Poštnina plačana T gotovini. Leto XV., štev. 241 (Izredna Izdaja) Ljubljana, petek 19. oktobra 1934 Upravništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon fit. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. - Telefon St 190. Računi pri poŠt ček. zavodih: LJubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Cena 2.— Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon SL 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1. Telefon št 65. Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ■ - . ' O-Jir^: - gp Mi ffl^ž« ii! il n '!1! IliP1 Niiffl iiiil I 'i,:1-: iiiill lili i: -M H Bil I Al lillMii S lili lil lil ! §1 'ni iii 'i f UM1 mUm IKIIIIB ,'ii' P:i iiP lilil I^PilPli II sil in .mu ffii IFMM ilfl 1 I f! i ';i! iiifl mm i ... Ppi ll jg I lijfeiijl tli! ii Našega velikega Kralja in Vodje ni več. Po življenju, tako kratkem, a polnem dela, žrtev in trpljenja, se je za zmerom preselil tja v zibelko naše svobode, na Oplenac v svoj zadnji dvor, kjer bo snival večni sen. Nepopisno triumfalna je bila njegova pot, nepopisno žalostna ob enem. Bila je epopeja ljubezni in hvaležnosti vsega štirinaj strnilijonskega naroda do Voditelja in Rešitelja. Bila pa je ob enem mogočna apoteoza gigantskega dela, ki ga je ustvaril, apoteoza enotne zavesti in enotne volje jugoslovenskega naroda. Deset težkih dni Je poteklo, odkar je kakor grom z jasnega neba planila med naš narod nepojmljive strahote polna vest, da je za večne čase prenehalo biti plemenito srce našega oboževanega vladarja. Od dneva do dneva, od ure do ure se je stopnjevala vsenarodna bolest, saj je vse jasnejše in jasnejše postajalo spoznanje o veličini nepo- zvestega naroda in ga okrepila, da je prenesel strahotno gorje. Na poslednjem potu po domovini je bilo drago truplo blagopokoj- naroda manom duševnega ln srčnega velikana se je vršila vpričo vsega omikanega sveta. Ne samo, da so prihiteli z vseh strani suvereni Oplenac, zadnji dom Viteškega kralja Zedinitelja znameniti dan narodne žalosti izpričala tudi naša velika državljanska zavest, o kateri tujina ni imela niti pojma in o kateri smo tudi mi sami le prečesto dvomili. Naš Viteški kralj je tako tudi na svoji zadnji poti, nem in mrtev, služil svoji domovini, ko je pred očmi vsega sveta združil ob svoji krsti iskreno bol vsega naroda, ki je nad vse mogočno dokazala našo državljansko zavest in zvestobo vzvišeni ideji narodnega edinstva, temelju, na katerem je blagopokoj-ni vladar zgradil državo Jugoslavijo. Včeraj Je naš Zedinitelj za vedno zapustil tudi svojo in našo prestolnico, med jokom pozdravljen od stotisočev, ki so se zgrnili r Beograd iz vseh pokrajin prostrane domovine. Pridružil se Je svojim slavnim prednikom. Ponosni in hvaležni so ga sprejeli v svojo sredo, saj je prišel k nJim oni, ki Je uresničil njihove najlepše in največje sanje: osvobodil in zedinil Je Oče vse naše svobode Vožd Karadjordje Viteški kralj Aleksander L Zedinitelj Kralj Peter L VeBki Osvoboditelj pravljive izgube, ki je tako ljuto prizadela našo domovino. Nepopisna žalost bi bila dosegla ono mejo, kjer se bol izpreminja v obup, da ni žalujoči narod dobil prepotrebne moralne moči s predsmrtnim sporočilom kralj a-junaka: Čuvajte mi Jugoslavijo. Viteški Zedinitelj je še ob svoji najtežji uri imel v mislih domovino. Njegova skrb za ljubljeno Jugoslavijo ni prenehala niti tedaj, ko mu je z žlahtno srčno krvjo iz krutih ran potekalo življenje in je neizprosna smrt že dobivala premoč nad velikim našim vladarjem. Ta visoka misel je prevzela vsa srca nega kralja-junaka deležno tako sijajnih dokazov ljubezni, oboževanja in brezmejne vdanosti, da česa sličnega doslej še ni mogla zabeležiti zgodovina nobenega naroda. Ves narod je bil strnjen v bolesti in komur ni srce udarilo v skupni narodni žalosti, se je sodil sam: Izločil se je iz občestva ter dokazal, da mu nikoli ni pripadal. Včeraj so žalne svečanosti dosegle svoj višek, do vrhunca pa je prikipela tudi vsenarodna bolečina, porojena iz neminovne zavesti, da je kralj zadnji dan med svojim narodom in da se za vekoma j poslavlja od svojih zvestih. Poklonitev in zastopniki raznoterih držav iz-kazat zadnjo čast našemu nepozabnemu Viteškemu Kralju, marveč je tudi pretežni del evropske celine bil po radiu priča naše globoke žalosti in naše silne ljubezni do odhajajočega Viteza. Veličastne pogrebne svečanosti so tujini dokazale, da vladata v državi, ki je v glavnem tvorba vrlih rok pokojnega kralja, red in mir, da se nje življenje vkljub strahovitemu udarcu razvija v pravcu, ki ga je državi začrtal veliki pokojnik. Vpričo najodličnejših zastopnikov tujih držav in med pozornostjo tujih narodov se je na ta Jugoslovenski narod. Skupno z nJim in z vsemi žrtvami bojev za svobodo in edinstvo bodo skrbteli, da bo narod z najglobljo ljubeznijo in naj j ačjo voljo izpolnjeval Velikega vodje in njih vseh željo in naročilo: Čuvajte Jugoslavijo! Jugoslovenski narod je stišal in sprejel to naročilo. Njegova nepopisno mogočna žalna manifestacija je bila enako mogočna prisega, da bo naročilo izvršil. In sedanja m bodoče generacije bodo ohranile ljubezen in hvaležnost do kralja Voditelja, kralja Viteza. V vseh srcih bo nenehoma odmeval klic: Slava, večna mu slava in hvala! ■ i •" i I i i j « f ih Je bilo zbranih 600 pevcev Zveze jugoslovenskih pevskih društev. Za sokolskim in vojaškim kordonom pa je bila povsod nepregledna množica, ki je sklonjenih glav molče čakala, da se še poslednjič pokloni mrtvemu fcralru na njegovi zadnj; potn. Ob 6.30. ko so že vse delegacije zavzele svoja mesta, je pregledal vojaške vrste poveljnik pogrebnega sprevoda armijski general Tom č s svojim štabom Pri vhodu v Knez Mihajlovo ulico so že pričeli formirati oddelke vojske, ki so bili določeni, da korakajo v sprevodu. Ob 6. je prispela pred Saborno cerkev častna četa kraljeve garde z godbo in zastavo. Četa se je postavila preko pota pred predstavn3d, vlada. Narodno predstavništvo ter zastoipoiki skoro vseh občin, Sokolstva, nacionalnih, kulturnih in drugih organizacij in ustanov, je bilo nato truplo med špalirjem nepreglednih množic prepeljano na kolodvor. Pred kolodvorom so se vojska, zastopniki naroda in tuji odposlanci poslednjič poslovili od mrtvega krailja in mu izkazali poslednjo čast. Krsto so nato prenesfi na dvorni vfak in jo prepeljali v Mladenovac in od tam z avtomobilom na Oplenac, kjer je v zadužbini kralja Petra Osvoboditelja rodbinska grobnica Ka ra dio r dje vič ev. Tam je našel tudi kralj Aleksander ob strani svoje ma.tere, kneginje Zorke poslednji počitek. Svečanosti na Gplencn so se udeležili samo najožji člani kraljevske rodbine, tuji državni poglavarji in oficielna zastopstva, člani vlade m Narodnega predstavništva ter zastopstva vojske in Sokolstva. Vse svečanosti so oddajali po ra<£n. Poleg naših domačih so jih prenašale tudi vse inozemske radijske postaje Srednje m Zapadne Evrope, tako da je v duhu spremljala pokojnega kralja na njegovi poslednji poti ne samo vsa Jugoslavija, marveč se je tudi vsa Evropa poklonila velikemu apostolu miru in pravice. Sabomo cerkev. Takoj za tem je prispelo 108 vojakov gardne inženjerije in artilje-rije, ki so pripeljali na vrveh, ovitih z državno trobojnioo in čmo kopreno, topovsko lafeto pred vhod v katedralo. Povsod sta vladala grobna tišina in svečan mir. Zbor najvišjih dostojanstvenikov Kmalu nato ao pričeli prihajati v cerkev predstavniki. Med prvimi so prišli župani naših mest, med katerimi sta bila tudi predsednik ljubljanske mestne občine dr. D nko Puc in predsednik mariborske mestne občine dr. Lipold. Ves potrt je prispel sivolasi vojvoda Bojovič. čegar prsi so krasila naša in zavezniška najvišja odlikovanja. Prišli so tudi bivši ministrski predsedniki. £atem je korporativno prispelo Narodno predstavništvo s predsednikom Narodne skupščine dr Kosto Kumanudijem in predsednikom senata dr. Ljubo Tomašičem na čelu. Za njimi je prišel ves diplomatski zbor v svečanih oblekah, v spremstvu vol-nih atašejev, za njimi nozemska odposlanstva, zastopniki tujih dvorov in tujih držav. Pozornost je vzbujal zlasti pruski ministrski predsednik general Herman Goring, ki je pred vhodom v cerkev mirno obstal pred generaliteto in pozdravi zbrane vojaške dostojanstvenike s hitlerjevskim pozdravom. Ob 7.36 je prispel bolgarski knez Ciril v spremstvu generala Paneva Ob 7.45 je prispel predsednik francoske republike Lebrun s člani svoje vojaške in civilno hiše Ob 7.46 je prispel Nj Vis. knez Arzen, ki je počasi stopal po stopnjicah v cerkev, spoštljivo pozdravljen od generalov in množice Nekaj trenutkov kasneje je prispel sprevod rumunskih kraljevih avtomobilov, iz katerih sta izstopila Nj Vel. rumunski kralj Karol in princ Nikola, rumunska kra-tj ca mati Marija s svojo hčerko nadvojvo-dinjo Ileano ter zetom nadvojvodo Antonom Avstrijskim. Nj. VeL kralj Peter in kraljica Marija Ob 7.57 je odjeknil prvi topovski strel z gradu in so pričeli zvoniti zvonovi Sa-borne cerkve. Toflno ob S. se Je oglasilo povelje »Mirno« in med viharnim vzklikanjem množic je prispel sprevod avtomobilov, v katerih so se pripeljali Nj. Vel. kralj Peter II. z materjo Nj. Vel. kraljico Marijo in ostalimi člani kraljevske rodbine. Kralj Peter je bil v sokolski uniformi. Resnega in žalostnega obraza je držal v malih rokah sive rokavice. Iz drugega avtomobila je izstopil Nj. Via. knez Pavle s svojo soprogo kneginjo Olgo. Kraljevi namestnik je bil v den je zavzel kralj svoje mesto, se Je pričelo ▼ cerkvi opelo, ki ga je molil Nj. svetlost patriarh Varnava, ob asistenci šestih pravoslavnih mitropolitov, 25 vladik in mnogoštevilnih protojerejev. V cerkvi so bili tudi prisotni zastopniki vseh drugih veroizpovedi, priznanih v naši državi, med niimi 0 katoliških škofov z zagrebškim nadškofom koadjutorjem dr. Stepincem na čeki. Po končanem obredu, ki je trajal skoro eno uro, se je poslovil od ViteSkega kralj« v imenu pravoslavne cerkve nien poglavar patriarh Varnava. Govoril je: Napočil Je tragično ganljivi in »»»fltono pretresljivi trenutek, ko se Je tretoa vdati najgloblji bolesti skrušenih ar«, ko ae Je treba za trenutek izročiti bolest! svojih burnih čuvstev, ko Je treba napeti sadnje sile in ko Je treba izreči zadnji Z Bogom največjemu sinu našega naroda, najhrab-rejšemu vitezu naših zmagovitih armad, graditelju naše najnovejše zgodovine. Ali pa imamo besede, ali obstoje tzraai. Bil Je mogoče najti slike, ki naj primerno opišejo in proslavijo veličanstveno dobo Junaških dejanj in nesmrtnih zaslug, • katerimi je ta viteški kralj posul trnjevo in slavno pot svojega kratkega in zmagoslavnega življenja na zemlji? Ko odpira nebo svoja rajska vrsta, te sprejme plemenito dušo prvega dna naše, v črno ovite domovine, se pred nami sgri-nja usodna doba, ki Jo Je ustvaril in vodil veliki vladar ki pred njegovim mrtvaškim odrom v tem času globoke presunjenosti plaka ne le vee naš užaloščeni narod, tem. več celokupno človeštvo.. Skozi naše misli in čuvstva gredo veličastni dogodki bližnje in sijajne prošlosti. Vrste se svetli trenutki, ki nas prenadajo v earstvo bajk e legendarnih vitezih. Na čelu te dobe, na vrhu vseh teh dogodkov, sredi trenutkov, ki so strašnejšl od vseh legend, stopa s trdnim, moškim in odločnim korakom On, ki Je postal vodja ln Junak naroda, njegov zaščitnik, njegovo npanje, ponos s slavo ovenčanih armad, nenadkriljivi vitez, Junak brez strahu, modri vojskovodja in plemeniti vladar. Zadnji dve desetletji naSe viharne tn slavne zgodovine sta nerazdvojno vezani na vzvišeno ln JunaSko osebnost viteškega kralja, ki »i brez nje ni mogoče ne zamisliti ne pojasniti in ne razložiti res njun zamah in njun pomen. Od ?7ojega Junaškega pradeda, od nesmrtnega voditelja Kara-gjorgja Je podedoval svojo Junaško naravo, njegov znameniti oče kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj pa ga Je vzgojil s vsemi slavnimi tradicijami, viteštva in rodoljub. Ja. Blagopokojni kralj Aleksander Je moral že v rani mladosti, s 24. letom, kot prestolonaslednik na trnjevo pot borb ln slave. V osvobodilni vojni prevzame najvažnejše poveljstvo prve armade. Tiste nepozabne Jesenske dni 1912. leta se za-bleste viteške vrline Junaškega kraljeviča v vsej lepoti in v vsem sijaju. Odslej Je simbol hrabrosti in brezprimernega Junaštva, op vojske hi dika naroda. Viteški sin velikega očeta, pravntfk nesmrtnega pradeda, tedaj prestolonaslednik, postane npanje ln ponos mlajših pokolenj, ki vidijo r nJem od božje modrosti dolo. čenega ln darovanega voditelja h končn! osvoboditvi vseh pod Jarmi jenih bratov in k sedinjenju vsega našega naroda. Zmage naSth slavnih armad na Kumanovem, v Bitolju in na drugih znamenitih boJišč'b in viteSki podvigi mladega vojskovodje odmevajo po vseh Jugoslovenskih krajih, budeč in oplajajoč povsod vero in upanje, da ni daleč čas, ko nastopi trenutek osvoboditve in da Je s slavo ovenčanemu vitezu s Knmanovega zgodovina podelila Po. slanstvo zedinjenja Mladi Junaški princ se proslavi na čelu Junaških arma«' v neštetih bitkah in zmagah in se izkaže vrednega usodne naloge, ki mu Jo Je namenila božja previdnost. Vodstvo države in naroda prevzame v najkrltičnejši dob! naše zgodovine, ko pretresajo strahote nezaslišane vojne vse člo. veštvo. Z nadčloveškimi napori junaške vojske In z dragoceno pomočjo naših močnih in zvestih zaveznikov, z Rusijo, Francijo In Anglijo na čelu, s modrimi gveti svojih preizkušenih državnikov, voli nato svj narod skoz! viham-1 peripetije tragičnega 1915. leta, nato skozi trpljenja in strahote albanske Golgote, skozi izgnanstvo in okupacije do ve'.!častn!h zmag na solunski fronti, ki so rodile osvobojenje in zedinjenje vsega našega naroda. Vsemogočni Bog je Izlil svojo najvišjo milost na junaškega regenta, na svojega odposlanca in v svoji brezmejni modrosti dovolil, tla se pod nJim uresniči tisočletni Ideal našega naroda, o katerem so sanjali tudi naši največji srednjeveški vladarji. Prvič v zgodovini so se našli v skupni državi vsi deli naroda iste krvi in Istega Jezika, združeni in zedinjeni z eno mislijo In v eni ideji edinstva. Mladi viteški regent Je v svoji osebi vtelesil državno hi narolno edinstvo in s tem najlepše ln najvišje vrIL ne našega naroda. Veličastni bojevnik, ki fe svoje zveste in vdane polke vodil k slavi in zmagam, ustvarjajoč legende junaštva, ee je izkazal odličnega državnika, ko ie prevzel v svoie krepke roke usodo svoiega naroda v najhujših razmerah, ko bo strašne posledice krvavih vojn razdvalale ves svet. Ko je njegov vzvišeni oče. blagODokomi kralf Peter, dočakal •jstvaritev nacionalnih idealov in nato za-tisnfl svoje utrujene uči. je njegov nasledek. m slavo ovenčani iuaak <« <**2aimifc ca- ■atforcui fcrdacCi poJpMnunfa ter Je knd preko pni lento Karadjordjeve zvezde. k tretjega avtomobila ao izstopili angleški princ Jurij Kentski ter grški princesi Jelena in Marina. Mladi kralj je wtoiil s svojo vnrifteoo materjo v cerkev, pozdravljen od vladarjev in dostojanstvenikov. Stoječ pred svojim prestolom v cerkvi je žalostno gledal poslednje slovo svečeništva od velikega očeta. Set arejoral razmero v svoji drisri Edinstvo države in ohranitev mira <*a bila odslej njegova srčna ekrbin glavna na-kxra neutrjdljmh ia nadčloveških naporov kralja Zedinitelja. Medtem ko je njegova m^l oiegoro de-janje, vsaka njegova potoia posvečena okrepitvi ki ohranitvi državnega in narodnega edinstva, ki mu je bil glavni steber, pa ga zadenejo zločinske krogle, ko hoče stopiti na tla francoske in zavezniške Francijo kot plemenit oznanjevalee miru. Vzvišeni kralj fe svojo zadnjo misel, avoj zadnji udihljirj in svoie zadnje čuvstvo posvetil svoji dragi, ljubljeni Jugoslaviji, zapuščajoč nam svoj« sporočilo: Cjvajte Jugoslavijo! Prešinjen z resničnimi, iskrenimi ki najčistejšimi stremljenji po miru, ie blagopokojni kralj Aleksander skušal z izredno bistrovidnostjo, z nepopustljivo vztrajnostjo ki i redko iskreno voljo ter z nenavadno diplomatsko sposobnostjo odstraniti vse ovire in razdore, ki so ločili narode m države. Trajno h potrjene prijste^tro Fmdje, krepka in neomema pridobitev Male antante, pakt med balkanskimi državami in zbližan je z bratskim narodom, vse to so plodovi dobro premišljene in modro izvajane po Ktike miru. Postal je glavni zaščitnik in varuh sedanjega reda na alkanu in s tem tidi gore? pospeševateli in zelo vpliven či-nitelf miru v Evropi. Padel je v trenutku. feo je hotel z zavezniškim francoskim narodom položiti solidne in častne temelje trajnega miru na svetu. Blagopokoini brali Aleksander nj Ml samo velik bojevnik in vojskovodja, bister državnik in odličen politik, bil je tudi nežno ljubljeni vladar in oče svojega : igoslo-venskega naroda. Njegova brezmejna Ljubezen je veljala v enaki meri vsem krajem naše prostrane in mfle domovine, od klasične Južne Srbije, ki je bila niegovemu srcu tako draga, do njegove zibelke v Su-madiji, s katero ee ie vedno ponašal, do domače Vojvodine, ponosne Bosne in kršne Hercegovine do divne primorske obale, ki ji je posvečal posebno pozornost, do junaške Črne gore. kjer je jgledal luč sveta, in do slavonskih, hrvatskih in slovenekiih planin, ki jih je ljubil z enako 5arko ljubeznijo. Deleč na vse 6trani darove svoie visoke milosti, je vzvišeni dobrotnik naroda prešinili vse njegove dele z neomajnimi čustvi edinstva. Kot tivoree državnega edinstva je postal tudi graditelj narodovega duhovnega edinstva. Zato ie lahko e popolno pravico hi s ponosom na to svoje delo odgovoril narodnim odposlancem spomladi leta 1980 r »Zadnje besede, ki ste jih izrekli v svojem imenu in v imenu tistih, ki so ostali doma. me potrjujejo v veri. da prešinja naše zvesto prebivalstvo na deželi in povsod po naši prostrani domovini eno srce in ena iskrena miseL Ponosen sem, da je ljubezen hrvatskega kmetskega ljudstva do mojega doma tako iskrena in tako globoka in da tako enodušno misli na edinstvo domovine in na napredek kraljevine Jugoslavije. Vedite in povejte povsod, da je vaš kralj neločljivo z vami in da čuti enako z vami •. .