosu in o ajdi in mnogovrstni porabi ter žlahtnih stvari. Zalo tudi »Francoski kuharici^ ne zaupam preveč. Nočem trdili, da bi bila francoska kuhinja ravno slnba, ampak kakšna naša gobova kaša ali pa ajdova potica tudi ni kar tako. Tudi kuhinja je zndevn, ki mora ali bi vsaj morala biti naša in bi tudi lahko bila, če. Da. tisti »če«! Ce bi namreč ne bilo med nami tiste otročajske baharije, ki misli, da je dobro le to. kar nas je naučila jesti tuja gospoda, ki se je košatila nad nami po raznih graščinah. Pod gradovi pa je živel rod, ki se je hranil s svojimi pridelki na svoj način in sicer ne na slab način. Tega pa mi ne poznamo, ker je premalo »nobelc. Kdor pa ga pozna, mu ni žal. Ali se nas bo kdaj usmilila domača kuharica ali pa kuhar, ki nam bo razodela skrivnosti izvrstne stare domače kuhinj®? Mene bi la stvar veliko bolj zanimal«, kakor prepisovanje starih grehov nnš® družbe te starih časopisov! Leto strahote 1793 Spisal Victor Hugo. 45 •Bojim se, da leror ne bo pomenil stalnega madeža na revoluciji. Svoboda, enakost, bratstvo, to so dogme miru in sprave. Čemu tedaj strahota? Kaj hočemo? Pridobiti narode za svetovno republiko pravice in mirnega napredka splošne civilizacije. Kako naj jih pa pridobimo, če razširjamo strah? Kakor tičev ne vabimo s strašili, tako tudi nc smemo narodov pridobivati s terorjem. Ne sme se delati zlo, da se doseže dobro. Ne strmoglavljajo se prestoli zato, da se postavi na njihovo mesto šafot. Zbijmo krone, toda ne režimo glav! Revolucija je sloga, ne pa strah. Človečanskim idejam ne služijo neusmiljeni ljudje. Amnestija je zame najlepša beseda človeškega jezika. Nočem prelivati krvi, ne da bi riskiral svojo lastno. Sicer pa se znam samo bojevati, ker sem vojščak. Če ne moremo odpuščati, potem ni vredno zmagovati. Bodimo v borbi sovražniki svojim sovražnikom, po borbi pa njihovi bratje.« Varuj se!« je ponovil Cimourdain v tretjič. Gauvain, ti si mi več kot sin, pazi!« In je dodjal: »V takih časih kot je sedanji, more dobroia postati veleizdaja.« Ta pogovor se je zdel kakor pogovor med vojaško sabljo in krvniško sekiro. Medtem jc mati iskala svoje otroke. Dan in noč je brzela dalje, beračila, jedla travo in spala na golih tleh pod milim nebom, časih v gošči, ki jo je varovala najhujšega, časih izpostavljena nalivu in vetru. Šla je od sela do sela, od dvora do dvora, od kolibe do kolibe in spraševala po svojih otrocih. Nekateri so jo sprejeli pod streho, drugi so jo spodili v gozd. Ni poznala teb krajev razen Siscoignarda v občini Aze. Hodila je v krogu in napravila večkrat isto pot dvakrat. Sledila je zdaj tlakovani cesti, zdaj kolovozu ali stezam v gozdu. Najprej je hodila v čevljih, potem bosa, na koncu pa s krvavečima nogama. Romala jc skozi ogenj, se ni ozirala na prasketanje pušk in grmenje topov, šla je venomer dalje, ne da bi kaj slišala ali videla ali se umikala; iskala je le svoje otroke. Vse je bilo razburkano; ni bilo več ne žan-darjev, ne vaških načelnikov, sploh nobenih oblasti. Morala se je držati kmetov, ki jih je srečavala na cesti. Te je spraševala: »Ali ste videli kje tri male otroke?« Ljudje so pogledali. Dva fanta sta in en deklic: Rene-Jean, Alain, Georgeta. Ali jih niste videli?