Prezio - Cena LU 0.51* PoStahta platana v gotonm Spedizione in abbonamento paetale Štev. O V Ljubljani, v sredo, 13. januarja 1043-XXI Leto VIII. IzklJnCns pooblaščenka ca ohlajevanje Italijanskega tn tujega | Oredoilt«* lo opran; Kopitarieve a, ttubljana. 5 ^onceeslonaria osetnslva pet la pubbllelU 4] proviniene* Italiana trvora- Onlone PubbUcltS Italiana Si A. Milana § Re siala pariicolar-mente iniensa: in audaci ripetule anioni di con* slala cflieacia, formazioui iialiane d'assalto c squadriglio gernianiche da bombardaniento in quota ed in picchiata lianno allaccalo aeroporti avanzati, concentranienti di aulomezzi. ammasKa-meuti di truppe. Diciolti apareeehi venivano abbattuti in eom-battimento — aette dai cacciatori italiani, undici da quelli tedesebi, nno distrulto dalle artiglierie controaeree — qiiallre altri incendiati al suolo. Non hannu fatto ritorno quattro noslri caccia. Nel Fezzan lorze avversaric numerieamentc prevalenti sono stale costrette a ripiegare. Prosegue la prevista nuova dislocazione dei nostri presidi nei terrilori nel sud Libiro. In Tunisia puntate nemicho appoggiate da carri arniati urtavano contro la valida resislenza di noslri elementi avanzati: combattimcnli locali sono in corso. L’aviazionc germanica bombardava un aero-dromo algernio danneggiando graveinonte nunie-rosi velivoli sul eanipo c eolpendo un deposito di rounizioni; centrava inoltre con bombe un mer-eantile nella rada di Bougie c laceva prenipiiare einifne apparecclii nel corso di vivaci dueili-contlnu. Un incursione e stala conipiuta nel pomerlg-fcio di ieri su Napoli e dintorni: danni non rile-vanti: nel crollo di alcunl edifici civl,J *a P0?®" lazione ha subito pordite Ifinora accerlate in 23 morti e 85 feriti. . Degli ollo plurimotori partecipant, ali az one ouattro venivano distrutti, uno dalle batterie della <1 ifosa e tre dalla caccia levatasj proutainentc in V0,°Tan apparecclii risultano caduti; dne nella prnvinciu di Salerne (presso le localita di Acerro c Calvanico. San Cipriano), uno da Lioni (Avelli-no) e il qnarto in niare fra Ischia e Procida. Alcuni dei coniponenti gli equipaggi sono do-cedutj altri sono stati catturati. Velika letalska zmaga na bojišču v Severni Afriki 18 angleških letal sestreljenih — Krajevni boji v Tuniziji — Nasprotnikov umik v Fezanu Italijansko uradno vojno poročilo štev. !)62 pravi: V sirtski pokrajini je bilo letalsko nastopanje posebno močno. Italijanski napadalni oddelki ter nemške honibniške skupine navadnih in strnioglavskih letal so v drznih večkratnih nastopili z ugotovljenim uspehom napadala prednja letališča, zbirališča avtomobilskih vozil in skupine čet. V boju je bilo sestreljenih 18 letal. 7 so jih italijanski lovci, 11 nemški. 1 je uničilo prn tilctalsko topništvo, 4 druga so pa bila zažgana na tleli. Niso se vrnili 4 naši lovci. V F e z z a n u so številnejši nasprotnikovi oddelki bili prisiljeni umakniti se. Nadaljuje se vnaprej določeno novo razporejanje naših posadk na ozemlja v južni Libiji. V Tuniziji so nasprotnikovi sunki, ki so jiH podpirali oklepniki, naleteli na hraber odpor naših prednjih oddelkov. Potekajo krajevni boji. Nemško letalstvo je bombardiralo neko a 1 • lirsko letališče ter hudo poškodovalo številna letala na tleh ter zadelo 1 skladišče streliva. Dalje jo z bombami zadelo trgovsko ladjo v luki B o u g i e u ter je med živahnimi spopadi strmoglavilo 5 letal. Včeraj popoldne je bil letalski napad na Napoli in okolico. Ob podrtju nekaj civilnih poslopij jo prebivalstvo imelo izgube, pri katerih jc bilo dozdaj ugotovljenih 23 mrtvih, ranjenih pa 65 oseb. Zavezniško brodovje doživelo nov poraz Izgubilo je 16 ladij s skupno 891.000 tonami — Sovjeti se zaman zaganjajo na bojiščih južnega odseka — Uspešen napad nemških in italijanskih letal v Libiji in Tuniziji Hitlerjev glavni slan, 13. januarja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno k vojno poročilo: Med Kavkazom in Donom, na prostora pri •Stalingradu in na področju ob Donu je nasprotnik z novo uporabo močnih sil napadal na dosedanjih težiščih. Bil je v ogorčenih borbah in deloma v protisunkih vržen nazaj, pri čemer je izgubil 63 oklepnikov, izmed teb 45 samo pri Stalingradu. Ogromni uporabi pehote ustrezajo hude sovjetsko izgube. V protinapadu je bila neka sovjetska strelska divizija obkoljena in uničena ter zajetih nad tisoč ujetnikov. Nek nemški oklepni zbor je od 6. decembra 194-2 dalje v velikem loku Dona uničil 511 sovjetskih oklepnikov. švedski kralj o potrebi nevtralnosti, vojne pripravljenosti in narodne sloge Stockholm. 