< »Peveite med potjo in doma. povejte vsem in vsakomur, da nas ne morejo ločiti nob> ne mene in nobeni prepiri v preteklosti, ka kor nas zda i Dunav ali Sava ali Drina ne morejo več ločili, temveč nas za vedno družijo in vežejio v en narod, v nerazdvojno celoto, v Jugoslavijo, ki jo nihče ne bo ve? razdvojil.« Stotisoči, ki so se od Splita do Beograda poklonili mrtvaSkemu odru vzvišenega pokojnika in izkazali zadnjo čast njegovim zemeljskim ostankom, 14 milijonov duS. združenih v neizmerni žalosti zaradi nenadomestljive izgube, ki je zadela državo in narol, pričajo, kako Je nesmrtn: kralj vzel te zgodovinske besede iz srca in duše vse-gi jugosovenskega naroda. To veličastno edinstvo dtila in zavesti vsega naroda je pM vzv:šenih in požrtvovalnih napo-*ov našega ljaKienega vladarja, ki Je na oltar te svoje rajvišje Ideje poiožil najjragoce nejSo in največjo žrtev, svoje lastno živ. ljenje. S svojo tragično smrtjo, s svojo brezmejno žrtvijo, s svojo prelito krvjo je viteški kralj pritisnil krvavi pečat na svo. ja zgodovinsko delo, s svojim zadnjim sporočilom pa mu je zgradil granitno bodočnost za večne čase. Blagopokojni kralj Aleksander Je Ml poleg vojaka in državnika tudi kot človek Obdarjen z najlepšimi vrlinami. Kdor se mu je le enkrat približal, ga je blagopokojni kralj očaral s svojo tiho vedrino, s svojo zanosno ljubeznivostjo, s- svojim bistrim umom, s svojimi kraljevskimi, bojevniškimi in državniškimi sposobnostmi. Vzgojen r patrijarhalnem duhu Kara-gjorgjevičev, Je vse svoje življenje ostal vdan in zvest sin naše svete srbske pravoslavne cer1 e, ki ga Je spremljala na vsej poti njegovega slavnega s trnjem posejanega življenja. Kot dober kristjan Je uprav vzorno izvrševal plementa in Bogu vdana dela. Delil je dobroto po vseh krajih naše domovine. Seznam njegovih za-dužbin, fondov, dobrodelnih ustanov, Štipendij, prispevkov in podpor nima kraja. Sirote so izgubile v njem svojega najple-menitejšega darovalca Brez števila pa so človekoljubna in rodoljubna društva, ki So v nJem izgubila svojega največjega dobrotnika in pokrovitelja, znanost ln umet. nost svojega najmogočnejšega zaščitnika in svojega naj darežljive jšega mecena. Ni ga področja človeškega duha ali polja človeškega ustvarjanja, al n nodročjs dela ki ne b! bilo čutilo blagoslova ln koristi njegove podpore, njegove modre pobude, njegove neobhodne podpore. Povsod, v vseh smereh našega političnega, gospodarskega ln kulturnega življenja Je čutiti krepko roko tega impulzivnega voditelja In pospeševalca. Povsod je delal z odločno voljo, da koristi, povsod Je krčil nova pota, otvarjal nove vidike, pravce in obzorja. V njem je delovala zgodovinska sila In širina nazorov. Sadovi njegovega dela Izpolnjujejo vso našo dobo. Odslej Je on najširše, najgloblje in tudi najpravilneje ocenjeval in doumel historično poslanstvo jugoslovenstva. S svojimi stvarnimi in silnimi napori mu je vlil pozitivno stvarna*, in mu s tem ogradil stoletne podlage ln temelje, tako da Jih nikoli ne bo moči porušiti ln uničiti. Sirokogrudnost njegovega pojmovanja, vzvišenost in plemenitost njegove duše nI poznala mej. Služeč najvišjemu Idealu jugoslovecstva, se mu Je postavil ves v službo ln ga 6prejel kot te. meljno Idejo svojega življenja in svojega ustvarjanja. Temu velikemu cilju J« žrtvoval tudi svoje osebno življenje ln ga posvetil blaginji naroda ln domovine. Radi te visoke ideje je prekoračil okvir ožjega rodoljubja ln postal v pravem pomenu besede jugoslovenski narodni kralj. Danes ga vsi kraji naše države objokujejo x enako tu so !n bolestjo, ker Je Ml vsem pravi vladar ln kralj. Objokujejo ga tudi narodne manjšine, ker Jim Je bil močan pokrovitelj in zaščitnik. Nad nJim plaka užaloščena srbska pravoslavna cerkev, k! je v njem Izgubila svojega prvega, najljubšega sina, svojega največjega otroka. To njeno žalost dele tndi sestrske pravoslavne cerkve, ki so imele v njem svojega, glavnega ln vdanega zaščitnika pravoslav-ja. V tihih molitvah se od njega poslavljajo tudi druge veroizpovedi v naši državi, ker Jim Je vsem po potrebi nudil zaščito in podporo. Za njim plakajo v bridki tudi Rusi, ker jim je bil v težkem pregnanstvu edina uteha in edino npanje. Vedno jih je obsipal z obilnimi darovi svoje brezmejne milost! in ljubezni. NI ga vladarja v naši zgodovini, ki bi bilo njegovo smrt objokovalo toliko milijonov bre« razlike vere in narodnosti. Vzvišeni gospodar! Naš ljubljeni! Se nekaj trenutkov ln tvoj! minljivi zemeljski ostanki bodo krenili na svojo sad-njo pot skozi bolest in v čmo ovito, od tebe tako žarko ljubljeno prestolnico, v katero si se tako pogosto vračal kot vo. jak, kot zmagovalec !n kot osvoboditelj s svojimi slavnimi armadami Vse povsod Po tvoj! prostrani domovini zvone zvonovi iz lin ln pričajo o tugi in bolesti našega naroda. Ves jugoslovenski narod drhti od nenadomestljive Izgube in plaka presunlen. Plaka za teboj, za svojim največjim si-nom, za svojim najzanesljivejšim voditeljem, za svojim najvarnejšim zaščitnikom. V tej globoki žalosti je tudi tiha ln iskrena tuga vsegs človeštva, k! se zaveda, da je v tebi izgubilo vel;kega in močnega po. spoševatelja in zaščitnika miru V tej hudi bolesti pa prednjač! zavezniški in plemeniti francoski narod Njegov prvi sla kleči zdaj pred tvojim vzvišenim odrons ln tolmači njegovo globoko žalost v tem ganljivem trenutku, ko sam preživlja hu^ de preizkušnje Ko je izgubil svojega najboljšega prijatelja in zaveznika, je izgubO tudi dva nesmrtna državnika Barthouja ia Poincarčja. V tej globoki bolesti so i&ran! pred tvo. jim vzvišenim odrom najvišji predstavniki velikih bratskih, zavezniških ln prijateljskih držav in narodov Skoro vse člo. veštvo je poslalo svoje najodličnejše može in zastopnike, da se z najglobljo plete-to poklonijo svetlemu in vzvišenemu spo. minu kralja-mučenika. Vsi čutijo, da j« tvoja tragična >mrt ogromna Izguba ne ie za tvojo ljubljeno Jugoslavijo, temveč za ves Balkan, za vso Evropo in za vse člo veštvo. Ni ga vladarja, ki bi ga bilo člo veštvo s tako bolestjo in tako enodušn« objokovalo. Naš dragi, ljubljeni kralj! Naša žalost je neizmerna, naša bolest l tem najbolj dramatskem trenutku naši zgodovine, lio se za vedno poslavljamo oi tebe, graditelja in zedinitelja našega na roda in države, je brezdanja. Ti si vse svo je življenje mislil samo na narod in m svojo domovino. Ko pa si uresničil svoj* veliko zamisel, vzvišeni ideal narodnega is državnega edinstva, si padel kot legenda® ni junak na budni straži svojega življenj skega dela in mu vtisnil s svojo mučenišk» krvjo svoj večni pečat. Nad tvojo vzvišeno najvišjo žrtvijo, ki si io daroval za blagi njo in bodočnost svoje ljubljene Jugoslavl je, se ti danes svečano zaklinjamo pred Vsemogočnim Bogom in odrešenikom na* šim, da bomo sveto sporočilo tvojih zad. njih trenutkov Izpolnili zvesto in do konca in da se bomo s tvojo mučeniško smrtjo adruženi oklenili v gostih vrstah tvojega vzvišenega naslednika, našega ljubljenega kralja Petra H. in da bomo čuvali Jugosla. vijo do zadnjega vzdihljaja. Gospod naš Bog, ki si ustvaril in ki vzdržuješ vse stvari in ljudi na svetu, razsv^ tli nas s svojo neizmerno milostjo in daj nam moči, da to sveto zaobljubo zvesto, častno in do konca izpolnimo. Naš ljubljeni gospodar! Srbska pravoslavna cerkev, v kateri a raste! in dorastel in ki si ji bil vedno vdal s sinovsko ljubeznijo kot dober in vzgled ei kristjan, in ki te je zvesto spremljala, va rovala in podpirala na vseh tvojih potih bodreč te v preizkušnjah se danes zadnjS poslavlja od tebe neizmerno užaloščena, za radi tvoje tragične in mučeniške smrti. Pre blagi in premilostljivi gospod Bog, usliS naše molitve za blagor in večni pokoj naj večjega in najplemenitejšega sina tvoj« svete cerkve in podeli našemu gospodarji kralju Aleksandru rajsko veselje med sve timi pravičniki in mučeniki njegovi vzvi šeni soprogi, prvorojenemu sinu. Nj. Vel kralju Petru n.. kraljevskemu demu in vse mu užaloščenemu jugoslovenskemu narodi milostno In blago uteho v brezmejni bolesti nad nepovratnim in tragično premimi lim vzvišenim soprogom in roditeljem, le. gendarnim viteškim kraijem-mučenikom. Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Ze. dtaitelin Polnočni prenos iz dvora v Saborno cerkev Desettisoči kraljem — aiso več mogli defilirati pred mrtvim Kleče na mokrih tleh so se z glasnim Jokom poslavljali od njega Beograd, 18. oktobra, p. Snoči ob 23. šo krsto s truplom pokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja prenesli iz starega dvora v katedralo. Zaprli so vrata, ki vodijo v stari dvor in pred katerimi je čakala še ogromna množica naroda, ki se še ni mogla posloviti od pokojnega kralja. Hudo je bilo, za-braniti ji vhod in ustaviti defile, a ni bilo drugače mogoče. Voljno so se množice vdale v svojo usodo, le nov jok se je razlegel po ulici. Okoli katafalka, na katerem je počivala krsta s pokojnim kraljem, so se zbrali vsi člani kraljevske vojaške in civilne suite z ministrom dvora Milanom Antičem na čelu. prvim kraljevim adju-tautorn generalom Ječmeničem, komandantom kraljeve garde armijskim generalom Petrom Živkovičem, zastopnikom vlade ministrom pravde Božo Maksimo-vičem, častne dvorne dame in zastopniki odbora za pogreb s pomočnikom notranjega ministra Predragom Lukičem in pomočnikom zunanjega ministra Juriši-čem. Duhovniki so prekinili molitve te general Ječmenic, minister dvora, general Živkovič ter več oficirjev kraljeve garde so dvignili krsto ter jo odnesli skozi dvorane starega dvora na prosto. Med potjo je čitai dvorni prota žalne molitve. Kr- sto so spremljali minister pravde Boža Maksimovič, dvorne dame in ostali predstavniki, ki so se zbrali v tem času v starem dvoru. Oficir kraljeve garde je nosil kraljevo krono. Ob 23.20 so krsto polažSi na mrtvažkl voe. Na krsti je ležal svež Šopek rož, pa kraljeva vojaška čepica in meč. Za krsto so se peljali v avtomobilih zastopniki vlade ter civilne in vojaške kraljeve hiše. Krsto so peljali počasi po Dečanski, Poincarejevi, Vasini in Uzun Mirkovi ulici do Kalemegdana in nato do katedrale Bogo javi j en ja. Ogromna množica ljudstva, M je bila ▼ tem času na ulicah, ae je kleče na mokrih trotoarjih z jokom in glasno molitvijo poslavljala od velikega kralja Pred vhodom v katedralo so krsto s kraljevim truplom prevzeli generali beograjske gamizije z načelnikom glavnega generalnega štaba generalom Nedi-čem in komandantom mesta Beograda armijskim generalom Tomicem na čelu. Generali so dvignili krsto in jo prenesli v cerkev, ki je bila vsa drapirana s črnim blagom Takoj nato so se pričele v katedrali molitve svečeništva, oficirji pa so zavzeli svoja mesta ob krsti kot častna straža, da čuvajo poslednjič svojega pokojnega vrhovnega poveljnika. na zadnjo pot Pretresljiva svečanost v Sabornl cerkvi v navzočnosti Nj. Vel. kralja Petra In vse kraljevske rodbine Poslovilni govor patriarha Varnave Ko j« patriarh Varnava končal svoj govor z viki kom »Slava viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju!« je odjeknila vsa cerkev kot en sam glas »Slava mul Slava mu! Slava mu!« Takoj po patriarhovem govoru ao gojenci vojne akademije odnesli krii iz ccitre ter se postavili na čelu sprevoda. Za njimi je prišlo iz cerkve pravoslavno svečeništvo v zlatih ornatih, nato pa katoliška duhovščina. in duhovščina drugih veroizpovedi. Krsto prenosa iz cerkve Kralievo krsto so prinesli iz cerkve člani kraljevske vlada z ministrskim predsednikom Nikolo Uzunovičem na čelu. Zastave vseh polkov Jugoslavije, ki so bile razvrščene pred Saborno cerkvijo, so se poklonile v počastitev Dokomemu vrhovnemu komandantu vojske. Oglasilo se je povelje: Mirno, godba pa ie zasvrala žalno korač-nico. Krsto so položili člani krallevske vlade na lafeto pred cerkvijo ter jo pokrili z državno trobojko, na njo pa položili kralievo čepico in sabljo. Za krsto je prvi stopal iz cerkve Nj. Vel. kralj Peter II., čegar pojav je izzval solze in jok vseh prisotnih. Poleg njega je sto- čeSkosSovaške republike Masaryka, predsednika francoske republike Lebruna, nemškega državnega kancelarja Hitlerja, predsednika turške republike Kemala paše, predsednika grške republike Zaimisa in drugih. Srebrnih ln zlatih vencev je bilo nad 150 V»eh vencev več tisoč. Pred dvorom Nepregledne množice ljudstva na Obeh straneh navedenih ulic so z jokom in sto. kom gledale veličastno žalostni sprevod. Ko je lafeta s krsto prispela pred dvor, se je sprevod ustavil ter je patriarh Varnava prečital kratke molitve pred tužno hišo pokojnega kralja. Zastava na dvoru j« bila spuščena, črna koprena nad njo pa je vihrala v vetru. V tem trenutku se je solnce prebile skozi oblake in je obsijalo sprevod s svojimi žarki. Sprevod je po kratkem postanku krenil dalje po Milanovi in zavil v Miloševo ulico. Naša vojska Počasi, trudno korakajo v sprevodu. Na čelu nosi gojenec vojne akadem je, podna-rednfk velik hrastov kri? z zlatim napisom-Aleksander I. Za njim nosijo trije gojenci vojne akademije koljevo. žito in sveče. S1p-di jim: godba 11. pešpolka, nato pa poveljnik pogreba in komandant Beograda armij-ski general Tom č s svojim štabom, vsi na konjih V sklenjenih kolonah prihaja oddelek kraljeve gardne konjenice. Otožno m plaho stopajo konji, komaj se čuje topot kopit Narod plaka. Vse, karkoli vzbuja spomin na pokojnega kralja, izsili nove potoke solz. Poseben oddelek v povorki tvorijo zastave vseh polkov in edinic jugoslovenske vojske. One zastave, ki j h je pokojni kralj pred štirimi leti na rojstni dan prestolonaslednika na Banjici lastnoročno izroči! polkom v zamenjavo za slavne zastave srbske vojske Danes so nosili te zastave, ki so jih prejeli iz njegovih rok na njegovi po-slednj poti in v zadnji pozdrav Ob vsaki zastavi pa sta korakala po en oficir in pod-oficir z golo sabljo Tužno so plapolale v lahnem jutranjem vetriču Z zastavami so korakala odposlanstva vseh naš»h polkov in edinic ter oddeik-' mornarice s komandantom »Dubrovnika« na čelu. V širokih deseterostonih so stopal nato oficirj1' beograjske posadke z žalnimi trakovi na rokavih in na ročajih sabelj. Po- paia, vsa v črnem, NJ. VeL kraljica Mart)*. Sledili eo ostali člani kraljeve rodbine, sa njimi pa rumumki kralj Karol ter predsed-oik iranooske sepublike Lobnm, bolt&rsU princ Ciril, rumumki princ Nitola, vojvoda Spoletsfci, angleški princ Jurij K en toki, nadvojvoda Anton Avstrijski ia oetall predstavniki tujih dvorov in držav, med njimi pruski ministrski predsednik Goring, maršal Petain, čel. ministrski predsednik Malypetr z dr. Benešem itd. Pričefek žalnega sprevoda Zvon j en je zvonov ki grmenje topov je ob 9. naznanilo pričetek pogrebnega »prevoda, istočasno pa so se dvignila na Banjici mnogoštevilna vojaška letala jugoslovenskega, češkoslovaškega, romunskega in francoskega vojnega letalstva, ki so ves čas do končanih pogrebnih svečanosti spremljala žalni sprevod in metala cvetje na krsto pokojnega kralja. Povorka se je premaknila. Se vednrt Igra godba žalno koračnico. Se uro morda, dve in kralja mučenika ne bo več v prestolnici. Zvonovi zvone v zadnji pozdrav trurplu in duši pokojnega vladarja, ki se oddaljuje po Kneza Mihajla ulici proti sredi mesta Sami zagoreli obrazi, fantje kakor ia brona Sledi jim oddelek angleške pomorske pehote z admiralske ladje »Queen Elisa-beth« ter oddelek angleških kadetov. Na čeladah romunskih vojakov, ki so se uvrstili za Angleži, se blesti začetnica »A I«, znak polka, ki nosi ime pokojnega vladarja: za njimi stopa četa 9. romunskega konjeniškega polka ki nosi ime naše kraljice Marije Nato pridejo Čehosflovaki. Trije generali stopajo na čelu oddelka, ka ima žalne znake na levih rokavih. V češkoslovaškem oddelku so zastopnik' vseh vrst orožja češkoslovaške armade, posebno številno pa je zastopan pešpolk, ki mu je bil pokojni kralj častni poveljnik. Pozornost vzbujajo turški gardisti, 130 po številu, telesna straža predsedn ka turštce republike Miustafe Kemal paše pod vodstvom gardnega komandanta Gadi beja. Vojaki imajo bele uniforme in rdeče čepice Sprevod prijateljskih vojsk je zaključil velik oddelek grških efzonov v slikovitih uniformah, grške republikanske garde in grške mornar ce. V prvih vrstah stopajo podoficiji, nato pa ostali Drugi del jugoslovenske vojske Nad mestom neprestano krožijo letala in turobno brne nad povorko. V novi koloni pa stopajo vojaki našega 18. pešpolka. V popolni bojni opremi s čeladami na gflavah. Prav nizko na tihem pribrne češkoslovaška letala in za trenutek brnenje motorjev napolni ozračje. Nešteti fotografi in filmski operaterji, ki so neprestano snemali povorko, množico, zastave, so se za hip obrnili proti letalom. 