« Ko ji nihče ni odgovoril, je nadaljevala: »Najstarejši ima štiri leta in pol, punčka pa dvajset mesecev. Ali ne veste, kje so? Ugrabili so mi jih. Ljudje so se spogledovali. To je bilo vse. Ko je zapazila, da je niso razumeli, je rekla: »So namreč moji.« Ljudje so šli dalje. Mati je obstala in ni rekla ničesar več. Razpraskavala si je prsa z nohti. Nekega dne pa jo je nek kmet poslušal. Dobri mož je premišljeval. »Počakaj,« je dejal, »trije malčki?« »Da.« »Dva fantiča?« »In en deklič.« »Slišal sem govoriti o nekem velikem gospodu, ki je tri otroke ujel in jih vodi s seboj.« »Kje je tisti človek?« je zakričala. »Kje so?« »Morate iti proti Tourguei,« je odgovoril kmetič. »Ali jih bom tam našla?« »Mogoče.« »Kako pravite?« >V Tourgue-i.« >Kaj je to?« Nisem bil nikoli tam. Bo pač selo ali grad.« »Blizu od tukaj?« »Nak. Je daleč.« Kako priti tja?« »Zdaj sle v Vantortes,« je rekel kmet, »pustite Ernec na levi in Coxelles na desni, potem pridete skozi Lorchamp in jo uberete čez Leroux.« In kmet je vzdignil roko ter pokazal proti zapadu. »Zmeraj naravnost v ti smeri, kjer zahaja solnce.« Kmet še ni dobro končal, ko je žena že odbrzela dalje. »Pazite,« je klical z njo kmet, »tam je bitka.« Ni se obrnila in hitela dalje. Kaj bolj groznega kot je Tourgue-a, si more človek komaj predstavljati. Kdor jc pred kakimi štiri- desetimi leti prehodil gozd Fougeres, je naenkrat uzrl pred seboj Tourgue-o. Ne žive seveda, ampak mrtvo. To so bile razvaline nekdanjega gradu. Sam samcat se je dvigal visoki okrogli stolp na strmi skali ob robu gozda ko kakšen zločinec. Začeli so ga graditi že v devetem stoletju in ga končali v dvanajstem, po tretji križarski vojni. Če si premagal strmino in stopil v stolp skozi veliko prestrelino, si našel vse prazno. Od tal do vrha nobene prečne stene; ne strehe, ne stropov, ne podov. Ostanki obokov in kaminov, strelne line v različni višini, par vodoravnih tramov, kjer so bila preje nadstropja, ponečedenih od nočnih tic. Sicer pa sam mogočen zid, petdeset čevljev debel spodaj in dvanajst zgoraj; tuintam se je videla odprtina, kjer so nekoč bila vrata. Ponoči si slišal tu notri skovikati sove in skovirčke, pod nogami je lezla pod robidovjem najraznovrstnejša golazen, nad glavo pa so se skozi črno odprtino kakor skozi ogromen rov videle zvezde. Prestrelino, skozi katero se je prišlo v stolp, je bila povzročila mina, ki jc morala, upoštevajoč strašno debelino zidu, vsebovati najmanj dva centa strelnega prahu. Skozi to prestrelino je napadalec vdrl v stolp. Ta stolp je bil prestal veliko obleg, bil je ves preluknjan od karteč, ki so pohajale iz različnih časov, začenši od kamnatih krogel štirinajstega stoletja do železnih osemnajstega. Skozi dver v pritličju se je prišlo v grajsko temnico, ki je bila vsekana v skalo in se razprostirala globoko pod zemljo. Kakor vse grajske temnice tistega časa je imela tudi ta dve nadstropji. V zgornjem precej velikem in obokanem prostoru si zapazil dve globoki navpični brazdi, ki sta bili vzporedno druga z drugo vrezani v obe nasprotni steni in sta tekli tudi od ene stene do druge preko obokanega stropa. To sta bili sledi koles. V starih fevdalnih časih so namreč tu razčveterjevali ljudi na bolj enostaven in veliko manj šumen način kakor s konji. V