13. januarja, s. Ko sc jc včeraj začelo zasedan ie švedske poslanske zbornice, je kralj Gustav imel zbranim narodnim zastopnikom govor, v katerem ie nn široko in podrobno pojasnil sedanji položaj. Iz tega prestolnega govora jc videti zlasti, da se je svetovni položaj zadnje čase še zaostril. Švedska pa se bo sredi lesa svetovnega položaja prizadevala. da ohrani svoio nevtralnost nespremenjeno ter obdrži prijateljske odnošaje z vsemi. »Ves vojni čas moramo računati z nevarnostmi, in vprav zalo sva jaz in moja vlada odločila, da je treba okrepiti obrambo in vojaško pripravljenost naše države za bližnjo bodočnost.t je dejal švedski vladar. »Danes želim spregovoriti nekaj besed svojemu ljudstvu in ga oponi- Ameriške smrtne obsodbe nad angleško svetovno oblastjo Rijn. 13. jan. s. V angleški reviji »Truth« prinaša sir Ernest Benn značilen članek pod naslovom »Nasa smrtna obsodba«. V njem navaja nekaj odstavkov iz govora, ki ga je imel rektor ameriškega vseučilišča Columbia dr. Ni-colas Murrav Huttler. Ta ie med drugim deial: »Konec koncev je prišla doba angleške nadoblasti. Moramo prevzeti vodstvo sveta, ker to vodstvo pripada naši celini, od kar ie sodobna Evropa dokazala, da ie svojo nalogo izpolnila.« Benn pripominja, da se v ameriških krogih po-Kosto slišijo take smrtne obsodbe nad evropsko ^ZOVa*ce na ta odsek. Dodaja, da je s°v>e‘„„™lda »Poročila Londonu željo, naj bi se v vs ^ ve?ovali tudi z njo ter jo sproti obveščal* - . ar zadeva Severno Afriko. Zagrozil« le’ “8 ?e ,P"!tnala nobenih sklepov zaveznikov glede francoskega kolonialnega Imperija, če ne bi hotel, ugodit, n,en, zahtevi. Lisi »Observer« se prereka z degaullističnim odborom, ki trdi, da ima samo De Gaulle pravico govoriti v imenu Francozov, ki so se odcepili od vichyske vlade. List pravi da ni nikjer nobenega dokaza, da bi bil De Gaulle postavljen za voditelja vseh Francozov in da položaj včasih zahteva, da bodi odločitev prepuščena civilnim oblastem. Kaže, da se tudi spori med degaullisti in pristaši generala Girauda nočejo pomiriti. Guverner Chatel je namreč po radiju izjavil, da se je treba pridružiti Giraudu in se ločiti od stremuhov, s čimer je jasno označil degaulliste. Rusija prodaja svoje zlato Ameriki Zaradi hudih patrab se ie boljševizem de kraja zadalžil Rim 13 januarja, s. V \Vashington so pri-soeln uradna poročila* da je ameriški kapitalizem Mčel DlenUi tudi boljševizem. Uprava državnega zaklada namr©5 ^veŠču, da so Žd . užene države v preteklem fi^ainem letu pokupiie la 92 milijonov elata v Vib tega e uprava obja- vila, da je Rusija poleg vseh nukupov orožja m streliva po zakonu o najemanju in posojanju po- rabila še za druge nakupe vsa sredstva in kredi-v dolarjih, kar so jih imele Združene države. a Poročila uprave ameriškega državnega zaklada W ?e^.v°mno zelo zanimiva, aaj dokazujejo, da »o ?! »ve arneri5ke tipalke prišle celo do Stalinovih Eepov in da so ruske potrebe neznanske. °, u *°' RusUi ni®0 zadoščali krediti |X) zakonu o najemanju in posojanju ter da je Ta novica kaže način angleških uradnih ustanov pri objavljanju novic, 6 katerimi bi radi zanikali usnehe nemških podmornic ter zavajali javno mnenje. Nepoučenim bi 6e ta novica glede na uro objave utegnila zdeti kot 6tališče angleškega pomorskega poveljstva do zadnjega nemškega posebnega vojnega poročila. Dejansko pa to poročilo angleškega fjomorskega poveljstva velja drugemu morskemu predelu, kjer so nemške podmornice tudi dosegle nove uspehe. Zmagoviti nastop nemških podmornic zoper petrolejski konvoj je bil 600 do 700 milj od Azorov ter kakih 1000 milj od afriške obale. Z objavljanjem takih nasprotujočih novic jap0nsko bolniško ladjo »Arabio« so po poročilih kaže angleško pomorsko poveljstvo da je ostalo | IZ Tokija napadli trije ameriški bombniki v zvesto povzročanju zmede, 6 čimer hoče javnosti ■ - “ - ... preprečiti ustvarjanje točne sodbe o položaju. Od 8 večmotornih letal, ki 90 sodelovala pri nastopu, so bila uničena: 1 po obrambnih baterijah, >1 pa po lovcih, ki so se na mah dvignili v let. Od teh letal kaže, da sta 2 padli v pokrajin! Salerno (blizu krajev Aeerro in Calvauieo Sai Cipriano), 1 pri Lioniju (Avellino). četrto pa ▼ morje med Isehio in Proeido. Nekaj članov posadk je bilo mrtvih, druge pa so zajeli. Minister za javna dela si je ogledal Torino Turin, 13. jan. s. Minister za javna dela je dospel včeraj v Turin ter si ogledal dela za popravilo poslopij poškodovanih po nasprotnikovih letalskih napadih. Nato je na sedežu prefekture v navzočnosti prefekta, zveznega tajnika in župana poročal funkcionarjem civilne tehnične službe ter voditeljem stavbnih organizacij. Dal je navodila za nagio nadaljevanje del Zvečer je minister Gor-la zapustil Turin. Vrhovni poveljnik nemške mornarice čestita k zadnjemu uspehu podmornic Berlin, 13. jan. s. Vrhovni poveljnik nemškega brodovja je poslal brzojavko vrhovnemu poveljniku jjodmornic. V brzojavki podčrtava, da pomeni popolno uničenje konvoja nasprotnikovih petrolejskih ladij kričeč uspeh, ki ga je treba pripisovati sodelovanju med raznimi poveljstvi pod-morniških edinic. Uničevanje preskrbe z gorivom, namenjenim nasprotniku, pomeni znatno pomoč za osne bojevnike v severni Afriki. Ameriški admiral o trajanju sedanje vojne Buenos Aires, 13. jan. s. Admiral Stark, vrhovni poveljnik ameriškega vojnega brodovja v Evropi, je na posvetu s časnikarji dejal, da bo vojna dolga in huda. V tem oporoka Rooseveltu ter angleški in ameriški propagandi. Dostavil jo še: >Sleherna druga sodba je docela napačna. Prijetno bi nas presenetil *lom notranje fronte v osnih državah, a zdi se mi, da to ni mogoče.