18. pešpolku je zopet sledil oddelek pešpolka kraljeve garde, nato pa jugoslovenska mornarica. Strumno so.korakali mornarji s puškami in nasajenimi bajoneti, čuvarji Jadrana na zadnji poti kralja čuvarja. Sledil je bataljon 6. pešpolka. ki nosi ime kralja Aleksandra. Bivši bojevniki Za našo voJsko korakajo francoski bojevniki s solunske fronte, ki so se pod vrhovnim vodstvom pokojnega kralja borili za osvobojenje Jugoslovenov Na čelu oddelka nosi zastavo slepi kapetan. ki je v teh borbah izgubil oči Vodi ga njegova žena. Francoskim bojevnikom so se pridružili naši junaki, odlikovani z najvišjim odliko- vanjem Jugoslavije, s Karadjordjevo arvm. do. gest let so se borili na vseh frontah z odpornostjo levov s stisnjenimi zobmi, danes i>a, ko spremljajo kralja heroja, svojega nepozabnega vojnega tovariša, na njegovi poslednji poti, jim solze zalivajo odi in piakajo na glas. V dolgih vrstah so se nato lagreatlB rezervni oficirji, bojevniki iz minilih vojn, ter invalidi. Odkritih glav in z globokim spoštovanjem je množica nemo pozdravlja, la sprevod. Ko so dolge vrste invalidov odkorakale mimo, sta se pojavila dva podporočnika kraljeve garde, ki sta vodila kraljevega konja. Nosil je pokojnega vladarja na vseh paradah in manifestacijah in vselej, ko je ljudstvo burno aklamiralo svojemu kralju, je bil z njim. Z njim je tudi danes na tej poslednji poti, pri tem največjem triianfu. Sokolstvo Za venci prihaja sokolska armada. Na čeki starešinstva jugoslovenskega, češkoslovaškega. poljskega in ruskega Sokol-stva pod vodstvom prvega postarašinc SfKLI Gamgda in starešine Slovanskega so-kolskega saveza grofa Zamejskega. Za starešinstvom cel goed sokoAskifo praporov, vsi odeti v črnino. Mnoge med njCmi j« pokiorol aH fm k umov al pokojni krati. Za prapori korakajo dolge vrste članstva, delegatov vseh ž up in društev. V desetero-redita stopa za njimi naraščaj. Venci kraljev in državnih poglavarjev Turobno impozairtoo siiko dajejo povortej venci tujih vladarjev, ki j h nosijo takoj za »okolskian naraščajem vojaki in mornarji. Med njimi so venci angleškega kralja Jurija, romunskega kralja Karola, bolgarskega kralja Borisa, japonskega mikada, italijanskega kralja, kraljev Švedske, Norveške, Belgje, Danske, Nizozemske m AJbaniJe, veno predsednikov Francije, Turčije, Češkoslovaške, Poljske, Grške, Nemčije ter mnogih, mnogih drugih. Prezi-deot Masairk je poslal tri, in pol metra Širok ziat venec, venec prezidenta francoske republike Lebruna pa je sestavljen b samih belih rož. Hitlerjev venec ima napis: »Edinstvenemu heroju, nasprotnika v nekdanji vojni — nemška vojska.« NajlbHžje krsti nosijo triie mornariški oficirji borov venec z belim trakom, na katerem je napis »Marija«. Priprost je ta venec, a gotovo pokojnemu kralju najbolj dragocen. Lastnoročno mu ga Je spletla v poslednji pozdrav njegova kraljevska soproga Nj. Vel. kraijica Marija. Več sto duhovnikov Za venci sta se uvrstili v povorko največji beograjski pevski društvi »-Stanko-vifi« ln »Obilič«. Sledila jim je dolga povorka duhovščine. Simbolično so se združile vse veroizpovedi, da skupno izkažejo tudi danes najglobljo, najiskrenejšo čast opkojnemu vladarju. Na čelu katoliške duhovščine je stopal beograjski nadškof dr. Rodič z zagrebškim nadškofom koadjutorjem dr. Stepincem. Katoliški duhovščini so sledili najvišji svečeniki drugih veroizpovedi, drugi del veličastnega duhovniškega »prevoda pa so tvorili pravoslavni svečeniki, ki jih je samih bilo čez 200; njihove kolone je zaključilo 27 vladik, 5 mitropolifcov in nazadnje patriarh Varnava. Vladarske insignije Za svečeništvom je stopala vojaška godba, ki je neprestano svirala žalne koračnice, za njo pa so vojaški dostojanstveniki nosili vladarske !nsignije. Kralievsko krono je nosil načelnik glavnega generalnega štaba armijski general Nedič. Krona, dragoceno delo iz pozlačenega brona, se je medlo svetila na baržunasti 'blazini. Admiral Priča je nosil na blazini kraljevo žezlo, armijski general Lazič kraljevsko Jabolko divizijski general Krstič kraljev prapor in končno general Jurišič kraljevo sabHn Viteški kralj Počasi se je bližala topovska lafeta, na kateri je ležala krsta z zemskimi ostanki pokojnega kralja. Izpregll so konje in v lafeto so se vpregli vojaki vseh rodov, da tako poslednjič služijo svojemu vrhovnemu komandantu. Krsta je odeta v ftiro-slovensko trobojnico. Ob krsti tvorijo čast. no stražo kraljevi osebni adjutanti in komandant kraljeve garde general Peter živ-kovld. Krsto spremljajo tudi vsi člani kra. Ijeve vojne ln civilne hiše z ministrom AntiCem oa čelu. Ob pogledu na krsto je vse na glas za-plakalo in vsa silna množica je popadala na kolena ter se sklonila v tugi in bolesti. Nobeno pesniško pero ne more opisati teb strahotno presunljivih prizorov. Kraljevska rodbina, poglavarji držav in njih zastopniki Za fczsto je, žalostna in potite, stopala naša kraljevska rodbina. Mladi kralj Peter IL v saboAstkerm kroju, goioglav, ob njegovi strani njegova matti kraljica Marija m rumunsfka kraljncanmafti Marija, za njimi pa vsi člana kraljevske rodbine kneza Arzen in Pavle, knegnja Olga, nadvojvod in ja Ileana, mzmmski kralj Karol, predsednik franooske republike Leta nun, angleški pninc Jurij, bolgarski knez Ciril, romunski princ Nikolaj, angleški vojvoda Kentski, italijanski vojvoda Spoletski in drugi zastopniki državnih poglavarjev. Sledila je ogromna povorka zastopnikov tujih držav; ministrski predsednik Malypetr na čelu češkoslovaške delegacije, general Goring na čelu nemške delegacije, adjutant kralja Zogu Zef Sengij na čelu albanske delegacije, vojvoda Verier na čelu belgiijske delgac;je, zunanji minister Batolov na Čehi bolgarske, zunanji minister Malcsimos na čelu grške, kraljev adjutant Giring na čeki danske, kraljev adjutant admiral Fisher na čelu angleške, pa zastopniki Poljske, Portugalske, Peruja, turški zunanjfi minister Tevfik R/uždi bej na čelu turške delegacije, bivšS predsednik vlade in zunanji minister Pavel Boncour z maršalom Petarnom na čelu franooske, dalje nfeozemska, čilska, švedska, avstrijska in vse ostale delegacije. Najvišji domači predstavniki Za delegartn tujih držav so stopati najvišji odi črnki, predstavniki Jugoslavije. Na čelu kraljeva namestnika dr. Radenko Stan-kovič in dr. Ivo Perovič, nato generaliteta in admiraliteta s sivolasim vojvodo Boje-vičem. Sledili so člani vlade z ministrskim prodbednflBom ( HdboJo Umoisficat Njjkn sta se pridružila tudi francoska ministra Pletri in Denam. Z« vlado je stopal diplomatski zbor s paspeScim niuncinem Pel-legrinettšjem na čeki. Sledilo je Narodno predstavništvo sena* a predsednlaoai dr. Tomašičem in Narodna sfcupSčina s predsednikom dr. Kumanudijem. Članom Narodnega predstavništva so se pridružfli tndi francoski, čedkoslovo&ki in dnigi itoo-zemsfci parlamentarci. Domače in tuje deputacije Nato eo sledili bivši min istrski predsedniki, ministri in parlamentarci, med njimi dr. Anton Korošec, A ca Stanojevič, Ljuba Davidovič, dr. Mehmed Spaho in drugi. Sledila je nepregledna vnsta zartopnikov vseh občin v državi ter številne delegacije inozemskih mest, med infimi iz Pariza, Prage, Marseillea ter zastopstva vseh jjgoskr venskih mest, med njimi posebno številno Beograd, Zagreb, Ljubljana, Cetinje, Sarajevo, Novi Sad, Niš, Skoplje itd. Zastopnikom občin so sledili aaetopnfld državnih oblasti, pomočniki ministrov, načelniki ministrstev, sodniki, zastopniki univerz, akademij. Narodne banke, državnega monopola, zastopniki neštetih dnu štev in organizacij, med njimi zlasti Številno zastopstvo Jadranske Straže, Narodne odbrane, Rdečega križa, gasilcev, skavtov in neštetih drugih društev in ustanov. Slikovita je bila skupina sinjskih atkar-jev v narodnih nošah in s starinskimi p»-škami na ramenih. Zastopani so trill val deli države, vsaka njena občina. Cel gozd praporov in zastav, vsi odeti v črnino. Povorko je nasljučila dolga vrsta rezervnih oficirjev v civilu in naposled kraljeva garda, ki je stopala v deseteroetopu. Najprej je korakal gardni pešpolk, nato gardno topništvo in ob zaključku sprevod« konjenica kraljeve garde. Kralj junak in mučenlk zapušča prestolnico Veličasten zadnji defile naše vojske pred mrtvim vrhovnim komandantom — Zadnja počast suverenov, njihovih odposlancev in oddelkov zavezniških vojsk Žalni sprevod se polagoma pomika po Kneza Miloša ulici sredi med špalir jem stotisočev objokanih, zrušenih, klecečfih, molečih. Pred predsedstvom vlade, blizu vojnega ai notranjega minstirstva ter vojne akademije so bili postavljeni štirje mogočni stebri, vsi odeti v črne draperiije in okrašeni z veliko sliko pokojnega vladarja. Ko pripeljejo gardisti mimo lafeto s pokojn;m vladarjem, klecnejo tisočem kolena. Človek se ne sme ozreti na množico, iz katere prodirajo bolestni vzkliki žena, globoki vzdihi starcev, osivelih v bojih za domovino. Narod šepeče tiho poslednjo najglobljo molitev. Prihod pred postajo Povorka polagoma zavfje v Nemanjo ulico in se zdržema bFža Wilsonovemu trgu, poslednjfi postaji te poslednje veličastno žalostne poti pokojnega ljudskega vladarja. Trg pred postajo je skoraj prazen in vendar se je zbralo ob njegovih robovih in v sosednjih ulicah četrt milijona bednih ljudi. 12 stebrov, ovitih v črnino, stoji na trgu. Na njih so teiciali kraljevega imena m relief velikega pokojnika. Pred hotelom »Solunom« je posrtrojena četa kraljeve garde z zastavo in godbo. Tam je obstal tudi armijski general Tomič s svojim štabom. Nizko lete nad trgom letalšk« eskadrile, še motorji se oglašajo z ne-dojmljivo tugo. Ko so pripeljali na trg lafeto s krsto, je ves narod pokleknil in se razjokal. Gardisti, ki so peljali topovsko lafeto, so obstali pred vbodom v dvorsko čakalnico. Poklonitev suverenov in njihovih odposlancev Sprevodu pride naproti romunska kraljT-ca-mati Marija. Nemo pristopi k svoji hčeri, kraljici Mariji, jo objame in poljubi. Ob strani zavzamejo mesta Nj. Vel. kralj Karol, Nj. Vis. knezi Pavle, Arsen, Jurij ter predsednik republike Lebrun. Mimo lafete odkorakajo odposlanstva tujih suverenov, vlad in parlamentov. Na čelu stopa predsednik Nemčije general Goring z nemško delegaci jo. Za njim vojvoda Spoletski. knez Ciril knez Nikola in drug!, ki obstanejo vsi poleg dvorske čakalnice. Tudi ostal: odposlanci zavezniških in dragih vojsk se razvrstijo okrog krst. Ob lafeti stoje naši generali kot noslednia straža mrtvemu poveljniku in vladarju. Češkoslovaški oficirji stopajo nemo mimo krste m r tzkazui^io čast s strumnim voi<»Sk?m pozdravom. Za nrimi prikoraka 5o odn/vslanci ostalih vlad. za^topniilo angleške vo^Ve. francoskega senata in parlamenta. Globoko sklonjenih glav, oči uprte na krsto, stopajo dalje vzdolž postaje. V globoki žalosti prihajajo naši narodni poslanci in senatorji s predsednikoma dr. Kumanudijem in dir. Tomašš-čem. Tudi oni stopijo v stran in čakajo. Neprestano si brišejo oči. Vedno znova jim polže solze po licih. Nihče ne more ukrotiti svojih čustev. Vsa n-epregledna množica plaka in jok se duši v brnenju silnih motorjev bombnih letal, ki krožijo nad trgom m se spuščajo vse nižje, nižje. Pokojni kralj se poslednjič poslavlja od svoje prestolnice, svojih milih Beograjčanov, vsega svojega naroda. Mirno njega korakajo strti v najtežji žalosti ministri, predsedniki naših mest m ostali iz tužnega sprevoda. Iz letal padajo venci, cvetje, poslednji pozdrav nase letalske sile vrhovnemu komandantu. Defile naše vojske Ura je odbila po U. Kratek znak s trom-bo: Jugoslovenska vojska, mimo! Brez godbe zabobnijo po tlaku koraki velike vojske kralja junaka. Rezka povelja se čujejo a daljave, z brnenjem motorjev »e mešajo trdi udarci podkovan ih pet po tlaku. Defile, poslednji pred krsto pokojnega vladarja, je otvoril armijski general Tomšič s svojim štabom. Za njim eskadiron kraljeve garde pod poveljstvom generala Popoviča. Nato vojni minister MiJovanovič z vsemi generali in admirali in za njimi spet eska-dron konjenice kraljeve garde s sklonjeno zastavo v širokih vodnih kolonah. Globoko se sklanjajo zastave pred krsto, še glave konjev se sklanjajo k tlom. Konjenikom m> sledila vojaška odposlanstva vseh našifc polkov. Po štirje in štirje korakajo zasta. vonoše s poikovnkni zastavami poleg vsakega, po en podofiok in of;crr. Za pollkov-nimi zastavami stopa bataljon pešpoFka kraljeve garde Strumno korakajo stasfti gardisti, vrste so izravnane kakor na vrvici, oči mrko uprte na krsto, v kateri počiva njihov poveljnSk Zadnji pozdrav zavezniških vojsk Naši vojski sledijo oddelki zavezniških vojsk. Mimo krste defilira odposlanstvo francoske vojske. Ob krsti se ustavijo Dobnarji in trobentači. IJobn: nt. vsi prevlečeni s črnim blagom. Zamolklo udarjajo tolkači, turobno se odlašajo trobente Generalska koračnica. Zadnji pozdrav zavezniške Francije prijatelju, kralju. V kratkih odsekanih korakih stopajo vojaki slavnega verdunskega polka, najbolj Junaškega oddelka franoake vojske Bobnarji udarjajo takt Zastavonoša do z*m!Je skic. Žalna svečanost, kakršne jugoslovenska zemlja še ni videla ln tako pretresljive tudi ostali svet najbrž ne Konec sprevoda je odšel izpred Saborne cerkve ob 9.15. Ko se je sprevod pomikal po gJavnih beograjskih ulicah, je krožilo nad mestom nad sto letal, naših, češkoslovaških, francoskih in romunskih, izkazujoč v zraku poslednjo čast našemu kralju. Na krilih vseh letal so vihrale dolge črne zastave. Sprevod se Je počasi pomikal po Kralja Petra in Kneza Mihajla iHicd preko Terazij, po Kralja Milana, Miloša Velikega in Ne-manjini ulici do železniške postaje. O pojavu lafete s kraljevo krsto so stotisočglave množice, zbrane na ulicah, popadale na kolena Ln iz tišine se je čul o samo ihtenje, prekinjeno vedno na novo z izbruhi glasnega joka in neprestano spremljano od brnenja avionskih motorjev. Več tisoč vencev Mogočno turoben vtis je vzbudilo tudi ogromno število vencev, ki ao jih vozili na 15 vojaških kamionih. Sledili so nato nosilci irencev tujih vladarjev, med njimi angleškega kralja Jurija V., romunskega kralja Karola bolgarskega kralja Borisa, italijanskega, švedskega, norveškega, danskega kralja, nizozemske kraljice, albanskega kralja, japonskega cesarja Hiro-Hita, biv-Sega španskega kralja Alfonza, predsednika slednje spremstvo jugoslovenske vojske je eaključil oddelek kraljeve garde. Vojske zavezniških in prijateljskih držav Za jugoslovensko vojsko so korakala odposlanstva prijateljskih in zavezn ških di-žav. Prvi so Francozi, 250 jih je. Nemo stopajo visoki Bretonci v svojih modrih uniformah in črnih čeladah, njim na čelu komandant slavnega verdunskega polka polkovnik Duploy. Globoko se klanja zastava tega junaškega polka. Za njim stopa oddelek francoske mornarice, 15 ofic rjev in 200 mornarjev s francoskih križark, ki sta spremljali naš rošilec »Dubrovnik« na njegovi tužna poti iz Marseillea v Split. Tik za njimi stopajo gojenci vojaške akademije v Sa nt Cyro, ki jih vodi major invalid brez leve roke Na čelu francoske mornariške pehote stopa 30 bobnarjev in trobentačev. bobni odeti v črnino, trobente z dolgimi črnimi trakovi. Njim »ledi zopet oddelek francoskih mornarjev, nato pa oddelek francoskih lovcev. Prihajajo angleški mornarji, s puškami na ramenih, moštvo z angleškega sredozemskega brodovja, ki je izkazalo Viteškemu kraiju poslednjo čast pred splitsko luko. Ogromne množice pred kraljevskim domom v Beogradu Predsednika francoske republike g. Lebruna v spremstvu Nj. Vis. pozdravljajo člani naše vlade kneza Pavla »' 5 ,TkoTBo zastavo. 