dvorani sta bili montirani dve veliki kolesi, ki sta segali do obeh nasprotnih sten in gori do stropa. Obsojenca so postavili med obe kolesi, privezali desno roko in nogo na eno kolo, levo roko in nogo na drugo, potem pa zavrteli obe kolesi, vsako v nasprotno stran. Tako so raztrgali človeka v štiri kose. Zato je bilo treba veliko moči; odtod brazdi v kamniti steni. Še danes jc videti tako dvorano v gradu Vianden. < O IT • T , ST t- ocfiš^ g; -jj B 51 , £ol: -P' Mpfin' n> n M > -CSD>n Hr-K-5 » •» Cc/>< ~0< w n Co Z5>< (/> " a i—i ss 5L*" — ^ S-mn? S« -oSl^l of 3 < w n — * D s- r;S J ^T NJ sRlpf co p. 1 aro 11 &go* T- 1 P 2 =•< U5~ P-P SS < -•>< - ZT. V ro fl> p "Is S$B s> ostaja praznuje danes prvo obletnico svojega obstoja. Dne 28. oktobra lani je bila namreč oficielno olvorjena. Nobena izmed modernih iznajdb ili tolikega kulturnega pomena, ko iznajdba radia in po pravici imenujejo to iznajdbo največje čudo in blagoslov stoletja. Po prizadevanju in zaslugi moža, ki jo svoje ogromno tehnično znanje v prvi vrsti posvetil tej novi iznajdbi, smo Slovenci že nekoliko let po njenem pojavu postali neposredno deležni velikega pomena radia. Da imamo danes lastno, moderno radio poslajo, jo v prvi vrsti zasluga vse-učiliškega profesorja g. inž. (>sane. Dalje gre zahvala ministrstvu za pošlo in brzojav, ki je omogočilo postavitev radiofonske postaje v Domžalah, enako ljubljanskemu poštnemu ravnateljstvu, v čigar režiji postaja deluje. Ze v enem letu obstoja našega radia si je slekla nevenljivih zaslug za slovensko radiofonijo naša največja prosvetnu organizacija ; Prosvetna zveza , ki je prevzela prirejanje radio programov. Cela vrsta predavanj iz področja narodnega gospodarstva. higiene, vzgojeslovja, umetnosti, dalje radio tečaji -za učenje tujih jezikov, pevski in god-beni koncerti, prenosi programov inozemskih postaj, prenosi domačih gledaliških prireditev itd,, skratka, vse važnejše kulturne prireditve so potom radia postale dostopne prebivalcem sleherne slovenske vasi. V pogledu duševne vzgoje je radio za naše ljudstvo neprecenljive vrednosti, le žal, da pri nas v prvem letu ni bilo toliko zanimanja in pravega razumevanja za radio, kakor bi bilo pričakovati. Iznajdba radia se v velikem svetu še neprestano izpopolnjuje, njen intenzivni razvoj kaže, da je in ostane radio najpomembnejši činitelj v pro-sveti človeštva. V polni meri je pri svojih sredstvih storila »Prosvetna zveza« svojo dolžnost v radio programih. Naj bi v bodočem letu tudi javnost storila svojo. Proslava judenburških žrtev Spored žalne proslave naših padlih borcev v nu judenburških žrtev pri sv. Križu, dne 1. nov. . se bo vršil takole: Žalna svečanost se prične ob 15.45. Ped vznožjem spomenika »na-ega Janeza« bodo cvetlice, venci, lučke in dve piramidi pušk 7, nasajenimi bajoneti in nizdol poveznjciiim Slemom, iz katerega bo puhtelo proti nebu spravno in zadostilno kadilo. Okoli spomenika tvorijo živ venec vojni trpini, ki so se vrnili pohabljeni iz vojne poljane. i. Vojaška godba otvori svečanost s I. žalnim koralom. 2. Deklainacija vojne sirote padlim v pozdrav. 3. Združeni pevski zbori za poj o žalostinko. 4. Kratek žalni nagovor kurata F. Bonača. 5. Častna salva vojaške čete mrtvim drugoni v spomin. 