* Nespremenljivost bolgarske zunanje politike od I. 1918 do danes Sofija, 13. jan. s. List »Zorn« prinaša uvodnik o bolgarski zunanji politiki. Poudarja, da je ta politika bila vedno ista pod vsemi vladami od leta 1918 do danes. »Bolgarski revizionizem* — piše list — »je od začetka dobival trdno podporo fašistovske Italije, četudi ie tn v prejšnji vojni bila v taboru, ki ie nam bil na- sproten. Bolgarija je danes ob boku Italije in Nemčije ne samo iz političnih razlogov, temveč tudi iz gospodarskih koristi. Bolgarsko zunanjo politiko odobrava ves narod. .Še naprej bomo korakali po poti. ki smo io izbrali. Kdor io začel s tem, da je rekel a. se ne more ustaviti pri b.* Vesti 13. januarja Ubit je bil Karlo Tresea, urednik protifašističnega tednika »11 martello;, ki izhaja v Ne\v Yorku. Ko je Tresca prihajal iz urada lista na V. cesti, ga jo zadel strel iz samokresa. Strel je prišel iz avtomobila, ki je pripeljal lik ob pločniku. Bolgarski kralj Boris je včeraj popoldne sprejel vojnega ministra generala Nikova, ki se je vrnil z obiska pri Hitlerju General mu je poročal o obisku. Od začetka sedanje vojne do danes je bilo potopljenih 700 petrolejskih ladij s »kupno 5,100.000 ton, pravi nemški poročevalski urad. Angleški dnevnik »Daily Telegraph« razpravlja i prisiljenem zastoju v Sev Ameriki ter obžaluje izjavo vojnega ministra Stimsona, ki je 12. decembra dejal, da so zavezniki za mesec dni prehiteli določeni načrt. Bolgarski vojni minister poroda o obisku pri Hitlerju Sofija. 13. jan. s. Včeraj se ie v Sofijo vrnil bolgarski vojni minister general Mikov, ki ie bil na uradnem obisku v Nemčiji ter ga ic v glavnem stanu sprejel tudi Hitler. Na postan so ministra sprejeli predsednik vlade in zunanji minister ter številni drugi ministri, kraljev ulnvni pribočnik, načelnik bojgarskega glavnega stana, nemški poslanik v Sofiji ter številni bolgarski in nemški visoki častniki. Se včeraj se ie sešla vlada na sejo in zdi se. da je general Mikov na njej poročal o svojem potovanju. morala odriniti vse dolarje, kar jih je imela; zdaj pa je začela še prodajali svojo zlato Ameriki. Z dolarji bo lahko dobila 5e drugo vojno blugo, toda plačati ga bo morala Ameriki v zlatu. Boljševizem prodaja zlato kapitalizma in je tako dolini k kapitalizma. Tak je sedanji položaj, o katerem se Leninu gotovo še niti sanjalo ne bi, da bi vanj zabredla komunistična revolucija. birmanski luki Rangoonit, čeprav je imela razločna znamenja Rdečega križa Bolgarska poslanska zbornica se je včeraj sešla k nadaljevanju razprav o državnem proračunu za leto 1943. Glavni ravnatelj bolgarske zunanje trgovine Zonev je včeraj odpotoval v Berlin na posvetovanja o trgovinski zamenjavi med Bolgarijo in Nemčijo. Sv. oče Pij XII. je včeraj v skupni avdienci sprejel skupino misijonarjev in redovnikov, ki so se vrnili iz vzhodne Afrike. Ameriški odbor za gospodarsko vojno sporoča, da do 1. marca sploh ne bodo jemali v obzir dovoljeni za izvoz ameriškega blaga v Argentino, Bolivijo, Chile, Columbio, Ecuador, Peru in Venezuelo. Sofijska policija je pri nenadni raciji po javnih shajališčih prijela 184 nezaželjenib oseb, ki niso imele dovoljenja za bivanje v prestolnici. Vse te ljudi so poslali v koncentracijski tabor na egejskem otoku Tasos. Ravnatelj turške policije je s svojimi sodelavci odpotoval v Berlin. Samo 20% turških davkoplačevalcev je dozdaj izpolnilo odlok o enkratni obvezni oddaji premoženja. Rok za oddajo bo potekel 1'9. januarja. Kdor ne bo določenega zneska plačat, pojde na prisilno delo. t Akademski slikar Ivan Vavpotič Ljubljana, 13. januarja. Umrl je Ivan Vavpotič, akademski slikar velikega formata, obširne razgleduosti, umetnik, kakor ga je nam dal Bog in neumoren kulturni delavec, ki je slovensko likovno umetnost obogatil z velikimi in nevcnljivimi deli. V splošni bolnišnici je včeraj dopoldne umrl po nekaj dni trajajoči, a budi, celo zavratni bolezni, ki se je komplicirala na možgane, še pred dnevi ga je človek srečaval na ulici, ko je lepo in milo odzdravljal, kmalu nato pa je iskal pomoči v bolnišnici. Kljub požrtvovalnemu trudu zdravnikov je njegovo, še mnogo obljubljajoče življenje, ugasnilo. Ivan Vavpotič jc bil v slikarstvu svojska individualnost. Zunanje življenje pokojnega Ivana Vavpotiča je bilo skromno, ne prepredeno z velikimi dogodki, bolj s trdimi in žilavimi napori. Pokojnik se je rodil 21. februarja 187? v Kamniku kot sin zdravnika dr. Ivana, ki se je pozneje preselil v Novo mesto, kjer je mladi Ivan, že v nežni mladosti se zanimajoč za slike in risarije, leta 1997. končal tamkajšnjo gimnazijo z maturo. Nato ni odšel na 6uhoparno univerzo, marveč se ie, ker se jc že v gimnazijskih letih posvečal slikarstvu, vpisal na slikarsko akademijo v Pragi, ki jo je obiskoval v letih 1897 do 1899. V središču češke umetnosti je mladi Vavpotič navezal tesne slike in se po-Dolnoma poglobil v dela čeških umetnikov. Nato je odšel v Pariz na Ucolc du Louvre in vstopil tam tudi v atelje češkega slikarja Alfonza Mache. Leta 1902. se je