8 strumnim korakom ma'š:r«tjo fr*ask. mornarji s puškami na ramenih in bajoneti na njih. In potem angleški vojaki, otliirjj • po-vešen!m. sabljami. Za njim^ ruiuunsAi vojaški odJelek, trobentači na čelu. S trooen1 *mi ob ustnih korakajo Runmni, toda glas njihovih šoten je onemel, da ne bi motil veličastne tišine, ki je vladala na prostranem trgu. Nov oddelek prihaja. Vojaško odposlanstvo bratske češkoslovaške vojske. Mirno, turobno korakajo naši zavezniki. in za njimi prihaja garda predsednika turške republike Kemala paše, grški eno. ni s rdečimi čepicami na glavah in v belih uniformah, ki ao se živo odražale od ostalega voJaStva, nato angleški mornariški strelci, za njimi pa večji oddelek naše vojne mornarice. Mimo krste je defi-liral bataljon češkoslovaškega 6. pehotne ga polka NJ. Vel. kralja Aleksandra I, za njimi člani »Poilus d* Orient«. Končno Junaki odlikovane! a Karadjordjevo zvezdo ln meči na prsih. Nazadnje so pripeljali kraljevega konja, ob zaključju pa je defilirala še naša arti. ljerija in baterija artiljerijskega polka kraljeve gard«. K« h ji O. mUJsei defile vojaštva, ao se nenadoma pojavite nad trgom v dolgi vrati eakadie naših ia zavezniških vojnih letal. Zopet je padal« cvetje. črni vlak zapušča za vedno prestolnico Točno ob 11. m narodni poslanci in senatorji a predsednikoma dr. Kamanudljem in dr. romašičem dvignili krsto s lafete in Jo odnesli v dvorsko čakalnico. Prvi bataljon gardljikega peSpolka Je tekasal sad. njo čast, oddal poslednji pozdrav svojem« poveljniku. Počasi «o nesli krsto. stari ftpaMr dostojanstvenikov, ki so se klanjali, talne pozdravljali velikega pokojnika. V dvorni čakalnici Je stopil pred krste patriarh Varnava i vsemi episkopi ln molil molitve za večni mir in pokoj duše velikega vladarja mučenika Za krsto so od. nesli v čakalnico kraljeve lnsignije. Na peronu je čakala kraljeva garda, godba Je zasvirala žalno koračnico. Krsto »o gardisti počasi prenesli v vagon. Viteški kralj Zedinitelj Je odhajal za večno lz svoje pre- k •vejte r» »Htenlm prednikom. Godba je neprestano svirala fcaloetinka. Se zadnje molitve Je opravile duhovščina pred črnim vagonom, aa katerem sta ae odratala dva velika bela križa. Vladarji, knezi ln kneglnje, dostojanstvenik!, poslanci ln senatorji, duhovščina, diplomati ter delegacije so zavzeli me&ta v ostalih vagonih pogrebnega vlaka. Prav počasi Je Ob 11-36 vlak odhajal a postaje. Vse p laka aa Izgubljenim očetom domovine. Vse objema težka nepopisna bol. Solze polzijo neprestano po rasoranlh licih, globoko sklonjenih glav kleči mnodtloa. ln neutolažljivo Joče aa tvojim Gospodarjem, ki odhaja sa vedno, zapuščajoč narodu svojo poslednjo oporoko: Čuvajte mi Jugoslavijo! že davno Vlaka al več ln množice še vedno klečijo, molijo, plakajo. Kakor da so vkovani, se ljudje ne zganejo s svojega mesta. Kakor, da nihče ne veruje, da se Je moglo vse to zgoditi, strme nemo v postajno poslopje, za katerim Je Izginila krsta njihovega gospodarja. Ura se bliža že poldnevu, ko se množica vsa stTta vendarle zgane hi polagoma redči, razhaja. NA OPLENCU - GROBNICI SLAVNIH KARADJORDJEVIČEV Med brnenjem 110 vojnih letal, grmenjem topov, salvami pušk, med ilitenjem in ječanjem naroda so včeraj ob 3* pop. položili Viteškega kralja Zedinitelja k poslednjemu počitku Točno oto M.30 se je odtpeflal dvorni vlak a krsto pokornega kralja aa pot proti Mladenovcu. Y dvornem vlaku so bMl Nj. Vd. kraij Peter H., Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Via. knez Pavd-e, Nj. Vis. knez Arzen, Nj. Vet romunska kraljica mat: Marija, Nj. VeL kraij Karel, kneginja Olga, princesa Marina, nadvojvodam fleana, angleški princ Jurij Kenfski. rumunski princ Nikola, predsednik francoske republike Le brun, Duca fieškcrdžjum slavij al od visokih francoskih gostov. Predsednik g. Lebrun se je posebno prisrčno po. Plovil od Nj. Vis. kneza-namestnika, preden je stopil v vlak, se Je še enkrat rokoval a predsednikom vlade g. Uzimovičem. V vlak je stopil tudi knez Arzen, ki po. tuje v Pari«, da se udeleži v imenu namest-ništva pogreba pokojnega Poincareja. Z g. Lebrunom potujejo gg. Pietri, mor-nariški minister, šef protokola predsednika francoske republike in jugoslovenski poslanik v Parizu g. Spalajkovič. Ob 19.35 je godba zaigrala francosko himno in vlak se je začel pomikati. G. Lebrun se Je prikazal pri oknu in vidno ganjen z glavo odzdravljal na ovadje zbranega odličnega občinstva. Ljubljanskemu meščanstvu! Pozivamo ljubljansko prebivalstvo, naj se v čim večjem števila udeleži današnjega slovesa od predsednika francoske republike Lebruna, ki se bo peljal na povratku s pogreba pokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja skozi Ljubljano ob 8.12 zjutraj. Sestanek zunanjih ministrov Male antante Praga, 18. oktobra, g. Kakor zatrjujejo v odločilnih krogih, se bo stalni svet Male antante, ki se bo jutri sestal v Beogradu, kjer so zbrani vsi trije njeni zunanji ministri, bavil izključno s političnim' vprašanji. Ker imajo s poizvedovanji o mtelektualnih povzročiteljih atentata v Marseilleu sedaj se opraviti varnostne oblasti ;n sod šča v več državah tn ker se o njih ne more razpravljati. preden ne bo zaključena preiskava. nI pričakovati, da bi sedanja beograjska konferenca zunaniih ministrov Male antante sprejela v tem pogledu kakšne končne sklepe. Nase zastopstvo na Poincare jevem pogreba Pariz, 18. oktobra, p. Na pogrebu velikega francoskega državnika, bivšega predsednika francoske republike Poincareja bo zastopal jugoslovensko kraljevsko rodbino Nj. Via. knez Arzen, jugosloveneko vlado pa poslanik dr. Spalajkovič. Aromafln specijalna diSavna mešanica za klobase, vseh vrst pečenk in omak, za obare, zrezke in divjačino. En sam poskus Vaa pritegne k stalnim odjemalcem. Narod plaka Slike iz starega dvora v Beogradu — častna straža ob krsti — Nepotolažljivi stari kraljev sluga Beograd, 17. oktobra. Dež rosi izpod neba, kakor da tudi nebo oplakuje mrtvega gospodarja Jugoslavije. A množice čakajo, čakajo v nemi boli m tužnem hrepenenju, da se še enkrat poklonijo Njemu, ki je tako ljubil svoj narod in svojo zemljo. Nič jih ne moti, da se zdaj pa zdaj vlije ploha. Nemo stoje v dolgih nedoglednih vrstah, gospod in delavec, uradnik in kmet, elegantna dama in preprosta služkinja. Pred dvorom je največja gneča. Od zadaj pritiskajo množice, a oni v dvorani pred mrtvaškim odrom se ne morejo ločiti. Reditelji prigovarjajo, toda ljudje se kar ne morejo ločiti. Se in še upirajo svoje oči tja na krsto, kakor da bi hoteli prodreti mrzlo kovino in tudi hrastov les ter pozvarti nazaj v življenje viteškega in modrega kralja. Ob katafalku častna straža. Oficirji, gardisti in Sokoli. Vsako uro se menjajo. Običajne predaje ni. Vsak stražar z golo sabljo, sklonjeno k pozdravu, ve, da je na častni straži in da preko njega vojska in Sokolstvo izkazujeta poslednjo čast svojemu vrhovnemu poveljniku in prvemu viteškemu Sokolu. Nepremično stoje, kakor da so vliti iz brona, le oči so jim rosne m kljub zadrževanju se krade na lice solza za solzo. Ko odhajajo in prihajajo, stopajo po prstih, da ne motijo miru in svete tišine, ki vlada v polmračni dvorani, pretvorieni v največje cvetišoe jugoslovenskega naroda. V kotu ob strani stoji sivolas mož, bled in udrtih oči, iz katerih kakor iz neusahljivega vira neprestano drse debele solze, lesketajoče se v povešenih brkih kot kristalni biseri. Tu stoji rn poseda, odkar so prenesli krsto s pokojnim kraljem z beograjskega kolodvora v stari dvor in plaka, plaka. To je osebni sluga blagopokojnega kralja. Trideset doJgih let, trideset tudi težkih let je zvesto služil svojemu gospodarju, ki mu je bil vse na svetu. Povsod ga je spremljal, hodil z njim, po vseh potih, čez albansko Golgoto v izgnanstvo in zopet v triumfu nazaj v domovino. Dvorni uradniki ga tolažijo, a zamam. Zečevič neutolažljivo plaka in se niti za minuto noče ločiti od svojega mrtvega gospodarja. »Le eno me tolaža.c pripoveduje pov-praševalcem. »Trideset let sem ga spremljal vsepovsod, bila sva tudi na pogrebih tujih vladarjev, toda nikjer nisem videl tolike žalosti.« Globok vzdih se mu iztrga iz prs, globoko se zamisli in pripoveduje dalje: »Ko ie kralj odhajal v Marseille, se je prvič zgodilo, da sem se moral ločili od njega. Doslej sem ga povsod spremljaL tokrat pa mi je rekel: »Ne potuj z menoj z ladjo. Pojdi okrog z vlakom. V MarseiJleu se zopet sni-deva in tam mi boš potreben. Res sem se peljal z vlakom in ga počakal v Marseilleu. Tam sem mu na »Dubrovniku« poslednjikrat pomagal obleči admiralsko uniformo. Nato sem odšel na marseilleski kolodvor, da pripravim vse za odhod v Pariz. Pol ure potem, ko sem se ločiJ od svojega gospodarja, so mi povedali da je bil izvršen atentat in da je ranjen. Rekli so mi, da ima samo malo rano na licu. Ko sem prišel na prefekturo in ga videl ležati na divanu, sem rnisiH, da spi. Čakal sem, da bi se zbudil in da krenemo dalje. Tedaj so mi rekli, naj poljubim svojega kralja- Sele tedaj sem spoznal, kaj se je zgodilo in srce mi je pokalo od nepopisne bolesti.« In znova plaka, gorko plaka. Na mrtvaškem odru sredi dragocenih rož in belih kri-zantem leži zelena vejica božiljka. Neznatna zelena bilka, kakršnih je po Črni gori, zlasti okrog Cetinja na vsakem koraku. To vejico preprostega zelenja je položil svojemu mrtvemu kralju in Gospodarju na oder njegov zvesti neutolažljivi sluga. Kaj-tl božiljka je bila najljubša kraljeva narodna roža, nekak kraljev rožmarin. Temni obTaki zagrinjajo nefbo. Se vedno rosi. Ura gre pjoti polnoči. Vrata dvorane v starem dvoru so se zaprla, zaprla za vedno. Nikdar več ne bo narod v tej dvorani poedravijal svojega kralja Junaka, kralja Viteza, kralja Voditelja. Le še malo in odnesli ga bodo iz te dvorane v Saborno cerkev da sledi na zadnji poti svojemu velikemu očetu. Okrog dvora pa je še vedno vse črno, črno ljudstva vseh stanov, vseh poklicev, iz vseh delov države, nemo stoje vse naokrog, le tiho in pritajeno ihtenje moti grobno tišino. Narod plaka, plaka za svojim nepozabnim kraljem. V srcih vseh stotisočev pa ie ena sama misel: »Ti, o kralj nas zarpuščaš, a Tvoj duh in Tvoja vera ostanejo med nami.« Žalne svečanosti v Zagrebu Zagreb 18. oktobra n. Tudi Zagreb se je danes ob pogrebu velikega našega vladarja zopet ves razbolel. Tužno, resno so valovale množice proti cerkvam in se zgrinjale k molitvi za pokoj duše pokojnega kralja mučenika. Ob 8.15 Je bil v pravoslavni cerkvi svečan parastos, ki so se ga udeležili armij-ski general Marič, komandant mesta gene. ral Bodi in ostala generaliteta, poaban dr. Kadži z nekaterimi višji banovin, uradniki, konzularni zbor z zastopniki mesine ob. čine, kolikor jih je ostalo doma, in velika množica ljudstva. Paroh Lazar Jakšič je imel govor, v katerem je poveličeval pokojnega vladarja in njegove zasluge za .-re£o vseh nas. Ob 9. Je brnel v katedrali ob veliki asistenci kanonikov slovesno zadušnico sivolasi nadškof dr. Ante Bauer, ki ga je visoka starost zadržala, da se ni udeležil pogreba pokojnega našega vladarja v Beogradu, kjer ga je zastopal njegov koadju-tor nadškof dr. Stepinac Cerkev je bila nabito polna ljudstva. Prisotni so bili vsi dostojanstveniki in zastopniki oblasti. Pevski zbor je prepeval Davidov psaim »Miserere mei Domine«. Ko je duhovščina pričela na glas moliti za pokojnega kralja, se jI je pridružila vsa cerkev. Oči tisočerih so se zasolzile. Objokani so ljudje zapuščali cerkev. Častna četa pred katedralo je oddala tri salve kot poslednji častni pozdrav pokojnemu kralju Zedinitellu. Nato je bila služba božja v evangeljskl cerkvi. Daroval jo je župnik Becker, ki Je imel tudi ganljivo lep govor o veličini dvše pokojnega vladarja Zedinitelja. Tudi v gr. ško-katoliški cerkvi in v izraelitski sinagogi so opravili duhovniki in rabini žalne obrede. Popoldne so tik pred 3. uro z griča zagrmeli -topovi. Strel za strelom je padal in ljudje, ki so bili na ulicah, so obstali in zaslutili, kako polagajo krsto s pokojnim vladarjem v grob na Oplencu. Pavelič in Kvaternik aretirana Na zahtevo francoskih sodnih oblasti je italijanska policija aretirala v Turinu dr. Ante Paveiiea in Evgena Kvaternika Pariz, 18. oktobra č. Agencija Havas poroča: Na zahtevo francoske justice so danes italijanske policijske oblasti v Turinu aretirale dr. Ante Paveiiea in Evgena Kvaternika. Bila sta takoj zaslišana, vendar pa sta oba izjav la, da nista niti posredno sodelovala pri atentatu na jugoslovenskega kralja v Marseilleu. Oba so pridržali v turinskih zaporih. Pričakovati je, da bosta izročena francoskim sodnim oblastem. Dunaj, 18. oktobra i. Vest o aretaciji dr. Paveiiea in Kvaternika rimske informacije potrjujejo. Brnska radio-postaja Pariz, 18. oktobra w. Francoska policija mrzlično nadal3uje preiskavo o sokrivcih Dopoldne je dolgo. 4L ure pouka pa bo Vaš malček lahko izdržal, če bo zajtrkoval žitno kavo nADRIA" marseiHeskega atentata. Trenutno išče zaupnika v Turinu aretiranega voditelja hrvaških teroristov dr. Paveiiča, baje 28-let-nega steklarja Bžika (?), ki je menda prinesel pravim morilcem Aleksandra nalog za izvršitev krvavega zločina. Razen tega iščejo oblasti tudi plavolaso Jugoslovenko, ki so jo ponovno videli v družbi treh teroristov, o kateri pa doslej še niso našli nobene sledi. Rim, 18 oktobra g. Policijske oblasti v Turinu so zelo rezervirane glede aretacije obeh terorističnih voditeljev dr. Paveiiča in Kvaternika in odklanjajo vsako informacijo. Kakor zatrjujejo, so oba terorista že več ur zasliševali, vendar sta baje odločno zanikala kakršnokoli sokrivdo pri marseil-leskem atentatu Najbrž bosta izročena francoskim preiskovaln'm oblastvom. Domnevajo da je več kot gotovo da bo Italija ugodila morebitni rancoski zahtevi po izročitvi, take da bo konfrontacija med voditeljem teroristične skupine z Jankapuste in najetimi zavratnimi morilci lahko razkrila ozadj<* marseilleskega krvavega čina. je sporočila isto vest že ob 19.15. Pariz. 