0. Vojaška godba zaigra II. komad. 7. Bivši vojni kurati intonirajo »Libero« in molijo mrtvaške molitve. 8. Pevci zapojo: »Oj Doberdob...« o. Vojaške godba zaključi z zadnjo žalostinko. Gozdiček okoli spomenika je majhen in bo od 3 ure pof>oldne dalje zaprt. Dohod dovoljen samo zastopnikom oblasti, udruženja invalidov, odbornikom ZSv in pevcem. Ostali naj se brezpogojno pokoravajo navodilom rediteljev, stražnikov in častne vo-faške straže. ČUVAJTE GROBOVE, NE HODITE PO NJIH! Šolska deca bo tudi letos okrasila grobove, meščanstvo pa naj prižiga lučke v imenu daljnih odsotnih mater in sorodnikov. Ljubljana, pokaži i. novembra svoje plemenito srce tudi napram tujim sinovom! Glavni odbor Z. S. V. Ljubljana. — Udruž. vojnih invalidov v Ljubljani. UDRUŽENJE VOJNIH INVALIDOV IN ZVEZA BOJEVNIKOV opozarjata sorodnike in znance vseli padlih v svetovni vojni, da to zanje darovana slovesna zaduš-nica in sicer dne 30. oktobra ob 0 dopoldne v priljubljeni frančiškanski cerkvi. _Pridite polnošlevilno!___ Židovski doviip* IZPOLNITEV TESTAMENTA. Bogat žid je umrl. V svojem testamentu je zapustil vse premoženje svojim trem prijateljem, od katerih jc bil eden Nemec, drugi Rus, tretji žid. Vsakemu je zapustil enak del. Kot pogoj pa je določil, da mu vsak položi ICO rubljev v grob. Žid je imel krasen pogreb. Brez števila ljudi je sledilo rakvi. Sprevod je prišel na pokopališče in rakev so položili v jamo. Tedaj stopijo naprej trije prijatelji, da izvrše zadnjo voljo Žida. Nemec [»loži sto rubljev v grob, samih zlatnikov. Petem pride Rus in položi v grob bankovec za 100 rubljev. Na koncu stopi k jami žid, vzame vseh 200 rubljev in položi v jamo menico za 300 rubljev. NAJBOLJŠA JED. Pri poroki hčerke bogatega Žida so dobili gostje samo — vodo. Ko sc je končno vendarle nek gost opogumil, mu je gospodar stvar pojasnil takole: »llotel sem gostom dali vse najboljše in sem šel v mesto. Ko sem kupoval ribe, mi ie odgovoril ribič na vprašanje, če so ribe dobre: »Moje ribe so najboljše, sladke kakor sladkor.« Potemtakem je torej sladkor boljši kakor ribe. Zalo sem šel k trgovcu po sladkor. Pa sem ga vprašal, če je sladkor dober in odgovoril mi je, da boljšega ni nikjer dobiti, da je kakor med. — Seveda sem šel raje po med; ko mi ga je prodajalka dajala, ga je hvalila, da je prozoren kakor olje. Nato sem naravno šel po olje; tu mi je pa zopet rekel trgovec, da ima olje čisto kakor vodo. No, če je sladkor boljši kakor ribe, med boljši kol sladkor, olje boljše kot med in voda boljša kot olje, je voda torej najboljša. In zato sem dal svojim gostom najboljšo stvar! VODA, MLEKO IN DENAR. Nek mlekar se je pozimi vdrl z vosom na rečnem ledu. Komaj so mu rešili življenje; ko pa j« žc opazil, da je v vedi izgubil tudi ves svoj denar, je začel še bolj lamenlirati. Nato mu je odvrnil nek iud: »Le potolaži se! Tvoj denar je šel tja, odkoder ie prišel; voda ga je prinesla in voda ga jc vzela.« ROTSCHILD NI BOGAT. Nek reven iud je hote! na vsak način osebno naprosili Rotschilda za nekaj denarja. Ko je čakal 1 v predsobi, je mimogrede pogledal v drugo sobo, kjer sta dve Rotschildovi hčerki igrali štiriročno na klavir. Ko je dobil od Rotschilda nekaj podjxwe in prišel domov, pa je pripovedoval: »Saj Rotschild ni tako bogat; jaz nisem tega videl, pač pa, da sta pri njem dve hčerki igrali na enem samem klavirju!