izpopolnjeval na Dunaju, nakar je odšel znova v Prago, kjer je od 1903 do 1904 delal pri slovečem češkem slikarju TIinaysu. Postal je nato učitelj na .Stra-kovi akademiji. A leta 1906 je prišel kot učitelj risanja na takrat ustanovljeno realko v Idriji. Za stalno pa se jc pokojnik preselil leta 1908 v Ljubljano, kjer se je popolnoma posvetil veliki umetnosti iu ustvarjal svoja najboljša dela. Bil je mož velikega koncepta. Ustvarjal je žive portrete, lepe pokrajine, razne kompozicije in postal jc tudi odličen ilustrator lepih knjig. Ve« čas se je pokojnik udeleževal vsega umetniškega življenja v Ljubljani. Med svetovno vojno, naj še omenimo, je bil na raznih odsekih kot vojni slikar. Svoja dela iz vojne je razstavil v Monakovem. Med portreti so najodličnejši portreti politika I. Šmkljetn. dr. Ivana Tavčarja in drugih osebnosti. Umetniško lepa je njegova slika Jezusova na Brezjah, Cenik za zelenjavo in sadje št. I Ljubljana, 13. januarja. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni. Cene so vse v lirah za kilogram. Prva cena v prodaji na drobno, druga, v oklepaju) je cena na debelo. Česen 10.85 (9.55), karfijola 4 (3.45), čebula 2.80 (2.30), koprc 3.85 (3.35), solata glavnata 5.30 (4.50), radlČ 7 80 (7), Špinača 5-70 (4.90), zelena 5.90 (4.90), pomaranče In 8.35 (7.85), limone la (15 cm obsega) 4.85 (3.80) (komad 0.60), mandarine la 0.40 (5.75), jabolka la (n. pr. zlata par-rnena) 7.40 (6.50), hruško la 7.75 (6.75), m a roli i 7.80 (7), Opombe: 1. Prva vrsta: zelenjava In sadje mora biti zdravo, sposobno za prevoz. Izločajo se pridelki, ki so izobličeni, poškodovani, nagniti ali nezadostno sočnati. 2. Zelenjava v prodaji mora biti brez listov in neužitnih delov. 3. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotno cene ter morajo tudi kupci na zahtevo izdati tak račun. 4. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja le za uvoženo blago. Razume se brez tare. 5. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno veljajo najvišje cene tedenskega mestnegn tržnega cenika. 6. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisariata. 7. Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi št. 8 Sl. 1. št. 8 od 28. januarja 1942-XX in ostalih zakonitih predpisih. 8. Za proizvode, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo cene iz zadnjega prejšnjega cenika, kjer so bili navedeni, razen če se jo s posebno odločbo določila drugačna cena. lepa je serija slik z morja, očarljive 60 njegove slike Vintgarja. Kot umetnik se je udeleževal raznih razstav, tako je razstavil večkrat v Ljubljani, Belgradu, Zagrebu in Parizu. Med ilustracijami naj omenimo v prvi vrsti njegove ilustracije Jurčičevega »Desetega brata«, ki ga je bila izdala Družba sv. Mohorja in Milčinskega »Tolovaja Malaja«. Mnogi preprosti Ljubljančani se bodo še dolgo spominjali mirnega, milega in obzirnega gospoda, ki je včasih stal ob bregovih Ljubljanice in s čopičem zajemal razne momente in motive z obrežja in ponosnih stavb stare Ljubljane. Ti preprosti ljudje so znali po svoje občudovati Vnvpotičevo umetnost. Vsakdo je bil res zavzet zn njegove slike, ki so n. pr. predstavljale okolje z Marijinega trga. Na razstavah pa so mnoge preproste obiskovalce globoko zajemali njegovi živi portreti. Bil jc pravi stvaritelT. ki je znal in doumel prenesti na negibno platno vse člo.vekovo življenje in njegovo individualnost. Kot umetnik je pokojnik hodil svoja pota, ni se nikdar vdinjal kaki trenutno vzvaloveči. struji, vedno je ohranil svoja načela o umetnosti in je bil naprain svojim tovarišem, na-pram mladim silam in novim pojavom vedno objektiven in blagohoten, da ie odobraval, kar je našel in smatral za dobro in lepo, a grajal, kar -e b;'o sJalio in nevredno. Sedanje vedno se naglo spreminjajoče vremenske prilike močno vplivajo na človekovo zdravje. Dne 6. t. ra. se je pokojni Ivan Vavpotič hudo prehladil, napadel ga je hud kašelj z glavobolom. Bolezen se je hitro slabšala in komplicirala. Nastopilo je vnetje možganske mrene (menengitis). Poprej se mu je še vnelo srednje uho, od koder se je razvila omenjena bolezen, zaradi katere so ga morali prepeljati z internega na infekcijski oddelek splošne bolnišnice. Pogreb pokojnega Ivana Vavpotiča bo danes ob 13 izpred kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojnemu Ivanu Vavpotiču časten in trajen spomin! MILANO NAPOU Del prodigio della Lampada Osram Artfoverjo numtrot* Irafll« d* dl#mant*. H filo di lungsreno deli* lempedu OSRAM*D 6 ridolto. con •• masjimo uniformild pojsibile, ad una eslrema *o»-tigliazia. I kg. di quesfo filo del diam. di mm. 1/100 poirebbe coprire la disianza Milano • Napoli. Ouanio pio uniform« 6 il diametro dal filamente tanlo piO »alta 4 U spirale che con esio si forma t Unto pid alta 1‘efficienza luminosi. Percib si ottiene con Ja lAMPADE OSRAM D molta (uca a poco consuma Z vlečenjem skozi Slevilne dijaman-. me odprtine stanjšamo žico OSRAM čarnice kar najbolj enakomerno na najmanjšo debelino. I kg. te žice bi mogel zvezati Milano z Napo lijem. Cim bolj enakomeren 1 je premer žice