18 oktobra w. Po vesrteh Iz Amsterdama je nizozemska policiia v Herrle-nu aretirala lugoslovenskega dijaka Fran. ca Ježo čigar potni 'ist 1e bil ponarejen. Ježa je baie priznal, da je politični begunec in voditelj neke dijaške organizacije, ki ie sovražna jugoslovenski vladL Nepozaben ža dan Ljubljane Desettisoči Ljubljančanov sa se poklonili veličini smrti Viteškega kralja - V vsej dravski banovini so bile žalne svečanosti, kakor jih naši kraji ne pomnijo Ljubljana, 18. oktobra. V meglenem jutru se rano drami Ljubljana Iz stolpov ljubljanskih cerkva še vse jutro preliva preko mesta žalostno petje zvonov. Črno opravljeni hite ljudje svojo pot. Na Kongresnem trgu, pred magistratom in drugod dopolnjujejo poslednje priprave za poča-šeenje mrtvega vladarja. Vsa ljubljanska okna so okrašena s cvetjem, zelenjem; črnimi zastavicami. Bele, rdeče, rumene sveče mučeniško čakajo devete ure, da tiho zaplapolajo. Naravnost bohotno žalno se je za dan največje žalosti okrasila Ljubljana. Po trgovinah je že v sredo popoldne pošel črni papir... V cerkve hite ljudje. Zbira se v žalno okrašenih svetiščih šolska mladina in odrasli Narod. Zadone v žalostnih akordih orgle, proseči so glasovi pred oltarji in šepetaje v molitvah se premikajo ustnice razžaloščenih vernikov. Po zgodnjih mašah hite množice še v stolnico. Polna je cerkev, poln je trg pred njo. Po zadušnici v stolnici pa se razlijejo reke ljudstva čez trimostje. Hite na Kongresni trg. Kretanje je mirno, dostojanstveno. To vedno zameglelo ozračje stresa od časa do časa le topovski sunek, da venomer opozarja mesto in deželo: V največjem veličastju, objokovan in ljubljen od vsega naroda, lega danes Viteški kralj k večnemu počitku. In že so zatrepetale svečke po oknih, zlato so se zablestele žarnice, pred slikami mrtvega vladarja. Vse poulične svetilke, zavite v črno tančico so gorele že od jutra.. Togo vise črne zastave s streh, niti rahla sapa jih ne zgane. V sivi dopoldan se s temen nebotičnika sukljajo proti nebu štirje svedri črnega dima. Silne bakle izgorevajo tako. Mogočen topovski strel je oznanil pri-četek žalne svečanosti na Kongresnem trgu. Poln je trg, polno se še pretaka ljudstva po vzporednih in prekrižanih cestah Zvezde. In kakor vselej ob posebno velikih manifestacijah v osrčju mesta, je tudi danes sprejel Grad na svoje terase množico ljudi. Navzlic megleni kopreni je bil pogled na mesto in na Kongresni trg mogočen. Kakor črn mramorai nagrobni -blok je bila množi pa, razporejena po trgu. Ia razločneje kakor po tr|pi samem je zvcžnžk na Gradu oddajal besede obeh govornikov, petje, godbo, salve ... Spet se je razjokalo nebo. Iz nizke megle je pol ure pršilo in omočilo ljubljanska tla. Že 'iavno pred pol 15. uro pa hiti spet vsa Ljubljana, po vseh ulicah pred magistrat. Druži se v veletok v Stritarjevi ulici, prikorakajo čete gasilcev, na okrog stopnišča pa so že zbrani ljubljanski pevci, nad 300 jih je. Prihajajo dosto- janstveniki. Ogromna je ta množica, ne-dogledna daleč tja v Stritarjevo ulico. ^ Top z Gradu naznani najsvečanejši trenutek. Mnogo jih je še, ki so pravkar prihiteli v mesto, in jim je še daleč do cilja, do magistrata. Ali že je top treščil drugič. Molk zavladaj za pet minut po vsej državi: zdaj lega Viteški kralj k pradedu in očetu na Oplencu... Suge-stivno se ustavi vsak korak. Ljudje stoje na mestu odkritih glav. Ta poslednji drsajoči korak se boječe ustavi v silni tišini. Med splošnim molkom se oglasi le otroški glas, ki ga pa mati z božajočo besedo ublaži, da utihne. Obstali so vozovi kakor začarani, tramvaj, motorna vozila, kolesarji stopajo na tla in obstoje na mestu. Celo na kolodvoru preneha vsak ropot Dostojanstvo miru je za-kraljevalo. Za pet minut — o teh pet minut ne bomo pozabili nikoli! In spet vzvalovi življenje na ulicah in se pomikajo v smeri proti magstratu še stotine in stotine ljudstva. Odkritih glav poslušajo besede govornika, poslušajo v srce segajoče žalne pesmi, čujejo salve in himno. Dostojanstvena, čeprav vsa rarfalo-ščena je preživela Ljubljana najmrač-nejši dan Jugoslavije. Za nami ostaja težka tuga, ki je nikoli ne bomo preboleli, ali v novo življenje nas spet kliče volja do dela in napredka za blagor našega novega kralja Petra IL in Domovine. V stolnici in drugih cerkvah Vsa v čmo zagrnjena je bila danes stolnica sv. Nikolaja. Se luči so bile ovite v črni flor. Pred 8. so začeli prihajati v svetišče civilni in vojaški dostojanstveniki; ban dr. Drago Marušič, podban dr. Otmar Pirk-majer, divizijski general Vladimir Cukavac, predstavniki univerze, sodišča, vseh drugih državnih uradov, samoupravnih ustanov, društev in korporacj, vsi zastopniki tujih držav in oficirski zbor. Pred cerkvijo pa je za častno straž® stala četa 4. planinskega polka s čeladami in vojaSka godba. Dp zadnjega kotička je bila nabita cerkev, ko se je pričelo žalno opravilo. Pred oltar je stopil stolni prošt s številno asistenco, vsi v bogato vezenih vijoličastih omatih. Zabučale so orgle, odipeva stolničnl pevski zbor... Žalno opravilo je trajalo tri četrt ure. Žalmice so bile tudi po ostalih katoliških cerkvah ter jim je prisostvovala šolska mladina in vsepovsod mnogo faranov. Že ob 7.30 je bil parastos v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišiča, opravil ga je prota Gjorgje Budimir. Žalnemu opravilu so prisostvovali civilni odličniki, oficirski zbor in četa vojaštva. — Istočasno se je vršilo žalno opravilo v evangeljski cerkvi, v vojašnici kralja Petra pa je bilo tudi muslimansko versko žalno opravilo. Desettisoči zbrani na Kongresnem trgu Žs dolgo pTed napovedano uro so se pričele na Kongresni trg zgrinjata ogromne, tihe množice občinstva. Po vseh ulicah v so seščini so se pomikale proti prostoru Dred nunsko cerkvijo kar dolge, nepretrgane procesije ljudi. Trg sam, ki so ga cernirali skavti, so zavz\'a društva, korporacije in predstavništva, v parku se je zb?alo ostalo občinstvo, mnogo ljudi pa se je nagnetlo tudi v Selenburgovi ulici in v Gradišču. V strnjenih vrstah je stalo na tr2u okrog 500 zastopnikov 75 društev s svoj mi prapori, poleg njih pa veliko število šolske mladine z učitelji in profesorji. Nadvse odlično je bila zastopana naša vojsika s pol bataljona vojakov in s skoraj celotnim oficirskim zborom ljubljanske garnizije. ki so se mu pr družili tudi naši rezervni častniki. Jedro urejenega kareja je tvorilo Sokolstvo s starim praporom Ljubljanskega Sokola na čelu isn pa gasilci ljubljanske župe v krojih, stopnišče pred cerkvijo in pločnik pred njo so zasedla pevska društva z mojstrom Hubadom in direktorjem konservatorija Betetiom. V kotu ob trgovnni Novak pa so bili sedeži ofic:elnih predstavnikov. Tu so se k poslednji svečanosti za mrtvim kraljem zbrali ban d:. Marušič, komandant dravske divizije general Cukavac, podpredsednik mestne občine prof. Jarc, pomočnik bana dr. Pirkmajer, ves ljubljanski konzularni zbor s konzulom francoske republike Remerandom na čelu, upravnik polic je Ker-šovan, sreski načelnik Zn darčič, predsednik apelacijskega sodišča Vrančič, direktor finančne direkcije dr. Valjavec, višji državni tožrilec dr. Grasselli. železn ški direktor Cugmus, državni pravobranilec Sou- van, poštni direktor dr. Tavzes, dekani vseh fakultet univerze kralja Aleksandra, načelniki oddelkov banske uprave, magistratni direktor Jančigaj, korporativno zbrani člani mestnega sveta in predstavn ki odvetniške, rotarske, zdravniške, inženjerske, delavske zbornice, predsednik Zbornice za TOI Jelačin, predsednik Pokojninskega zavoda dr. Baltič, zastopniki OUZD pa še mnogih drugih uradov, korporacij in šol. Ob vznožju starodavnega stebra s kipom Sv. Trojice, ki se je okrog njega v spirali ovijal trak črnega flora, je bil v zatišju umetnega palmovega gaja postavljen črn katafalk, počez previt z državno trobojni-co, na njem pa srebrn šlem z viteškim: in-signijam:. Ob odru častna straža vojakov. Sokolov in gasilcev. Čqprav je katafalk samo simboliziral krsto pokojnega kralja, je bila vsa ogromna množica potopljena v nič manj težko resnobo in žalost, kakor če bi prisostvovala pokopu samemu Ob 9 30 je v znamenje žalovanja počil na Gradu prvi topovski st^ei. godba dravske divizije ie pod takt rko kapelnika kapetana Milovano-vača veličastno turobno za:grala Chopinovo žalno koračnico. Množica se je odkrila, mnoge izmed žen so pritajeno zaihtele. h nunske cerkve je prišel stolni prošt kanonik Nadrah v vijoličastem ornatu. z mltro in s škofovsko palico, ki je v škofovem menu ob asistenci kanonikov dr. Volca. dr. Svetine, dr. Stroja in Šiške in še dvanajstih duhovnov opravil žalne molitve. Ko so utihnili težki akordi žalne koračnice, je prošt stopil na prirejeno lečo pred spomenikom in izpregovoril besede, ki so vsem poslušaj očim segle v dno srca: »Spoštuj svojega kralja!" • • • Neredko vidimo na potu. ki vodi s pokopališča proti Ljubljani, tale prizor: Mater, črno oblečeno in zakritim obrazom in okoli nje sinove in hčere, i>se objokane in potrte. Ali nt ta vdovela, v globoki žalosti zatopljena mati naša drag& Jugoslavija in njeni žalujoči otroci mi vsi, in vsi Jugoslovani? Najtesnejša zveza, ki je med ljudmi na zemlji mogoča, je po božii volji zveza med možem in ženo v svetem zakonu Oba sta po besedah našega odrešemka eno telo. Ta zveza je lepa podoba razmerja med kraljem in njegovim kraljestvom Kakor pošten mož svojo ženo ljub' in zanjo živi. tako je kralj Aleksander ljubil svojo Jugoslavijo. Za njo je živel za njo delal, za njo se žrtvoval, za njo je dal tudi svoje življenje O Jugoslavija, veliko si izgubila/ Njega, ki si ga tako močno ljubila, ki je bil tvoj varuh Tvoja opora, tvoje upanje in tvoj ponos. Njega ni več Zato si oblekla črno obleko in žalno petje zvonov oznanja neizmerno bol tvojega srca. Le žaluj in plakaj, Jugoslavija, ker tvoia izguba je ve-tika. Mati žaluje in z njo žalujejo njeni otroci. Postali smo sirote, izgubili smo očeta. Kralj je oče svojega natoda in ista IV. zapoved, ki zapoveduje spoštovati telesne !jo h šo postavil na skalo. Taka nam mora biti Jugoslavija. S svojim delom za domovino p* bomo združili neomajno zvestobo do vladarske hiše, * katero nas je združila Božja Previdnost. Zvestoba do vladarske hiše je nam Slovencem prirojena Od svojih dedov smo jo podedovali s sveto vero, v kalen je vsaka zvestoba trdno zasidrana. Kdor bo ostal Slovenec zvest bogu, bo ostat zvest tudi svojemu vladarju. Narod slovenski bo ohranil hvaležen spomin svojemu pokojnemu kralju Aleksandru Zedinitelju, svojemu novemu kralju pa bo izkazoval vso ljubezen, spoštovanje in pokorščino. Dobri bog nam ohrani kralja Petra IL Naj počiva nad njim božji blagoslov in božje varstvo. Pevski zbor stolne cerkve Je pod vodstvom dirigenta Stanka Premrla ubrano zapel psalm »Kralju Aleksandru«, ki ga je zložni njegov pevovodja sam, nato pa je duhovščina pred katafalkom opravila prošnje molitve za mrtvega kralja. Dve četi vojakov v bojni opremi sta oddali tri salve iz pušk Aleksandru Zedinitelju v poslednjo čast, vojaška godba pa je zaigrala Beethovnovo žalno koračnico. Združeni zbori Hubadove župe, ki »o šteli blizu 300 pevcev in med katerimi je bilo tudi mnogo starih pevskih veteranov, kateri so se hoteli še enkrat t pesmijo pokloniti svojemu vel kemu vladarju, so pod vodstvom Zorka Prelovca zapeli veličastno »Usliši nas. Gospod«. Stolni prošt Nadrah je z ostalo duhovščino v topli molitvi poprosil boga še sreče mlademu vladarju kralju Petru IL. nato pa je — po končanem cerkvenem obredu — izpregovoril ban dr. Drago Marušič: Poslovilne besede bana dr. Marušiča Tnžnl zbor! Dosegli smo zadnjo postajo kriievega peta, ki smo ga nastopili, ko so streli v Marseillen oznanili svetu strašno vest, da Je ugasnilo dragoceno življenje našega nesmrtnega vladarja, Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. CM onega nsodnega večera pa do danes ena sama veriga žalosti, tuge, gneva in bolesti. Veselili rano se, da sprejmemo svojega Vodika, ko se vrne s svoje triumfalne poti v zavezniško Francijo, prinašajoč nam In vsemu svetu nove vere v mir in složno sožitje med narodi. Koliko razočaranje! Mesto da ngledamo Njegovo blago se smehljajoče obličje, smo v duhu spremljali Njegovo prestreljeno telo, ko ae je bližalo domačim obalam, da najde v ju- ; goslovenski zemlji svoj večni mir in pokoj, j Težko ozračje je leglo na našo lepo sloven- j sko zemljo. Ljubljana, vedno vesela ln žl- j vahna, je postala tiha in turobna, Iz slehernega kmečkega doma se čuje ihtenje in jok. V trenutku, ko tu zbrani slavimo spomin Velikega Vladarja, pojo v pretolnem Beogradu zvonovi svojo žalostno pesem, po njegovih črno odetih ulicah se pa med špa-lirjem ihtečega jugoslovenskega naroda vije žalni sprevod. Kralj Aleksander je nastopil svojo zadnjo pot. S strašnim udarcem je usoda posegla v razvoj našega narodnega in državnega življenja. Ko smo strti in onemeli sprejeli strašno vest o Njegovi mučenlšld smrti, nam je bilo, kakor da se rušijo tla pod našimi nogami, da drvimo nevzdržno navzdol _ v prepad. Široka vrzel Je zazijala pred nami., prevladala nas je skrb, tuj»a in obup. Težko bi navedli Iz tisočletne zgodovine primer, da je smrt vladarja tako globoko odjeknila, kakor je silno ln veličastno odjeknila v srcu Jugoslovenskega naroda tragična smrt Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja, našega nesmrtnega Vladarja in Gospodarja. Kako tudi ne bi! Saj nam blago-pokejni Viteški kralj ni bil samo kralj ln vrhovni predstavnik države in naroda, On nam je bil več, stokrat več. On je tvorec naše svobode in na tej najdragocenejši pridobitvi naše narodne zgodovine bo za večne čase blestelo ime Našega Velikega Mučenika. Ko ga danes skrušenl spremljamo na Njegovi zadnji poti, se s hvaležnostjo spominjamo vseh duševnih ln telesnih naporov, Id jih je tekom Svojega kratkega, ali bogatega življenja posvetil uresničenju te visoke zamisli. V duhu vidimo mladega prestolonaslednika, ko vkoraka po slavni kumanovski bitld v staroslavno Dušanovo Skoplje, prinašajoč stoletja pod-jarmljenim bratom svobodo in pravico. Tuž-no Kosovo polje je maščevano, temelji jugoslovenskega Piemonta so postavljeni. Ovenčan z lovorom Zmage se vrača na čelu Svojih nepremagljivih vitezov v Beograd Ves jugoslovenski narod čuti v tem trenutku v Njem svojega bodočega Osvoboditelja in Vodnika V strašnih letih svetovnega klanja vidimo zopet prestolonaslednika Aleksandra na čelu Njegovih herojskih vojsk, Id jih v nepopisnih mukah ln težavah vodi od zmage do zmage, tmajofi pred očmi samo en cilj, vreden vsakih žrtev: Osvobojen je in zedi-njenje vseh Jugoslovenov. žrtve niso bile zaman», Njegovo delo Je usoda bogato nagradila. Nad nami Je zasijalo toplo solnce Svobode, Id je jelo ogrevati ves naš narod od Triglava do Kaj-makčalana, od Timoka do našega modrega Jadrana V navzočnosti predstavnikov celokupnega naroda je dne 1. decembra 1918 svečano proglasil zedinjenje vseh Jugoslovanov v svobodni, neodvisni državi. Jugoslavija, ta naš stoletni sen, je postala živo meso, On pa Je postal simbol naše Svobode In našega Edinstva Ko so utihnili topovi na bojnih poljanah in je na svetu zavladal že težko pričakovani mir, je naš blagopokojni Veliki Vladar Svojo silno vlogo narodnega heroja, borca in tvorra neodvisnosti še prekosil s Svojim genljalnim, od vročega rodoljubja prežetim državniškim delom. Pripadla Mu je težka naloga, da privede s krvjo prepojeno, oa svetovne vojne do mozga Izmučeno zemljo, zopet mirnemu razvoju, da se sproste vrline naroda k napredku, sreči in blagostanju. Težka je bila ta naloga, skoro pretežka za enega človeka. Jugoslavija, ki se je zlila iz raznih pokrajin, sicer bratskih po jeziku in čustvovanju, vendar skozi stoletja razdvojenih vsled tujčevega jarma, ni mogla dolgo najti svojega ravnovesja, tem manj, ker razburkani povojni časi, ki so na vsem svetu povzročali občutek negotovosti, niso bili ugodni za mirno ustvarjajoče delo. In v teh burnih časih nam je bil On osrednja os vsega državnega življenja On je bil vrhovni razsodnik v vseh naših notranjih sporih ln trenjih. NI bil "Svojemu narodu le kralj, bil mu je od Boga poslan Oče tn Voditelj. S pogumno, Svoje svetle preteklosti vredno gesto, je z zgodovinskim šesto-januarskim manifestom udaril čvrste temelje naši narodni ln državni politiki ter jasno in nedvoumno začrtal smtrnice vsem bodočim pokolenjem. Ob tem visokem pojmovanju državljanskih dolžnosti so se razbili vsi malenkostni spori in narod se je zgrnil v vsej svoji celoti okrog svojega Voditelja, kateremu je neomajno zaupal in Ga brezmejno ljubil. V zavesti, da je mogoč vsestranski razvoj latentnih narodnih sil samo v mirnem ustvarjaj očem delu, je postal On prvi miro-tvoree v EvropL Čvrsta zgradba Male antante, Id je najmočnejše jamstvo miru v srednji Evropi, in ld je dala neštete dokaze -voje življenjske sposobnosti in svojega ogromnega pomena za svetovni mir, je Njegove delo. Ali to Njegovemu geniju še ni zadostovalo. Bilo je potrebno