« DOBRA PARTIJA. Ko sc je nek mešetar pogovarjal s kandidatom za ženitev po obisku v rodbini bodoče žene, ga je vprašal: »Ali Vam ugaja partija; ali nisem govoril resnice? Bogata hiša, saj sle videli srebrno jx>sodo na mizi.« »Mogoče pa so si izposodili pri sosedih«, je podvomil mladi mož. »Kaj Vam vendar pade na misel? Kdo pa bo tem ljudem zaupal toliko srebra.« Gospod Joža piše svoji lepši polovici iz morskega kopališča. Pismo se je glasilo: »Draga moja! Ker ne vem, kaj delat, ti pišem pismo. Ker pa ne vem, kaj pisat, zaključim pisanje. Srčne pozdrave! Tvoj Joža.« Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših naukov, pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu- Spisal M. Humek. Vez. 80 Din. Sadno vino ali sadjcvec. Navod, kako ga izdelujemo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Po lastnih izkušnjah priredil in z 42 podobami pojasnil M. Humek. 10 Din. Sadje v gospodinjstvu. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi. Priredil M. Humek. 24 Din. Slovenska kuharica. Velika izdaja, ki ima 668 strani in 2508 receptov, 193 slik v naravnih barvah in veliko slik med besedilom. 7 izpopolnjena in pomnožena izdaja. V celo platno vezana 160 Din. . Sirarstvo. Spisal Anton Pevc, državni mlekarski inštruktor. 60 Din, vez. 70 Din. Gospodinjstvo. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M. Lidvina Purgaj. 40 Din, vez, 00 Din. HahnlaiNfnii časopisni papir se dobi po Din 3 - za kg v JUGOSLOVANSKI TISKARNI, II. nad. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiinHiiminmii; Pnpitorno varni zavod, najbolj varna naložba! Oblastno hranilnica mariborske oblasti Centrala: Maribor, Trg Svobode št. 3, tel. 281. Poštna hranilnica 12.363. Podružnica: Celje, Cankarjeva št. 11, nasproti pošte, prej Južnoštajerska hranil-' niča. Tel. št. 93. Pošt. hran. 10.727. Sprejema vloge - najugodnejše obrestovanje. Dovoljuje vsakovrstna posojila - najugodnejši pogoji. - Za varnost jamči Mariborska oblast z vso svojo davčno močjo in premoženjem. iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililliliiliiiililiiiiifiiiiiliiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiilinilili Špecerijsko m ftosoni jalno iriago. umetna gnotiSa. cement itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v fijubliani Pralne baržune barhente, krasne volnene in flanelaste odeje ter rjuhe, dalje nogavice in trikotaže nudi po najnižjih cenah LSubSjana, Miklošičeva c. 7 Inserirajte v »Slovenskem Listu«! Inserirajte v i Slov. listu! Oblačila za dame in gospode kupite najceneje pri tvrdki FRAN LUKIČ, LJUBLJANA Stritarjeva ulica najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do naifiuejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk Šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki (ranko. Prodaja na obroke. »Tribuna" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE 'ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLQKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH OENAH KNJIGOVEZNICA ■JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ «.T. D. V LJUBLJANI' BfflPiTARJEVA ULICA' 6 H. NADSTROPJE M