tem bolj pravilna je iz n|e napravljene vijačnica in tem večji je sve-•lobni učinek. Zato dosežemo z O S RAM-B ŽARNICO mnogo svetlobe in majhno porabo c o Partizansko poveljstvo ni odgovorno za grozodejstva in umore nedolžnih otrok... ... pravi komunistična pisana in govorjena propaganda, dejstva iz partizanskih uradnih listin pa govore takole: Komandi I. čete Scrcerjevega bataljona — strogo zaupno! Po ustni naredbi komandanta III. grupe Mir. J. Bračiča morate 12 internirancev, ki smo jih rešili iz ujetniškega vlaka, tekom 24 ur likvidirati (=: pomoriti). Likviducijo izvršite tajno. Strogo pazite na to, da se o tem ne bo ničesar izvedelo in da vam kdo ne pobegne. Za izvršitev te naredbe osebno odgovarjate. Štab I. bataljona »Ljube Šercerja«, Krimski odred. Politkomisar Fric Novak 1. r. 5. julija 1942. * štabu bataljona »Ljube Šercerja«, Notranjski odred. Po ukazu štaba T. bataljona je naša patrola dovedlu v taborišče sledeče osebe: Dežman Ivana, Daljna vas 14, Dežman Tvana, Daljna vas 14, Dežman Pavlo, Daljna vas 14, ter jih dne 15. julija 1942 likvidirala (= pomorila). Dne 14. 6. 1942 sta bila aretirana v Tomišljil Satler Ivan, Zgornja šiška, in Škvarča Reza, Dravlje. Bila sta likvidirana (= umorjena) še istega dne. 15. 6. je bil likvidiran (— umorjen) tov. Stebla j Jože, rojen 1925 v Iški. Dne 16. 6. 1942. Komanda I. čete bataljona »Ljube Šercerja« N. O- Komandir Maks, politkomisar Frcnk. • Štabu bataljona »Ljube Šercerja« KRO. Danes smo ustrelili... Miro Lampretovo,' roj. Rozman, -bivajočo v Ljubljani, ter hčerko staro okrog 4 leta. Zapleniii smo pri njej 1113 lir. Snjrt fašizmu — svoIkkIu narodu! Kom. I. čete bataljona »Ljube Šercerja« dne 5. julija 1942. Komandir Maks, politkomisarja nndoine-1 stuje Maks. Prijava vseh od rojstva pohabljenih in vseh pozneje pohabljenih Po odredbi Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino VI. št. 927/San iz decembra 1942-XXI vabi ljubljansko mestno poglavarstvo vse zdravstvene ustanove, zdravnike in zdravstveno strokovno osebje, naj v času od 15. do 31. januarja t- I. naznanijo vse pohabljeno rojene in one, ki so postali pohabljeni zaradi poznejših poškodb ter so v njih oskrbi, mestnemu Fizikatu od 9. do 11. ure v sobi št. 7. Tam se dobe od notranjega ministrstva predpisane tiskovine. Prav tako so na podlagi gornje odredbe dolžni na enak način prijaviti pohabljeno rojene otroke starši ali varuhi ter morajo svojo pohabljenost prijaviti tudi starejše osebe, če njih pohabljenosti že niso naznanile zdravstvene ustanove, zdravniki in zdravstveno strokovno osebje. Zdruvstvene ustanove, zdravniki in zdravstveno strokovno osebje (babice i. dr.) morajo v bodoče prijaviti vsak nov primer pohabljeno rojenih in vse poznejše trni ne pohabljenosti na predpisanem formularju do zadnjega v vsakem mesecu. Kaznovani trgovci in špekulanti Urad za kontrolo cen pri Visokem komisariatu 6poroča kazili, ki jih je Kraljeva kvestura v Ljubljani izrekla v dneh od 16. do 31. decembra zoper kršitelje in špekulante. Ker so navijali cone, so hill kaznovani: Miklič Marija, gostilničarka, Ljubljana, Tržaška cesta 46, 1000 lir; Kovač Josip, gostilničai, Ljubljana, Prisojna ulica 5, 100(1 liir globe; Rupe Mihael, prodajalec, Ljubljana, Florijanska ulica 13, 500 lir globe. Ker jo prodajal meso na brezmesni dan ali pa brez dovoljenja »Prevoda«: Skale Joeip, kurjač, Ljubljana, Pavšičeva 40, 500 lir globe. Ker jc prodajni meso na prepovedan dan: Miklič Anton, gostilničar, Ljubljana, Tržaška cesta 46, 500 lir globe. Ker sta tihotapsko nakupovala slanino: Kervin Franc, železničar, Ljubljana, Vilharjeva ulica 4, 500 lir globe; Culkar Marija, gospodinja, Ljubljana, Svetosavska ulica 14, 500 lir globe. Ker Je nakupoval in prodajal vtihotapljc™ mast po višjih cenah: Lesjak Josip, delavec, St. Jurij, 500 lir globe. Ker jc verižil z jedilnim oljem in prodajal po višjih cenah: Mlakar Srečko, trgovec, Ljubljana, Albanska ulica 20, 8000 lir globe in 20 dni mora imeli trgovino zaprto. Ker je točil vermut brez dovoljenja in vino po višjih cenah: Miklič Franc, gostilničar, Ljubljana, Slomškova ulica 5, 2000 lh globe. Ker jc točil drugovrstno vino za prvovrstno in ker jo dal napačno fakturo: Urh Josip, trgovec, Ljubljana, Vrstovškova ulica 6, 2000 lir globe in 15 dni mora imeti trgovino zaprto. Ker je točil vino po višjih cenah: Lasan Ivan, gostilničar, Ljubljana, Vodnikova cesta 17, 1000 Ur globe in 15 dni mora imeti obrat zaprt. Ker je prodajal kremo za britje brez dovoljenja: Beiflich Reinhold, zastopnik tvrdke Dr. Tb. in G. Bbhme, Ljubljana, Medvedova ulica 4, 1000 lir globe. _Kcr ni naznanil pnevmatik in vodil napačen register o njih: Remec Ivanka, gospodinja, Ljubljana,_ Dolenjska cesta 5, 1500 lir globe. Ker je vzela preveč živilskih nakaznic: Zupanc Josipina, delavka, Ljubljana, Šlajmer jeva ulica 3, 1000 lir globe. Ker nista imeli izvešenega cenika in sta prodajali vino po višjih cenah: Kahne Marija, gostilničarka, Ljubljana, Medvedova ulica št. 8,- 1600 lir globe; Kromar Marija, gostilničarka, Ljubljana, Šv. Petra cesta 15, 1000 lir