priboriti Jugoslaviji oni sijaj ln položaj v zunanjem svetu, Id ga po svoji geografski legi in po ima-nen^nih vrlinah svojega naroda v polni meri zasluži. Zato je ustvaril — izhajajoč od edino pravilnega načela, da balkansKi narodi ne morejo in smejo biti zgolj predmet svetovne politike, temveč, da morajo postati »oral subjekt Iste, — balkanski pakt. In že Gf vidimo neumornega na deln, da dš pravo moralno in stvarno vsebino tej veličastni zamisli, vidimo Ga, kako v svoji veliki šlrokogrudnostt — porabljajoč na vse, kar Je kruta zgodovina napravila, da bi balkanske narode razdvojila, — udarja temelje zbližanja obeh bratskih narodov, jugoslovanskega ln bolgarskega. Vidimo Ga, kako ob nepopisnem navdušenju vsega Svojega naroda, slavi nepopisne triumfe v bratski Sofiji in s tem začrtava jasno in določeno smer jugoslovanski in balkanski politiki. In še večji triumf Mu je pripravljal francoski narod, ld je pravilno ocenil ogromno delo ln nedosegljive vrline našega Kralja. Se nikdar ni bil noben suveren deležen takega sprejema, kakor bi ga bil deležen On. Ali v trenutku, ko je Beli Orel nlajvlšje vzletel ln razširil Svoja krila, Ga je zadela zločinska krogla ln padel je Orel s strtimi krili na tla. Kakšna strašna tragika, ld jo more ublažiti samo zavest da je Njegovo delo nesmrtno! Ce mora že ta bežen pogled na živ-Ijensko delo Velikega Vladarja vzbuditi pri slehernem dobro mislečem človeku neomejeno občudovanj, kako nezmeren je dolg, ki ga dolgujemo mi, ki smo uživali in uživamo trajne sadove Njegovih plemenitih naporov. Najveličastnejši spomenik bi ne mogel izraziti one hvaležnosti, ki jo čuti ves naš narod do svojega mučemSkega Kralja Zato smo Mu pa dali najsvetejše, kar imamo, dali smo Mu vso svojo srčno ljubezen. In kako bi ne! Saj je bi) aajboliii sin Svojega naroda kri naše krvi, v Svojih človeških vrlinah poosebljene sinteza naše narodne duše. Ko smo govorili o našem Kralju, smo imeli vs! željo, da bi svet sodil nai narod po našem Kralja On je bil tako aaš, z vsako kapl jo Svoie krvi, z vsako Svojo misli jo, da si brez Njega tudi naroda samega nismo mogli predstavljati Poleg vrlin duha so ga dičile tudi vse vrline srca On ie bil pravi oče Svojemu narodu, blag in dohrotljiv. Vsaka Njegova misel je bfla posvečena dobrobiti naroda In zlasti mi Slovenci smo bili deležni Njegove posebne ljubezni. Saj ni bilo skoro kraja v Sloveniji, ki bi ga On ne poznal, in stot;ne priprostih sinov našega ljudstva branijo Njegovo prijazno besedo. Njegov blag smehljaj, kot največjo svetinjo v svojem spominu. Zato Ga po pravici objokujemo kot očeta. Kar Ga je ie posebej približalo našemu srcu in vlilo v našo dušo žalost in sočtrv-stvovan.je, je bilo Njegovo vzorno družinsko življenje. Mi ljubimo in poštujemo težko preizkušeno Kraljico Marijo, kot vzorno mater in soprogo, ljubimo z vso prisrčnostjo in ndanostjo Njegove vrviše-ne sinove in srce se nam trga. ko pomislimo na bol, ki jih je zadela. Veličastni izrazi ljubezni in vdanosti v teh težkih dneh naj bodo tudi Njim v oporo in skromno tolažbo. Kot največji Sin Svojega naroda, je bfl tudi največji Jugoslovan in patriot. Kdorkoli je prišel z Njim osebno v dotiko, jo bi! naravnost prevzet Njegove vroče ljn-bezni do domovine. Najtežje delo za domovino se je zdelo človeku lahko, ko se je vrnil osvežen in obod r en od Njega. Njegovo srce je bilo kakor velik ogenj ljubezni za narod, ki je ogreval vsakogar, ki je prišel z Njim v dotiko. Ali, kakor da je v tajni knjigi usode zapisano, da mora taka neizmerna ljubezen položiti samo še eno žrtev, ki je nje vredna, da mora mučeniško preliti svojo srčno kri za blagor domovine, tako je tudi On padel kot mučenih za Svoj narod. Poslednji utrip Njegovega srca. poslednja Njegova misel je bila posvečena Njegovi zemlji in poslednje sporočilo, katero nam je dal, so bile Njegove besede, ki bodo šle od pokolenja do pokol en {a, Vd bodo dragocen amanet vsem sedanjim in bodočim Jugoslovanom: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« In, ko se v brezmejni boli poslavljamo od svojega Kralja in Očeta, mu ne moremo položiti lepšega venca na Njegovo prezgodnjo krsto, kakor da vsi prise-žemo v tem svečanem trenutku, da bomo to Njegovo oporoko izpolnjevali in izpolnili, če bo treba, tudi s svojo zadnjo kapljo srčne krvi. Prisegamo Ti, Veliki Muče-nik. da bomo čuvali Jugoslavijo, tako nam Bog pomagaj! Spavaj sladko v Svojem hladnem doma, Oče naš dragi! Jugoslovanski narod bo bdel, da Ti nikdo več Tvojega večnega mini ne moti. Večna Ti slava ln hvala! Tužni zbor! Ne bili bi vredni spomina Velikega Pokojnika, ne bili vredni sadov Njegovega gigantskega življenskega dela, če bi v teh turobnih dneh, ko nam žalost in gnev razjedata ranjeno dušo klonili z duhom in obupali nad samim seboj. Nikdar v svoji zgodovini se nismo čutili tako močne, tako edine, tako pripravljene na vse žrtve, kakor prav v tem trenutku. Iz debla Karagjorgje-vičev je pognala sveža veja, mlada sicer ali krepka, ki ae bo zatajila debla, iz katerega je vzrasla. Ta zelena, nam svetlejše dneve obetajoča veja je naš novi Kralj Peter IL Tragični dogodek Ga je postavil v zgodnji mladosti na slavni presto! Karagjorgjevičev. Mlad po letih je postal up in nada jugoslovanskega naroda Njemu bo odslej veljala naša neomajna zvesoba in udanost. Narod, ki je z vso ljubezni jo in milino imenoval dosedanjega prestolonaslednika »našega Peterčka«, bo to svojo ljubezen v podvojeni meri prenesel na sedanjega Kralja Ko je mladi Kralj prvič stopi v Svojem vzvišenem dostojanstvu na jugoslovansko zemljo na Jesenicah, Ga je poleg tisoč ljubečih src pozdravil na postaji velik transparent, s katerim je dal narod odgovor na poslednje besede blagopokojnega Kralja in zagotovilo novemu Kralju: »Mi čuvamo Jugoslavijo!«- In tudi sedaj, v teh svečanih trenutkih, so vsa naša srca strnjena v vroči ljubezni in udanosti do našega mladega Vzvišenega Kralja, do Jugoslavije. V vseh naših srcih kipi proti nebu vroča molitev, da bi usoda naklonila našemu Kralin, da bi bil Svojemu Vzvišenemu Očetu enak po vrlinah duha in srca, da bi pa bil srečnejši od Njega. Naj čnjeta Zemlja m Nebo prisego naše neomajne ndanosti in zvestobe Kralju Petru II. in naši domovini Jugoslaviji! 2iv'o Kralj Peter n.! Živio Visoki Dom Karagjorgjevičev! Živela Jugoslavija! Izvajanjem g. bana se je vsa tisoč glava množica odzvala z enodušmimi vzkl ki novemu kralju in kraljevskemu domu. Državno himno je nato zaigrala vojaška godba. Občinstvo jo je poslušalo s pobožnejšim občutjem kakor kdajkoli. Potem se je veličastna komemoracija končala Tisoči ljudi, ki so se iz vsega mesta Zbrali na Kongresnem trgu. šo se v širokih rekah spet razi li po ulicah Toda žalost, ki je sijala v srcih in ki se je usipala še izpod samega neba. ni dala, da bi se življenje razgibalo v mestu. Od jutra do večera je bil en sam črn, težek praznik, kakor da je vseh mrtvih dan. OBČUTEK ZANESLJIVOSTI in dovršene negovanosti imajo one gospe, ki uporabljajo za svojo intimno toaleto preizkušeno sol za izpiranje ISLA - Spillsalz, proizvod šolnika Bad Ischl. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Paracelsus k. d., ZAGREB 3. Motnje v želodcu in črevesju, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefove« grenčice. Molk in žalostinke - ko ie krali legel k počitku Petminutni molk, ki je bil določen za občo narodno počastitev spom ni na mrtvega kralja, je Ljubljana skupno m prisrčno topo prebila na Mestnem trgu. Pred mestnim magistratom je Hubadova župa JPZ priredila posebno pevsko žalno svečanost, pri kateri so združeni zbori zapeli nekaj v ir-ce segaj očih žalo6tink- Na Mestnem trgu se je zbralo več tisoč prebivalstva, tako da sta bil; do kraja polni še Stritarjeva ulica in Pred škofijo tja do stolnice. Med drugimi odličnimi predstavniki so se svečanosti udeležili tudi ban dr. Marušič, pomočnik bana dr. Birkmajer s soprogo, podpred-sedn k mestne občine prof. Jarc in soproga predsednika dr. Puca. divizijonar Cu-kavac z generaloma Jovanovičem in Peki-cem ter s številnimi zastopniki oficirskega zbora in sreski načelnik Znidarčč. Častno so bili zastopani gasilci z župnim načelnikom Vrbincem in banovinskim inšpektorjem inž. Dolencem na čeki, pevska društva Hubadove župe pa so prišla s tremi prapo ri. Fasada mestne hiše je bila vsa zastrta x žalnim florom, nad balkonom se je v g o rečih žarnicah blestel napis: Slava muče niku Aleksandru L — Živel kralj Peter II Po oknih so gorele mrtvaške luSke, prav tako pa so migljale lučke po vseh oknih Mestnega trga in ulic naokrog. Točno ob 1430 je strel z Gradu oananil pričetek svečanega molka, gasilci, oficirju vojaki in vsi navzočni možje so kakor ok* naenela obstali odkritih glav. Med težkim molkom je žuborela samo voda is Robbove-ga vodnjaka kakor živ spomin življenja, Id se oglaša v tišino smrtt. Na sto in sto ženskih, a tudi moških rok pa je seglo po rutico ;n jo neslo k očem. Nekaj silnega, veličastnega fe ti fina, po-tvečena misli na velikega moža, ki Je tako tragično za vekomaj šel odtod. Globoka, grenka zamišljenost je šegi a v duše ti-sočev, ki so stali v žalnem zboru, a od njih je prešla tudi v sosednje ulice, v vse me sto in povtod je življenje okamenelo za pet težkih, brezupnih minut. V teh trenutkih molka so se milijoni bolesti, ki so ob pogrebnih urah zrasle do najbolj ptkoče ga Miška, zlili v eno vamo enodušno. do neba vpijočo bolest... Po svinčeno težkem premoru, Jo s magistratnega stopnjišča izpregovorii predsednik Hubadove župe dr. Svigelj: Govor predsednika dr. Šviglja Vzvišeni cilj modrega viteškega kralja je bil, v domovini do dna iztrebiti ia izkoreniniti boje m razprtije med rodnimi brati in ustvariti z vsestranskim sodelovanj esen trdno osnovo in podstavo za gospodarski in kulturni napredek in procvit skupne domovine. Pri tem ni puščal v ne-mar nobenega pokreta, ki bi utegnil tema namenu služati. Torej »e tudi ni ustavil pred pojavi reproduktivne jugoslovenske vokalne glasibe, ker je uvidel, da imajo in više pevska društva prelepo nalogo zanašati jugoslovensko umetno in narodno pesem med najširše sloje, s tem poglabljati njihovo srčno kulturo in plemenitost značaja, pa tudi čim najuspešnejše pripomoči do medsebojnega spoznavanja in razumevanja vseh treh delov našega naroda m ugLaditi pot do vzajemnega sodelovanja in spoštovanja bratske ljubezni Nii golo naključje, da je biagopokojni naš kralj doznal, da smo tudi mi Slovenci ie pred svetovno vojno iskali svoje kulturno središče r njegovi bodoči prestolnici, ko j« L 1910. naše pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« napravilo svoj koncertni izlet v naše sedanje prvo kraljevsko mesto, in je bodočemu svojemu vladarju in ondotnim bratom s slovensko narodno pesmijo poneslo prve pozdrave z naših planin in poljan. S pesni jo smo dali že tedaj izraza svojemu hrepenenju, ustvariti v tedanji srbski prestolnici svoje skupno glasbeno prosvetno središče. Ko so se naši ideali uresničili, je stopil v življenje naš od mož odločno poudarja-nega zavestno jugoslovenskega mišljenja osnovani Južnoslovenski pevački savez, ki je z vsega početka mel namen, udružiti vse pevske zbore slovanskega Balkana On, ki je zedinil v Kraljestvo SH5 m potem ued'nil v Jugoslavijo vse tri prej pod raznimi žezli razdražene Jugoslovane od Triglava do Vardarja, je prevzel pokroviteljstvo in s tem visokim počaščenjem našega stremljenja pokazal, da ve ceniti k-il rurno delovanje pevskih zborov v blagor domovine. In ni poklanjaj odlikovanj m praporov samo svojim hrabrim vojaškim in viteškim sokolskim četam ali gospodarskim edini-cam, tudi razna naša pevska društva so bila za svoje dolgoletno požrtvovalno umetniško stremljenje in delovanje za narodno prosveto odlikovana z zastavami in drugimi znak njegovega najvišjega kraljevskega priznanja. Tak viden dokaz je za svoje visoko umetniško dolgoletno delovanje dobila naša »Glasbena Matica« kot eden prvih glasbenokultumih činiteljev naše domovine, ki jo med vsemi drugimi navajam samo kot prvenstveno sijajen primer. In saj bi naše delavsko pevsko društvo »Slavec* baš te dn: praznovalo razvitje zastave, Na Kongresnem trgu in v Zvezdi še ni bila zbrana taka množica kakor včeraj Častna straža vojakov, Sokolov in gasilcev ob katafalku Iti mu jo je poklonil blagi pokojntk kot smak priznanja za doLgoletno zavestno delo na nacionalnem in kulturnem poprišču. lin ni bilo golo naključje, da so se po iniciativnem prizadevanju našega miro-ljvdbnega pokojnega vladarja, strniti ves slovansk in neslovanski Balkan v eno sklenjeno nerazdružljivo in nepremagljivo trdnjavo miru, začele med našim in bratskim bolgarskim narodom po dolgem odmoru plesti prve kulturne vezn spet in ravno z medsebojnimi obiski pevskih društev in da smo se s tem približal uresničenju prvotnih idealnih ciljev našega Saveza. Saj nam gre vsem za tem, da dvignemo v prijateljskem medsebojnem tekmovanju jugosloven-sko glasbeno kulturo na čim najvišjo stopinjo in da tudi vsemu svetu pokažemo bogate neizčrpne zaklade nauh južnosloven-skih narodnih pesmi. Posebej moramo h koncu še poudarit : naša slovenska pesem je sprejela viteškega blagopokojnika, ko je prvič posetil našo pokrajino, pozdravljala ga je vselej Ln povsod, kadar in kjer se je pojavljal med nami. In ravno, ko je ves svet napeto pričakoval, kako bo Ijronano Njegovo prizadevanje, ustvariti v Evropi trdno podlago miru in sprave med vsemi narodi in državam , ko bi ga imele ob njegovem povatku pozdraviti naše pevske čete s triumfalnimi spevi, nam ga je odvzela zločinska roka. In nam vsem in tudi slovenskim pevskim zborom brez razlike ne preostaje drugega, kakor neizrečena bol, s katero danes v duhu spremljamo svojega ljubljenega Vladarja na njegovi zadnji poti. Njemu, ki je bil ves naš, ki je bil, kadar Je bival med nami, kakor svoj med svojimi, ki je enako ljiAil junaške pesmi svojih Srbov, krepke domorodne speve svojih Hrvatov, kakor nežne narodne popevke svojih Slovencev. Njemu, ki je posvetil naši domovini zadnj dih svojega življenja. Njemu danes, ko pokopljemo spomin nanj globoko v svoje srce, da nam bo vedno gorelo za njegovo in našo lepo domovino, Njemu se poklonimo združeni slovenski pevski zbori s tem skromnim, prisrčnim in najlepšim, kar imamo: Izkažimo mu zadnjo čast s svojimi domačim posmrtnimi popevkami! Naj done njih harmonije preko ravnin in planjav tja do njegove prezgodnje grobnice in naj mu poneso naše zap.o-tovilo, da ostanemo nezlomljivo zvesti Njemu in Njeguvemu nasledniku Nj. Vel. kralju Petru II. in njegovi in naši Jugoslaviji, ki jo hočemo čuvati do zadnjega utripa naših Žalostinke, salve in himna »Slava!« je glasno zavaiovalo po vsem trgu. Potem pa je stopil na nizek podstavek pevovodja Zorko P r e 1 o v e c. Srebrno okovana dirigentska palčica je dala znamenje in v mogočnem sozvočju združenih moških zborov je zadonela presunljiva ža-lostinka: »Usliši nas, Gospod!« ... Sklonile so se glave, mnoge ženske so tiho skrile oča v robčke. Ali tudi moškim so bolj in bolj podrMevala lica Takoj po prvi žalo. stinki so združeni zbori zapeli še drugo: »Človek glej.« Se posebno pa je ganila poslednja: »Zadnje slovo.« Vmes so v presledkih udarjali topovski streli z Gradu. Ko pa je izzvenela poslednja žalostinka ee je zadaj za Robbovim vodnjakom oglasilo voja&tco povelje. PuSke so se sunkovito uprle proti nebu ln jeknila je salva, da so se nekateri kar prestrašili Potem še druga ln tretja ... Globoko doživljerto slovesnost pa je zaključila državna himna, ki jo je zaigral orkester »Sloge«. Že se je spet zmagovito trgala izmed oblakov žarka svetloba solnca. Obsijala Je ves mogočni zbor pred magistratom. Kakor koral je donela himna in ni bik) dvoma: prav vsa srca so drtela ob sami misli na mladega kralja, ki Je tisto uro stal ob grobu svojega viteškega očeta in je zdaj brez njegove ljubeče roke izročen bremenu težkih nalog ln odgovornosti, ki ga neizprosno čakaj« v bodočnosti. Mar ni tako: kadarkoli nam zdaj — po smrti Viteškega kralja — zadeni silna naša himna, vselej nas pretrese in obenem pekoče podžiga v nas voljo in prisego, da strnjeni okrog prestola mladega kralja storimo vse, kar se da za srečo Jugoslavije, za blagor in obstanek nas vseh. Ko je danes po nepozabni, ne samo zunanje gradiozni, marveč tudi notranje naj-trpkeje občuteni žalni manifestaciji, kakršne še nismo doživeli, izzvenel poslednji akord himne, se je občinstvo pod silnimi vtisi razšlo. Medtem Je pa bila na cesti posebna izdaja »Slovenskega Naroda« z obsežnim poročilom o zadnji poti kralja mučenika. Bolj in bolj se je nad ljubljansko pokrajino jasnilo nebo, na zapad to-neCe solnce je škrlatno ožarilo bele oblake nad mestom. Ljudje so se ustavljali pred izložbami; zlasti mnogo občinstva Je pred okni Tiskovne zadruge, kjer so razstavljene slike zadnje poti Viteškega kralja od Jadrana do Beograda in pa izbrane, izvrstno uspele fotografije iz življenja kraljevske družine. Zvečer so znova zablestele žarnice na magistratu in drugod, kjer Je elektrika poslužila za počaščenje pokojnega kralja. In zmagoviteje kakor kdajkoll je z Gradu bodril Ljubljano poziv: »Čuvajte Jugoslavijo!« Molk Nad to zemljo žalostno črni prapor plapolk. Danes nam pokopljejo Gospodarja našega... Bratje bronasti poj6 v tužnem zboru s temnih En. Kralju mrtvemu ▼ sk>v6 plaka pesem prek ravnin. StreL Po eestah ouem6 vsi ljudje, se ustavijo. V molku sta Besedi dre; Varujte — Jugoslavije! Žalni zbor Dolenjcev H«t® merto. IS. oktobra. Novomeški trg, velik žetrerokotem prostor, oforoblje« od samih trgovki. je bil danes ves v črn in L Vsa izložbena okna so bila odeta v črnino in v njih ao gorele vo-ščenke pred slikaraS in kipi kralja roačenv-ka. Dopoldne ob 8. ao darovali zadušnioe v kapitalski cerkvi in pri oo. f ranči? kanih Vse mesto, vna okolica se jih je udeležila. Popoldne okroe pol 14. pa ee ie zgrnila množica na Trdinovo cesto m se razporedila v dolg, žaloben spievod- Na čelu sprevoda je nesel podčastnik novomeške garnizije veliko črno zastavo. Za njim je korakala šolska deca, nato defikd in deklice iz meščanske šole, gimnazija in Klub dolenjskih visokosoleev. Sieoroanikom Jaukovičem, finančni stražniki, železničarji, parniki, osobje poštne jprave, duhovščina, usmiljeni bratje, frančiškani, predsednik občine dr. Režek z dr činskim odborom, Sokoli, občinstvo iz mesta in okolice, gasilci s črno zastavo na čelu, sodniki, uradniki, obrtniki in njihovi pomočniki s svojo zastarro in spet ob® nptvo. Polaeoma ie korakal sprevod ob sviranjj žalnih koračnic okrog Starega pokopališča proti sreskemu načelstvu La okrog starega kopališča na trg Kralja Petra I. Na trgu eo ee vsi zvrsti K tako. da je ostal prostor pred občinsko hišo prazen. Pod arkadami mestne hiše. zastrtimi v črnino, je stal kip kralja Zedinitelja. Ob njesovi strani dva smrtna angela. Pod njim pa krsta, vsa obložena s cvetjem. Okrog nje goreče sveč^. Ob vsaki stranri krste eo stali na straži po en oficir, Sokol in gasilec. Prostraati trg Je bil ves poln. fttnc&ea je nemo stala tn čakala odkritih glav. Tisočem ljudi eo solze orosi.e oči v trenutkih, ko so daleč taon doE na jugu poba gabi k večnemu po&tkn slavnega. je je bi! razpust Narodne skupščine m razvel'javlje- KAKOVOST ODLOČA! zgodnje mladosti se je kretal sredi ljudstva. Od bli-ziu je spoznaval vse njega slabosti rn čednosti, pa tudi vse njegove te>-Mojerrru narorfu. Srbom, Hrvatom in Slove oem«, s ka^eim manifestom je regent Aleksander, vršeč kraljevsko oblast v imenu kralja Petna I., predstavil prvo vlado po zed-nienju z dne 1. decembra 1918. stoji dobesedno: »Moja vlada bo delala v TM^rKelnem soglasju z narodn m predstavništvom. Zato bo njena dolžnost, da čim prej skliče v Beognad narodno predstavništvo. sestavVIeno iz odposlancev srbske skupščine in Stare S-bije, iz sorazmernega števila članov Narodnega veča in iz zastopnikov Vojvodine in Črne gore. Narodno pred-stavr ;št"vo bo začasni. vendar pa polno-močni zakonodajni 5'n.ltetj v našem kraljestvu. Kot kralj svobodnega ;n demokratskega naroda se bom v vsem strogo držal načela ustavnega vlarlan'a, ki bo temeljni kamen naše po svobodni volji naroda osnovane države.a Manifest narpovedtije predložitev volilnega reda, ki bo na podis^avi splošne volilne pravice zaiamcil svoifrvlne volitve v usiavot\T>rno skupšolno. Ta naj predloži vladi v revtev načrt demokratske državne ustave v duhu d davnega ed'"nstva z r>h'-'r-no trn ravno avtonomijo :n s poroštvom najširših državljanskih pravfc. Ustava kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev z dne 28. junija 1921 — Vdovdan-ska ustava — je bila plod kompromisa v narodnem predstavništvu sodelru ioč;h strank, zlast kot predstavnic treh velikih narod-n b skup:n naše kraljevine. Ustava je dala državljanom polno svobodo. Demokraciji izživljanju niso bile postavljene meje Najiiiberalnejši volilni red je mrdST priložnost vsem slojem naroda, dn združijo svoje modi za nemoteni razvoj in napredek vseh bogatUh, v narod-u počivajo-čih s?L Na narodu samem je bilo, da rzgra- nje Vidovdanske ustave. In glej čudež: ves narod je ta ukrep pozdravil kot nujno državno potrebo, kot čin velike državniške uvidevnosti našega vladarja. Bil je pravi narodov referendum — torej čin demokracije. Kralj sam je svoj ukrep smatral za prehodno paliativno sredstvo, da prepreči grozečo nesrečo. Na koncu proklamacije svečano izjavlja: »Prepričan sem, da bodo v tem resnem trenutku vsi Srbi, Hrvati in Slovenci razumeli to iskreno besedo svojega kralja in da mi bodo najzvestejši pomočniki pri mojih bodočih naporih, ki imajo edini smoter, da se v najkrajšem času doseže ostvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj ustrezala splošnim narodnim potrebam in državnim koristim.« V tem poslednjem stavku je iskati jedro proklauiacije. Prav iste besede se ponavljajo v kraljevem proglasu z dne 3. septembra 1931, s katerim je dal »z vero v Boga in srečno bodočnost kraljevine Jugoslav je« ustavo kraljevine Jugoslavije. In prav iste besede srečamo spet v govoru kralja Aleksandra I., s katerim je otvoriil seje prvega jugoslovenskega narodnega predstavništva dne 18. januarja 1932: »Zvest svoji besedi in tradicijam svojega doma sem z ustavo od 3. septembra lanskega leta ustvaril osnovo za ostvaritev onih ustanov, one državne uprave in državne ureditve, ki bodo najbolj ustrezale siplošnim narodnimi potrebam in državnim interesom.« V vseh teh izjavah in proglasih je spoznat' Kakor rdečo nit: spoštovanje resnične demokracije in ustavnega življenja kot prvenstveno vladarsko dolžnost. Reprezentativni s:®tem naj služi splošnim narodnim .potrebam m državn m interesom. Ti interesi in potrebe na eni ter reprezentativni sistem na drugi strani morajo biiti prilago-deni drug drugemu. Pravilno umevanie te resnice nam odkriva pomen ustave od 3 septembra 1931 ter z njo spojenega zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino od 10. septembra n zakona o volitvah senatorjev od 30. septembra 1931. Zrelostno izpričevalo demokracije, kakor se nam ona danes predstavlja v naši državi, ne dopušča druge rešitve, ker vsaka druga solucija v liberalnejšo smer, kakor to nekateri zahtevajo, bi zopet imela za posledico reakcijo in bi nas vrgla nazaj v čase pred 6. januarjem 1929. Tudi demokracija rabi svojo šolo, predvsem pa so ji potrebni pametni in smotreni voditelji. Čim si ustvarimo ono zrelost pravilnega razumevanja demokracije, ki zabra-njuje vsako nebrzdanost, pa tudi vsako zlorabo in izkoriščanje v stranske namene, se bodo državna uprava, državna ureditev in za to potrebne ustanove organično prilagodile tedanjemu našemu stanju zrelosti in si bo demokracija ;zbrala tedanjim potrebam odgovarjajočo farmo svoje zunanje reprezentance. Smrt Rudolfa Konjedica pojasnjena Roparski umor ali tragično naključje je pretrgalo nit življenja zaslužnemu rodoljubu Cerknica, 18. oktobra. V ponedeljek se je napotil g. Rudolf Konjedic iz Cerknice skozi obmejno vas želše v Škocijan, da bi mu tamošnje finančne oblasti podpisale spisek za tranzit lesa v Kačjo vas. Od doma je odšel ob pol 13, ter obljubil, da se bo vrnil takoj, ko opravi svoj posel. S seboj je vzel okrog 1000 Din in 150 lir ter hranilno knjižico nekega italijanskega denarnega zavoda. Pri sebi je imel tudi potni list in uro. Ko ga že tretji dan ni bilo nazaj, je njegova soproga v skrbeh povpraševala po njem pri Zelšanih, ki pa niso o njem ničesar vedeli razen to, da je v ponedeljek šel skozi vas. Ko se je gospa vračala domov, pa ji je povedala Frančiška Krajčeva iz Cerknice, da je na poti iz Škocijaraa slišala, da leži v Škocijansld jami pol ure hoda od Zelš truplo nekega moškega. V zlih slutnjah je ga. Konjedi-čeva hitela tja ter takoj z opisom najdenega trupla dobila potrdilo strašne slutnje. Povedali so ji tudi, da je truplo njenega moža že v postojnski mrtvašnici. Gospa je nemudoma odšla v Postojno ter prišla tja še pred pogrebom svojega moža, ki je imel razbito lobanjo in polomljene noge. Značilno za tragično smrt g. Konjedica je dejstvo, da so organi italijanske policije, ki so našli njegovo truplo v Škocijanski jami, ugotovili, da ni imel pri sebi ne denarja in tudi ne hranilne knjižice. V žepih so našli samo potni list in uro, ki se je bila ustavila ob 7.30. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da je postal Konjedic žrtev za vratnega roparskega umora in da so morilci njegovo truplo vrgli v 100 m globoko Škocijan-sko jamo, da bi tako prikrili sledove umora. Po drugi domnevi pa je nesrečni Konjedic po nesrečnem naključju padel v jamo in se ubil. Če je bilo tako, je moral potem nekdo že mrtvemu vzeti denar in hranilno knjižico. Denar in knjižico je imel v isti listnici kakor potili 1'st. Italijanska policijska kafcor tndi naSa obmejna oblastva raziskujejo % vso vnemo skrivnostno tragedijo. Rudolf Konjedic se je rodil 17. aprfla 1874. v Plavah pri Gorici. P0 dovršenih srednješolskih študijah je študiral 3 leta agrikulturo v Klosterneuburgu. Njegov sošolec je bal g. France Trampuš iz Ljubljana. Ko ae je po študijah vrnil v Gorico, se je vneto udejstvoval pri narodno prosvetnem delu, bal pa je tudi eden od najuglednejših goriških gospodarstvenikov. On in g. dr. Turna sta bila ustanovitelja velike mizarske zadruge v Solkanu pri Gorici, ki je izvažala pohištvo tudi v Egipt in Indijo. Konjedic se je večkrat udeleževal takih trgovskih potovanj, Leta 1910. se je poročil z gdč. Ivanko Debevčevo ter ustanovil t Tolminu tovarno za upognjeno pohištvo. Ta tovarna je bila uničena med svetovno vojno. V predvojni dobi je bil Konjedic v Gorici tudi glavni funkcijonar trgovske obrtne zadruge, velik ugled pa si je pridobil kot vodja in dobrotnik raznih narodnih ustanov. Zadnja leta je prebival s svojo soprogo v Cerknici ter se pe- čal s lesno trguvtuo. Vodil je tod! Sago ▼ Tribuši pri Sv. Luciji na Goriškem. Pokojnik bo zaradi svojega blagega značaja in vnetega nacionalnega udej-stvovanja ohranjen v častnem spominu. Komemoracija v Mirni Mirna, 18. oktobra Vest • mil našega vladarja je globoko odjeknila v »rc9i prebivalstva Črne zastave^ zvonjenje in žalostna lica kažejo, da ves narod objokuje smrt moža, ki je žrtvoval svoje življene domovini in narodu na oltar Občinski odbor se je sestal 11. t m. k žalni seji ter izrazil globoko obžalovanje zaradi smrti Viteškega kralja. Svojo zvestobo novemu kralju Petru II. je pa izkazal s svečano zaprisego. Odibor za komemo raci jo je ridieri 15. L m. v dvorani Sokolskega doma sestanek vseh nacionalnih in humanitarnih organizacij. Za Beograd se je določila številna deputacija občine, Sokola in gasilstva. Naslednji dan se je vršila ob 20. komemoracija. Sokolska dvorana je biia primerno okrašena; na odru, ki je bil zavit v črno je istal katafalk s kraljevo sliko, okolje pa okrašeno z rožami, trobojnicami in žalni- Strašna nesreča v rudniku Vrški čoki Med smrtnimi žrtvami je tudi slovenski rudar France Štrukelj Zaječar, 17. oktobra. Včeraj okrog poldneva se je pripetila strašna nesreča v rudniku Vrški Čuki, ki je 11 km jugovzhodno od Zaječara pod planino istega imena. V petem hori-contu, ki je dobrih 200 m pod površino zemlje, se je porušila stena ter zasula RAVNO ZATO apomaH Inž. Kostiča in slovenskega radarja Franceta Štruklja. Kaj je z ostalima dvema rudarjema, še ni ugotovljeno. Morda ležita tudi ta dva pod ogromnim plazom, mogoče pa je tudi, da ju je vrglo daleč proč v rov za ruševinam! Njuna usoda bo pojasnjena šele potem, ko bodo rudarji predrli ogromne sklade ruševin ter utrli pot skozi nje. mi tn&ovi, ob strani katafaflca »o brlele sveče. G. Bule Franjo je nagovoril številno izbrano občinstvo ter lepo orisal globoko bol vsega naroda ob odprtem grobu Velikana, ki je s svojo krvjo plačal delo, posvečeno zgolj njegovi mili in ljubljeni Jugoslaviji. S trikratnim »Slava« so navzoči počastili spomin blagopokojnega kralja. Z vzklikom »-Živel kralj Peter II.« je Bule zaključil govor- Zbrano šolsko mladež in ostalo občinstvo je nato nagovoril učitelj Ferjan Maks, ki je v izbranih besedah orisal delo in borbo pokojnega kralja, nakar je šolska deca deklamirala tri prigodne de-klamac je v spomin kralju Aleksandru in v pozdrav mlademu kralju. Na svečanem odru se je nato pojavila markantna osebnost univ. prof. dr. Bohma Ludovaka, ki je z vznešenimi besedami poveličeval borbo pokojnega kralja za svobodo srbskega naroda, ae osvobojenje Jugoslovanov in za zgraditev močne, nepremagljive Jugoslavije. Njegova izvajanja so med navzočimi globoko odjeknila in sleherno oko se je oro-silo. V zanosu je govornik svečano zaprisegel navzoče v zvestobi in slogi za borbo edinstvene Jugoslavije in s kraljevim smrtnim vzdihom »Čuvajte Jugoslavijo« zaključni svoj pomembni govor. Ob zaklju<3cu je pozval Bule vse navzoče, da se v ravno tako lenem številu udeleže v četrtek na dan pogreba žalne službe božje. Žalne seje ROGAŠKA SLATINA, V nedeljo ob U. je bdi zbor v počaščenje spomina bla- gopokojnega kralja, ki ga je priredilo tukajšnje Sokolsko društvo skupno z vsemi narodnimi in kulturnimi društvi Rogaška Slatine in okolice, žalni zbor Je otvoril br. starešina dr. Kolterer v dvorani ob Zdraviliškem domu, kjer je bil postavljen kip velikega pokojnika, ovenčan z zelenjem in odet v črnino in državno trobojnioo. Po žalnem, v srca segaj očem govoru brata staroste je imel predavanje o življenju in delovanju blagopokojnega kralja društveni prosvetar brat Podjaveršek. Pred zaključ- rudarsko skupino, M je delala ob njej. Na delu so bili trije rudarji, pri njih pa se je v času nesreče mudil tudi inž. Vasi Ije Kostič. Nesreča se je pripetila nenadoma, okoliščine pa so neznane. Daleč po rovih je odmevalo grmenje plazu in ruševin in ko so prihiteli najbližji rudarji, so videli pred seboj samo ogromen kup kamenja. Pri odkopavanju ruševin so kmalu naleteli na pol razbiti trupli, v katerih so Rudnik Vrška Čuka je manjši premogovnik, ki je last srbsko-belgijskega industrijskega društva. Skladi premoga so debeli okrog 3 in pol metra, premog pa ima 7300 kalorij. Rudnik obratuje že od leta 1889. Največjo produkcijo pa je dosegel leta 1931. s 34.092 tonami. V rudniku je zaposlenih okrog 300 delavcev. Razbojniški napad v Carju Trije mladi ^postopači so Izropali samotno hišo Poljčane, 17. oktobra. Naselje Cerje nad Poljčanami je doživelo pravcato razbojstvo, ki je močne razburilo naše ljudi. K hiši posestnika Jožeta Turi-na, ki domuje sam s svojo ženo, so se lepega popoldne okrog 14. 'Ore priklatili trije brezposelni, ki pa jim delo očividno nič ne diši. Prvi je stopil v hišo in prosil milodara v denarju, kar pa je gospodar odklonil, češ da je brez gotovine. Nato so vsi prihuljeno odšli. Seveda se Turinoma še sanjalo ni, da jih bosta imela še tisti večer spet v gosteh. Rokovnjači so se z nastopom mraka okrog 18. ure povrnili, tokrat nič več ponižni, ampak so ravnali s Turinom in njegovo ženo kakor pravi razbojniki. Po obrazih so bili vsi trije namazani. Dva sta stopila v hišo oborožena s kolom in velikim nožem, tretji pa je zunaj stražil. Od bolnega Turina, ki je bil takrat v postelji, sta spet zahtevala denar. Ker sama grožnja nI nič zalegla, je eden navalil na priletnega moža, ga začel pretepati in nečloveško mučiti, drugi pa je ustrahoval ženo: veliki nož ji je nameril na prsi, rekoč: »če se le ganeš, te ubijem!