globe. Ker ni imel objavljene cene nad blagom: Reis-ner Ivan, prodajalec,1 Sp. Hrušica 46, 500 lat''globe. Ker niso zaprli obratov ob policijski uri: Čampa Antonija, poslovodkinja tvrdke Skaberne, Mestni trg 70, Ljubljana, 300 lir globe; Zalta Josipina, trgovka, Ljubljana, Bleiiveisova cesta 9, 300 lir globe; Potočnik Marta, trgovka, Ljubljana, Sv. Petra cesta 9, 800 lir globe; Dečman Anton, trgovec, Ljubljana, Ambrožev trg 10, 300 lir globe; Erjavec Franc, trgovec, Ljubljana, IVoltova ulica 12, 300 lir globe; Sever Marija, trgovka, Ljubljana, Stari trg 2, 300 lir globe; Zupanc Josipina, trgovka, Ljubljana, \Volfova ulica 6, 300 lir globe. Za nedovoljeno nakupovanje in prodajanje ra-cioniranega blaga: Pucelj Terezija, Robenčkova ulica 8, 50 lir globe in zaplemba blaga. Ker je prevažala testenine in lizol brez dovoljenja »Prevoda«: Cimperman Olga, krojačica, Novo mesto, Ragovska ulica 3, 50 lir globe in zaplemba blaga. Ker je navijala cene: Marc Zofija, Dol. Logatec Št. 121, 150 lir globe. Ker je dajal blago brez živilske nakaznice: Klemenčič Josip, trgovec, Ljubljana, Pred konjušnico 5, 1000 lir globe in sedem dni zapora. Ker ni prijavila tkanin: Smid Andreja, predstavnica tvrdke R. Miklauc, Puharjeva ulica 3, Ljubljana, en mesec zapora. Ker ni imela v redu registra: Tanzler Ljuba, prodajalka kruha, Ljubljana, Sv. Petra cesta 48, 114 lir globe. S. S VAN DINE: i$kxivnoJt*U tzkač -mnuimitm.,, -"KmiCTlto. ^PHtlfflliim.. *"ti;!!!ii!!lll!!l!!n. »Dovolite, da odgovorim na vaše vprašanje z novim vprašanjem. Povejte mi tole: Ste res prepričani, da je Pardee tisti zločinec, ki ga iščete? Ste mar zadovoljni z razlago njegove smrti?« j »Ali mislite s tem na njegov samo- { mor?« I »Da. in tudi na njegova dozdevna zločinska dejanja.« Markham se je ves zbega,n naslonil nazaj v svoj naslonjač. | »In kaj vi mislite o tem?« je potem vprašal. , j »Nič,« jc odvrnil precej brezbrižno profesor. »Nisem pristojen jaz. da bi j sodil. Rad bi vedo! le to, kaj oblast, kil jo vi zastopate, misli o tem. To pa za- 1 to., da bi me tiste misli in še bolj tisti dvomi, ki me že precej časa mučijo, zapustili, če oblast res smatra, da je vsa ta zadeva že rešena.« | »Tn knj potem, če bi vam rekel, da oblast še ni zudovoljna?« I Profesorjev obraz je dobil nekam žalosten izraz. Stari mož nekaj časa m I odgovoril ničesar. Sklonil je glavo, kakor bi ga bila prevzela neka skrita bolečina, končno pa je spet pogledal Markha.ma, vzdihnil m dejal: »V gotovih trenutkih našega življenja je zelo težko točno ugotoviti, kak- Kriminalni roman šno dolžnost imamo. Oprostite, morda nisem storil prav, da sem vas pokli-oal.. • Kdo more to vedeti? Toda dejstvo je, da ima moj notranji nemir vendarle kakšno globljo utemeljitev..- o kateri bi se bilo gotovo dobro z vami pogoviriti. Utegne biti ros, da so se pri meni odigrali dogodki in primerila dejanja, o katerih ne bi nikdar mogej niti slutiti, da so mogoča... Kako naj si jih razložim?« Njegove besede so bile nekam čudno izogiblji ve. Polagoma so ustvarile med nami ozračje, polno dvomov in sumov. »Ali hočete spregovoriti še nekoliko 0 Pardeejevi zadevi? Odkrito vara povem, da ne razumem, kako bi bilo mogoče dvomiti o zdravnikovem poročilu ... Razumem pa zelo dobro, kako je moglo zaporedje vseh žalostnih dogodkov. ki so nam znnni, zbuditi v vas kakšne strahove in slutnje...« je pripomnil Markhnm. 1 P ro fen or je še nekaj časa tožil ter mrmral nekaj, kakor bi govoril sam s seboj. Končno pa se je oglasil Vanče, ki je vse doslej molčal, ter mirno ka- ■ dil svojo cigareto: ■ »Hvaležni bi vam bili, gospod profesor, če bi nam nekoliko natančneje razložili vzroke in dejanja, zaradi katerih so ee vam porodile vaše slutnje.« »Povem vam še enkrat, da ne vem nič določnega. Misli, negotovi dvomi... In zaradi njih sem bil potem nemiren. Logika je odlična stvar v nedoločnih vprašanjih, v katerih jedro ne moremo prodreti. A kadar gre za našo osebno nedotakljivost in čast... je nekaj čisto drugega.« ! »Popolnoma se strinjam z vami.« je dejal Vanče z bistrim pogledom. »Vedno jc dobro, če je človek previden.« i Videti je bilo, da je razgovor končan. Vsi smo vstali, da bi odšli, e profesor je hotel na vsak način, da bi Markhnm še malo ostal pri njem. | »Sigurd bo v kratkem tu,« je dejal. »Zelo bo vesel, da vas vidi. Kakor sem vam povedal, je šel gledat predstavo I Ibsenovih »Pretendentov«. Prepričan sem, da se bo po končani predstavi takoj vrnil domov... Dovolite, gospod Vanče, Sigurd mi je povedal, da je bil .pretekli teden z vami pri predstavi »Strahov« Imate tudi vi radi Ibsenov« dela?« , I I Iz oči sem bral Vanccju, da ga je to vprašanje presenetilo. A v njegovem odgovoru ni bilo prav nobene neodloč- • nosti in negotovosti. 1 »Poznam skoraj vsa Ibsenova dela.1 Brez dvoma je to pravi veleum, gotovo ; p« nima tolikšne estetike in filozofske globine kakor na primer Goethe.« t »Med vami in Sigurdom je torej pravo nasprotje.« Markham je odklonil povabilo, da bi še ostal tam, in čez nekaj minut smo že šli po aveniji West End in di-, hali iz polnih pljuč svež aprilski zrak; | »Lahko si opazil, Markham, stari moj Markham,« je dejal Vanče med ustmi, kakor da ima pred seboj norca, potjo, »da nisem samo jaz nezadovo- »Razložil ti bom. ko bova tiri meni [jen z mnenjem o Pa,rdeejevem samo- domu,« je nadaljeval Vanče, ko je av-moru ali laži-samomoru. So še drugi, tomobil zavozil na Central Park. »Neki prav tako niso zadovoljni. Profesor verjetno je to, a le res. Pač se čudim, nam je pravkar to zgovorno dokazal-« kako da nisem na to prej pom i sl j 1. »Takšno njegovo duševno razpolp- Mnogo truda bi bil prihranil in precej ženje je pač razumljivo,« je odvrnil zmot.« Markham. »če pomislimo na vse tisto,! »če In bilo zdaj poletje, ne pa po- kar se je zadnje čase zgodilo v uje- ; mlad,« je dejal Markham očitno raz-govi hiši.« „ j d razen, »bi rekel, da ti jc vročina raz- »To še no pojasnjuje niče«ar. Stori gibala možgane.« profesor sc boji. Nnjlcpše pa jc to, da »Vse od začetka sem bil prepričati,« ve mursikoj, česar pa nam noče ra/o- je nadaljeval Vanče, »da so možni vpri- zoritclji zločinov trije, vsi trlic psiho- deti.« .,. .. »Ne morem ravno reči, da bi tudi loško sumljivi. Treba pa je bilo imeti jaz imel tak vtis.« I določnejše dokaze proti enemu teh »E, Markham, dragi Markhnm! Pa treh, preden bi odločno nastopili. Med kako to, da tega nisi opazil. Si slišal, tem časom nismo mogli storiti njčesnr kaj jr jiovedal profesor? Blodne mi- .drugega, kakor samo čakati. Moj prvi sli, rahli dvomi. A kaj je jedr"o njego- osumljenec, Drucker. jc končal na ta vih besed? Ne bomo se zmotili, če re- način, da je bil zločinsko umorjen. Pečemo, da nas je skušal pripraviti, da tem je prišel no vrsto I ardee, ki jc 1 y končal morda « samomorom. Vsak pošten človek mora priznati, da njegov bi sami uganili in sj»oznnli nekaj, česar nam on noče določno povedati... Kakšen smisel naj bi sicer imelo, da skrivnostni konec potrjuje slutnjo, da nas je klical na svoj dom, in sicer — ! je zločine zagrešil on. In c tem se zdi, to si dobro zapomni — v Arncssonovi da je stvor končana. Vendar pa jaz: o odsotnosti?« I tem nisem prepričan. Da bi sc bil Ustavil se je, njegov obraz pa je Pardee res sani usmrtil? In ah samo-pri tem razodeval neko osupn jenost. j mor, če bi to bil samomor, mar res »Prokleto, da, da, prav ta.ko jel vso stvar razloži? Ne. Vse te dni mi jc Zdaj razumem.Jjemu vsa tista vpraša- i vznemirjal duha nek skrivnostni, a nja o Ibsenu! iSiko sem mogel biti to- | vztrajni dvom. Zdaj vem, da je bil ta ko neumen, da nisem tega takoj razu- moj dvom utemeljen: I ardee se_ ni rnel!« Gledal jc nekaj časa Markhama sam usmrtil, temveč je bil Umorjen, in ustnice so se mu nalahno tresle, kakor so brli umorjeni Robin, Sprigg »Končno je le prišla resnica na dan!.-- in Drucker. In kdo jih jc? Pomoril In kdo jo je odkril, Markhnm! Ključ jih jc nek vrag, ki je bil razpoložen do te skrivnosti je v Ibsenu, ne pri za žalostne dovtipe, vrag, ki smo ga nas!« I ves ta čas imeli ob strani kot laži — Markham ga je gledal z odprtimi sodelavca in zbadljivega kritika.« m V: C? £> o ^ Ljubljana Nad travnikom so se vzdignile pod sinje nebo belosive gore in z visokih planin so se studenci zbrali v bister potoček, ki se je pognal s pobočij v nizko dolino; sredi cvetočega travnika je zavalovilo zeleno jzero; mlade smrekice in jelke so se ogledovale v jezerski gladini, nad katero so se spuščale zlate ribice za mušicami. Po beli cesti kraj novega jezera pa je drdrala prelepa kočija. Šele pod večer se je dečko predramil. Svojim očem kar ni mogel verjeti, toliko lepote je bilo ustvarjene pred njim; visoke gore, planinski gozd, zeleno jezero z zlatimi ribicami, bela cesta s kočijo. Ves vesel je stekel proti koči ter čarovnikoma sporočil, da je tudi drugo naloženo mu delo že opravljeno in da si naj gresta jezersko krajino kar pogledat. Sodražica v času grajske gosposke Naselbina Suhadolnfca, k* jo omenja zgodovinar Skubic, se je razdelila v manjši vasi Globelj in Podklanec Oh crornfem toku Bistrice, ki se kakor srebrn nas zvija sko*- ozko sod ra. ko dolinico, se stiska med bregove Slemen in Velike gore znamenita Sodražica. Znamenita ne le po posebno lepi legi, ki daje kraju slojstveno sliko, znamenita tudi zaradi domače lesno industrije in po svoji zgodovini. Mnogo je doživela Sodražica v času svojega obstoja, mnogo hudega in dobrega, toda skromno prebivalstvo si je z delom služilo kruha povsod jfl, si tako počasi ustvarjalo domove. Sodražica, kraj, kamor so Se pred letom tako radi prihajali številni smučarji iz vseh krajev, zlasti pa iz Ljubljane, pa danes pripoveduje o preteklosti. bi je prinesla tudi temu lepemu kraju, daleč od mestnega hrupa, mnogo dogodkov, ki pričajo o življenju nekdaj in danes. V času gospostva graščakov je bila Sodražica mogočna vas. ki je imela 16 celozemljakov, podložnih Ribnici. Davka so dajali 33 gl 20 kr ter 32 škafov in 16 mer pšenice, 48 škafov prosa, % škafov ovsa, 32 kokoši, 128 jajc, 240 povešen in 18 voz drv. Tlačanill so kakor drugi in dajali 16 konj za vinsko vožnjo. Desetino so dajali graščaku in župniku v navadnem razmerju. Za površino so