« Sirota si ni upala dahniti Slednjič sta divjaka, videč, da denarja ne dobita ae s silo ne milo, Turinu zvezala roki na hrbtu ln napravila sama hišno preiskavo. Našla sta 3 prstane, 3 ure, nekaj angleškega denarja in srebrn italijanski tolar. Zahtevala sta tudi puško in revolver Po preiskavi je rokovnjaška trojica Izginila v noč. Uboga žena se iz samega strahu še dolgo ni upala iz hiše. Drugi dan je zadevo javila našim orožnikom, ki so hitro storili vse, da pridejo banditi čim prej pravici v roke. So to trije 20 do 24 let stari brezposelni iz krškega in ptujskega sreza Nekje so morali zvedeti, da Je bil Turin pred leti v Ameriki, zato so se nadejali bogatega plena. čitajte Jufrove male oglase, ki imajo uspeh MAL LANI >I'1'[U'J teeeda t Din davek 2 Din 'A Slfro alt dajanje na »lova S 0 » TCMtii prilik lin« mi in ©em-traln« knrjav-o orfid» » 1. novembrom Peniijeki fotid adv-okateke in mrterefce >omo-e t DvofaJcovi iMca St. Ifl. 91106-31 Sobo odda seseda 1 nin davek 2 Dir tm Utre ali dajanje na 4lova S Oin NaimanlA Mleček 17 Din Mesečno sobo lepo. • eepariraaJm vhodom, poieg oper« oddem • 1. novembrom le stalnemu gospodu. Knafljeva »lica 13/IL 31)131-53 Separirano sobo oddam • 1. novembrom v Eflini niici S. 31333-23 Hee^da • Otn davek 2 Din za Slfro alt dajanje oa alova 3 Din Najmants-sne*ek »*» n»n Na hran. knjižice ljubljanskih denar«!* »ti-l*v prodan« več elektromotorjev i« vrtiltni to* ."5č¥>'?Xi tov v vetiknet' 2—34 Ke Zaetopetvo Skodovih zavo dov v Ljubljani, Alekean drova ee&ta 4. 31070-28 M 23 S UP uspdfi i Din davek Ž Dir. ra Slfro aU dajanje na Mova 5 Din Nnimf'; znesek 17 D1n ntiak) 19 run Tullb Jezikov (nemSkt. francoski, »ogie-&ki. italija.nski) ae naučite brezhibno v 4—6 mesecih, stenografije v 2 mesecih potom donneevanja. Mesečno 30 Din. Proepekti. pofknene lekcije bre^pla.'1 no — Dopisna Sola tujih jezikov »Perfekt«, pošt. prat. E57, Beograd. 24»-4 •»seda 1 nia davek 2D1e za Slfro ali dajanje na «ir»va 1 Din. Najnianis uneselt l1 "Mn Ureditev dolgov 1» terja ter, eodoe ta fc-VOTl&OCB' poravnave ta vee tnrovefco-obrtm e ts dere vam iavrS diskretno in zadovoljiT« k*wneroijai na pisarna: Za.jc Lojze. Ljnbijana. Gledališka 7, telefon 38-18. S09S6-1« Prodam beseda I Din davek 2 Dtn za Slfro &U dajanje oa 4iova S Din Najmanj^ znesek 17 nin Vabimo Vas k aaknpa v najceaej&i ob iatilnie! A. Pree-kerr. 8» Petra »e*ta 14. 133 Razno •-en« i run dar«.* / m r* »Ure ali dajanje oa «iov» $ CHn NajmanlS" enesek 11 nin Telefon . Premog oT % Kurbopaket* JlC drva In knk* f ^ nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. t J > tteeeda 2 Din davek 2 DU» za Sitrc ali tajanje na iiova 9 Din. Najmanj*1 znesek 20 Dtn V ogias. oddelka »Jutra« dvignit« naslednja piana: Ag>i4en pomik, Boljfte mesto. Bom dobro upeijala, Dobra bodoč-nost, Dober plačnik, Denar. Doikaza.n* prvovreten, Dom&iija 33, Du.na.ieka eeeta. Gazdarica Hvaležna. Jeeeo j6. Ideali na ereča. Kmata, Krnh. Lep« obrt Motor 25. Ma-ia pianiro. Mirna. National. N"-'dim potorin«. Obrt OkVi". TyrSt«ve o., Or-ganiz-cija. Periferni«, Po-&teza državo in blagor njenih drža^ljaicv, o njegovem neumornem trudu za trajn! mir med državami. Tragedija J*? t^m večja in Salostnejša, ker ga je zadela morilce/a krogla r trenutku, ko je imel venčati svojo delo ln prizadevanje s končnim popolnim uspehom v prijateljski Frincijl. Kraljev spomin so navzoči počastili s trikratnim vzklikom »Slava I c. Vdanost in zvestobo novemu kralju Nj. Vel. Petru H. eo iziazili 1 vzkliki »živel!« Maršalatu dvora je bila odposlana sožalna ln vdanostna brzojavka. — Društvo državnih upokojencev In upokojenk Je imelo 17. t. m. db 18. v društveni »obi na Miklošičevi cesti §t. Z2 žalne sejo. Predsednik višji davčni upravitelj v p Makso Lilleg je izrekel globoko obžalovanje zaradi pretresljive tragične smrti vladarja v njegovi vzvišeni misiji »a mir in je obsodil s studom gnusni teroristični čin Naposled je želel v neomajni uda-nosti vso srečo na življenjski poti nasledniku mlademu kralju Petrn H. Poslana & bila že pred dnevi žalna brzojavka maršar latu dvora v Beograd. Društvo Je zastopal pri pogrebnih svečanostih v Zagrebu odbornik Viktorin Stegnar. O&jave Snaga je j»ol življenja, pravi ljudski pregovor. Brez Zlatorog-ovega mila pa ni prave snage v gospodinstvu. To milo jo vedno enako nobro in v rabi izdatno. Zato naše domače Ziatorog-ovo milo našim gospodinjam tople priporočamo. SK Svoboda, Ljubljana je imela žalno komemoracijo v Delavski zbornici v sredo zvečer. Pred celokupnim odborom in številnim članstvom je klubov podpredsednik g. Malovrh orisal delo Velikega Pokojnika, nakar so se vsi navzoči poklonili manom Nj. Vel. kralja Aleksandra L ter izrazili svojo globoko vdanost kralju Petru IL Juniorske tekme na Jesenicah. ASK Gorenjec in SKD Enakost na Jesenicah se obveščata. da je za nedeljo, dne 24. oktobra določena juniorska tekma preložena za nedoločen čas. Tovarna Jos. Relch sprejema mehko ln čkrobljorto perilo v najlepšo Izdelavo. Kostanjev les kupuje vsako količino po najvišji ceni ZLATKO KRALJ, ZAGREB Gjorgjičcva ulica 6 8283 Radio Petek, 19. oktobra. LJUBLJANA. 12.15: Resna pl?sba na ploščah. — 12.45: Poročila. _ 19.30: Jeuniik: Kake je vplivala amrt Nj. Vel. kralja na kmete. — 20: Oktet >Lhibl ianeke^a Zvona< poie ialostink«. — 20.80: Radi« - arkester. — 21.80: Reana srla®ba na ploSSah. — 22: Poročila. " Sobota, 8». oktobra. LJUBLJANA 12.15- Resna c*»ba na pio-55ah. — ll45: Poročila. — 20: GolleT: He-auiem j-globlije žalosti za rošim vladarjem. Po splošnem molku je g. podžupan Golenih ponovno nagovoril množico ki je za njim glasno trikrat vzkliknila: »Slava kralju mučeniku Aleksandru I. Zedinitelju!« Lp&rvčeva župa je nato pod vodstvom zborovodje Horvata zapela žalostimko »Vi-gred se povrne«. In znova so »e orosile oči, znova je balo slišati jok, ki je utihnil v prežalOstnih akordih železničaTske godbe »Drave«. Rezko je odjeknilo povelje častnika, iz vojaških pušk so trikrat zagrmele salve. Žalna manifestacija je bila zaključena. In še otožne jse, kakor so se bile zbrale, so se množice spet razšle. Celje, 18. oktobra Celje je danes z najglobljo bolestjo še enkrat svečano počastilo svetli spomin nesmrtnega Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja Ob 8. zjutraj je bilo žalno opravilo v župni cerkvi sv. Danijela, nato je bil parastos in liturgija v pravoslavni cerkvi sv. Save ter žalno opravilo v evangeljski cerkvi. Teh svečanosti so se udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblastev in uradov mestne in okoliške občine, društev in korporacij ter velika množica prebivalstva iz Celja in okolice. Za šolsko mladino so bila posebna cerkvena opravila kii so jim sledile žalne svečanosti v šolah. Mesto je bilo ves dan odeto v globoko žalost. Vse misli so hitele v prestolnico, kjer je nastopil blagopokojni veliki vladar svojo poslednjo pot. Vsi trgovski, obrtni in industrijski obrati ter uradi so bili v znak žalosti zaprti. Gostilne in kavarne so bile zaprte od 8. do 10. in od 14. do 15. Od 14. do 15. je bil ustavljen ves vozovni promet Že pred 14. »o prižgali aveče in žamice v oknih stanovanj in v izložbah. Zažarele so vse električne cestne svetilke, zavite v čr-no kopreno. Na balkonu mestnega poglavarstva, vsem odetem v črno, je bil med zelenjem in lučmi postavljen kip blagopokojnega kralja; za njim pa je blestel iz žarn:c. ovitih v kopreno, velik »A. I.« s kraljevsko krono. Vse pročelje je bilo okrašeno z žarnicami: ob kipu pokojnega vla- darja sta tvoriS častno itrdo dva Sokola a sabljama in gasilca z bakljama. Na balkonu je gorela mogočna plamenica. Na trgu pred mestnim poglavarstvom »o zavzeli mesta predstavnici vojske, civilnih oblastev m uradov, mestne in okoliške obč ne, korporacij in društev, Sokoli in Sokotfce z nara-ščajskrim pr&portkn, gasilci a praporoma celjske in gaorske gasilske čete, skavti s praporom, mladina vseh celjskih šol in ogromna množica prebivalstva iz Celja in okolice. Na trgu je bilo zbranih več tisoč ljudi Točno ob 14. je zftdonel z balkona gasilski rog. Združena celjski pevski zbori, okrog 300 pevcev in pevk, so pod vodstvom g. Še-gule ia ob spremljevanjiu fanfar zapeli Be-ranovo *Nagrobnico«. Nato je • topil na balkon g. dr. Ernest Kalen. V rfrrboo todeta- nem govoru je orisal veličino pokojnega kralja in tolmačil žalovanje vsega naroda Jugoslovanskega. Ves zbor je a solzami v očeh počastil spomin velikega kralja s klioi: »Slava!« Že-lezničarska godba je zaigrala državno himno, z Miklavževega hriba je zadonelo 21 strelov iz topiča, in zazvonli so vsi zvonovi. Gasilski rog je zaključil veličastno, pretresljivo svečanost, kakršne Celje še ni videlo. Nato »o bila v župni cerkvi sv. Danijela, v pravoslavni in evangeljski cerkvi žalna opravila, ki so se jih udeležili predstavniki in veliko število občinstva. Točno ob 15. ■o častni vodi vojakov oddali pred cerkvami po tri salve v čast nesmrtnemu kralju. Kralji, kraljice in poglavarji držav: NJ. VeL kralj Peter n. ln NJ. Vel. kraljica Marija sta prejela od vladarjev, vladaric hi poglavarjev tujih držav sožalne brzojavke Ob tragični smrti kralja Aleksandra I. Zedinitelja- Angleški kralj kraljici Mariji: Pretreseni in zgroženi smo od groznega zločina. Bog naj uteši Vas in Vašo deco v Vaši veHkd tugi. Z vsem našim srcem sočustvujemo z Vami in nudimo Vam naše najtoplejše simpatije. Prezident francoske republike kraljici Mariji: V trenutku, ko stopa Vaie Veličanstvo na Jugoslovenska tla. Vam hočem ponovno izraziti globoko sožalje in bratsko sočustvovanje, ki tza vedno druži v skupni žalosti Jugoslavijo in Francijo. MoJe globoko pretresene misli lebde neprestano v neizmerni žalosti pri Vašem Veličanstvu in Nj. Vel. Petru. — Albert Lebrun. Papež kraljici Marifl: Bolno pretreseni od tragične vestt o odvratnem zločinu, ld je pokosil življenje Nj. Vel kralja Aleksandra, hitimo feraOTtn Vašemu Veličanstvu m vsemu jugoslovenskemu narodu naše iskrene občutke žalosti, a katerimi sočustvujemo v Vaši žalosti, m da bomo molili, da bi nebo dalo svojo milost in uteho Vašemu Veličanstvu, kraljevskemu domu m vsemu narodu. Rumunski kralj Karol kraljici Mariji: Strašno pretresen od grozne vesti sem x vsem svojim srcem in svojimi občutki s Teboj. Za mene je nenadomestljriva izguba tako dobrega prijatelja. Ce bi Ti mogel na kakršenkoli način v teh strašnih trenutkih biti v pomoč, računaj name v vsakem pogledu. Prezident Roosevelt kralji a' Mariji: Gospa Roosevelt n >az sva globoko potrta in užaloščena, ki je zadela Vas m Vaše otroke. V trenutku Vaše tuge Vama izražava najino iskreno simpatijo. S smrtjo Nj. Vel. kralja Aleksandra je izgubil jugo- Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Jose-fove« grenčiee. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda zaradi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnoeih pojavov bolezni. »Fran* Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. slovenski narod hrabrega vodjo, ka )e neumorno deiai za njegov blagor. Prezident Masaryk kraljici Mariji: ©prejmite izraze mojega najglobljega sožalja ob strašni izgubi. Moje srce je % Vami in Vašimi otroki. Masarjk. Predsednic poljske epublike kraljici Mariji: Globoko pretresen zaradi odvratnega atentata, čigar žrtev je Nj. Ved. kralj Aleksander, prosim Vaše Veličanstvo, da v svoji veliki bolečim sprejme izraze spoštovanja in moje najgloblje simpatije, katerim se pridružuje ves poljski narod. Japonski cesar kralju Petru II. Globoko pretresen sem izvedel za težko Izgubo, ki je zadela Vaše Veličanstvo v osebi Vašega vzvišenega in oboževanega očeta, ki je padel kot žrtev gnusnega atentata. Hitim izraziti Vašemu Veličanstvu svoje najiskrenejše sožalje. — Hiro Hito. Italijanski Kraj J kraljici Mariji: Vest o izgubi Nj. Vel. kralja Aleksandra, žrtve strašnega atentata Je globoko pretresla kraljevino in mene. Prosim Vaše Veličanstvo, da sprejme najgloblje soža-IJe v žalosti, ki Je tako kruto zadela kraljevski dom ln Jugoslovenski narod. Sprejmite moje zagotovilo o najglobljem sožalju ob tragičnem dogodku. — Vittorio Ema-nuele. Bolgarski kralj kraljici Mariji: Pretresen ob vesti o gnusnem zločinu, ki nas zavija v iskreno žalost, Ti Joana ln Jaz izražava svoje najgloblje sožalje v trenutkih težke preizkušnje. Z Iskrenimi čustvi vsa v mislih pri Tebi, deleč od srca globoko žalost, ki Te Je tako kruto zadela, kakor tudi Tvoje sinove in Jugoslovenski narod. — Boris. Adolf Hitler kralji« Mariji: Globoko pretresen ob gnusnem atentatu, čigar žrtev je postal N j. VeL kralj, prosim Vaše Veličanstvo, da sprejme zraze mojega iskrenega sožalja. kakor tudi naj bo prepričano o sočutju vsega nemškega naroda Belgijski kralj kraljici Mariji: Astrld ln Jaz Vas zagotavljava o naji. nem globokem sočutju v Vaši neizmerni bolesti. — Leopold. Mustafa Kemal pefta kraljici Mariji: Z najglobjo bolestjo sem zvedel za gnusni atentat na osebo Nj. VeL kralja Aleksandra Ves turški narod bo čutil enako bol kakor jaz. ko sem zvedel za trag čne posledice tega nečloveškega zločina Vaše mu Veličanstvu pošiljam potrt rn z globo kim spoštovanjem sožalje kraljevega prijatelja, prijatelja Jugoslavije in Vas prosim da verujete v iskreno sočutje, k ga delim a turSkfen narodom v brftstS Vašega Vcfe-čanstvo ter žalosti jugoslovenskega in vseh balkanskih narodov. Kraljica VVIIhelmlna kraljici Mariji: V dno duše pretresena ob strašni vesti pošiljam Vašemu Veličanstvu v tej tragični žalosti vso svojo globoko ln sočutno simpatijo. Kralj Gustav kraljici Mariji: Globoko užaloščen oto neizmerni nesreči, M Je tako nenadoma zadela Vaše Veličanstvo in ves jugoslovenski narod z gnusnim atentatom, čigar žrtev je postal Nj. VeL kralj Aleksander, prosim Vaše Veličanstvo, da sprejme zagotovilo moje globoke simpatije. Kralj Kristijan kraljici Mariji: Naše globoke simpatije. Predsednik španske repubfike kndjtei Mariji: Z gtobcfco iaAosrtjo sera sprejel vest o amrti Nj. VeL kralja Aleksandra in prosim Vaše Veličanstvo, da apreyrae moje najiskrenejše sožalje Predsednik švicarske konfederacije kralja" Mariji: Globoko pretreseni od vesti o guasnesn atentata, čigar žrtev je bil Nj. kralj Aleksander, pošiljamo Vašemu Veličanstvn iskreno sožalje Federalne zveze švicarskega naroda. Pridružujoč se iskreno Vaši bolečina kraJjice-sofproge in matere, žefimo, da bi se Vaše Veličanstvo preprčalo v iskreno m globoko sožalje, ki ga občutimo ob nenadomestljivi izgubi, ki je zadela jo-goslovensfci narod. Predsednik grške republike kraljici Marijr Vest o tragični kmrt Nj. Vel. kralje Aleksandra je izzvala splošno potrtost in ogorčenje. Prosim Vaše Veličanstvo m Nj. Vel. kralja Petra da sprejmeta moje iskreno, globoko sožalje Ves narod »e pridružuje bolesti jugoslovenskega naroda in z globokim spoštvanjem se klanja pred pokojnikovo krsto. Zvezni predsednik Avstrije kraljici Marijh Globoko pretresen sem doznnl žalostno vest o odvratnem atentatu, čigar žrtev je bi? Nj. Vel. kralj. Prosim Vaše Veličanstvo. da sprejme moje sožalje. Natj Bog VošeiTro Veličanstvu nudi potrebno moč, k; jo zahteva tako bolestno preizkušen je. Zvezni predsednik Avstrije kralju Petru IL Žalostna vest o gnusnem atentatu, ki je vzel življenje Nj. Vel. kralja Aleksandra, Vašega vzvišenega očeta, me je globoko pretresla Prosim Vaše Veličanstvo, da sprejme izraze mojega velikega sožalja v bolečinah Vašega Veličanstva kraljevskega doma in vse Jugoslavije. Madžarski regent kraljici Mariji: Usodna vest o odvratnem stentatu, črgos žrtev je ba Nj. Vel. kralj Aleksander, me je globoko pretresla. Pridružujem se iz vsega srca bolestnim občutkom, ki jih povzroča ta nenadomestljiva izguba Vašemu Vel čanstvn in narodu ter prosim Vaše Veličanstvo, da siprejme moje najnskreneiše izTaze sožalja. Kralj Zogu kraljici Mariji: Globoko pretresen ob žalostni vesti o groznem umoru Nj Vel kralja Aleksandra, Vašega ljubljenega soproga, prosim Vaše Veličanstvo, naj ml veruje, da iskreno sočustvujem z Vašo globoko žalostjo. Predsednik portugalske republike kraljici Mariji: Z najglobljo potrtostjo sem sprejel re» o strašnem atentatu, ki je povzročil smrt Nj. Vel. kralja Aleksandra, ter prosim Vaše Veličanstvo da sprejme v mojem imenu in v imenu portugalskega naroda najiskrenejše sožalje ob nenadomestljivi iz gubi- ki jo je pretrpelo Vaše Veličanstvo s kraljevskem domom hn vso Jugoslavijo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v LjubljanL