imeli 32 polmer prosa, 16 kokosi in 240 povešen. Štirje kmetje v Sodražici so bili podložni Thurnu. Od desetine teh je dobil Thurn, ribniški graščak in župnik, vsak tretjino. Površine pa go dajali zadnji štirje 8 polmer prosa, 4 kokoši in 00 povešen. En grunt je bil podložen Bregu. Trije sodraški mlini in ene stope so plačevali 58 kr 2 vinarja davka. V Zigmaricah je bilo deset celozemljakov, podložnih Ribnici, ki so dajali 19 gl 52 kr 2 vin davka, v naravi pa 20 škafov prosa 20 škafov in 10 mor pšenice, 50 škafov ovsa.20 kokoši, 80 iajc, 150 povešen in 10 voz drv. Vina niso vozili. Dva grunta sta bila podložna ribniškemu župniku. Desetino sta dobivala graščak in župnik kakor pri prejšnjih. Površine so dajale 24 polmer prosa, 12 kokoSi, 18 povešen. Tlačnnili so kakor drugi, samo da gnoja niso vozili, ampak so ga samo nakladali. Suhadolnica (sedaj ni vec naselbina pod imenom, ampak se je pozneje razdelila v manjše vasi kakor Globel), Podklanec) Je imela devet rerniiiš? in sicer osem celozemljakov in en pust grunt, ki bo dajala samo 37 kr davka, drugega nič. V celoti so dajala 9 gl 58 kr davka. V žitu je imelo dajatev samo šest zemljič, in sicer 17 škafov in 11 mer pšenice, 11 škafov prosa, 37 škafov ovsa, 12 kokoši, 83 jajc, 165 povešen in 6 voz drv. Vina niso vozili. Tlačanili so kakor v Zigmaricah. Vsi so bili podložni graščini. Desetino so dajali v istem razmerju kakor prejšnji, površino pa 26 polmer prosa, 13 kokoši in 195 povešeni. V Podklancu so plačevali trije mlini 55 kr davka. Na Gori so bili štirje celozemljaki, ki so dajali od štirih gruntov in štirih lazov 3 gl 31 kr davka in 1 škaf pšenice. Za tlako so dajali štiri konje za vinsko vožnjo tor so popravljali grad in pristavo. Druge tlake in dajatve niso imeli, dese-tinili pa so s Suhadolnico vred in je bila tudi že površina tam všteta. Loški potok je Imel štiri colozomljnke, ki so dajali 4 gl davka in štiri tovore soli, drugega nifi. Sol so morali pritovoriti od Trsta. Podložni so bili ribniškemu graščaku, ki so mu dajali dve tretjini desetine, tretjino pa bloškemu župniku, kamor so bili vfarani. Za površino so dajali 8 polmer prosa, 4 kokoši in 80 povešen. Tam pa je imel tudi turjaški graščak svoje podložnike, iz čigar gozda so smeli jemati les za obode, ki jih je pozneje odkupil ribniški. Retje je imejo osem gruntov z devetimi posestniki, ki so dajali davka 6 gl 10 kr in 9 tovorov soli, drugega nič. Podložni so bili Juriju Hallerju, ki so mu dajali dve tretjini desetine, eno tretjino pa bi moral dobiti bloški župnik, ki pa so mu jo odtrgali lutrovski Turjačani. V Danah pri Ribnici je imel graščak z Brega šest gruntov, na katerih je sedelo deset posestnikov, ki so dajali davka 7 gl 2 kr. 6 pujskov, 6 jagnjet, 12 mer pšenice. 12 prosa, 86 ovsa, 12 fižola in ješprenja, 18 kokoši, 90 jajc, 9 desetičev (kit) prediva. Desetinil pa je v Danah ribniški graščak, ki si je delil desetino po navadnem razmerju z župnikom, poleg te fta je graščak dobil Se 12 polmer prosa, 11 kokoši, 90 povešen. Vsak polhar mu je moral dati po deset polhov. V Rukovici sta bila dva posestnika podložna Juriju Hallerju, štirje z dvema gruntoma pa graščaku na Igu. Desetino so dajali ribniškemu graščaku in župniku kakor Danci, povrh pa 6 pol- meric prosa, 3 kokoši, 43 povešen. — Davka ni zabeleženega nobenega. V Kotu go bili trije gruntarji, podložni graščaku na Bregu, ki so mu dajali 2 gl 54 kr davka, 4 mere in tri in pol merice pšenice, 10 mer ovsa. Desetino so dajali v Ribnico kakor prejšnji in povrh 6 polmer prosa, 3 kokoši, 50 povešen Zadnjo tri vasi niso imele nikake tlake. Sajevec s štirimi grunti je bil tudi podložen Bregu in je dajal tja dve tretjini desetine, tretjino pa župniku. _ Vas Slatnik, ki je štela 30 zemljišč in en mlin s 38 kr davka, je bila vsa podložna graščini na Bregu, d očim je bila vas Breg sama last lamošnjega graščaka, so bili torej samo svobodnjaki. Ti so bili res torej sami 6užnji. Dajatev vsakega Bregu podložnega grunta se je leta 1570. cenila na 1 gl. — Velike Poljane so dajale svojo davščino graščini na Ortneku, ki je imela tudi po nekaterih vaseh v ribniški dolini (v Slat-niku) male dohodke. Športni drobiž Od 28. do 31. t. m. bodo t slovaški Bratislavi velike namizne teniške tek.ne med Nemčijo in Slovaško. Nemci so v svoje za-ZopsIvo določili tele tekmovalce: VVunsch, Bednar, Hochnegger, Raack in tekmovalke Trude Pritzi, Anemarijo Schulz in Richter. Madžarski pfaTači sc že zdaj vestno pripravljajo za bodoča mednarodna srečanja. Še največjo zanimanjo vlada za plavalni dvoboj z Nemčijo, ki bo 14. avgusta v Budimpešti. Teden pozneje pa bodo priredili troboj v igranju watei>pola, pri katerem bodo sodelovali Nemčija, Italija in Madžarska. Prav tako imajo Madžari dogovore za plavalne dvoboje z Italijo in s Švedsko. 31. t. ni. so bosta v olimpijskem stadionu v St. Moritzu pomerili hokejski predstavništvi Švice in Madžarske. Za tekmo vlada veliko zanimanje, saj so Madžari znani kot zelo dobri hokejisti. Norveško smučarsko prvonstvo bodo letos priredili v dneh od 20. do 21. februarja. Tekme bodo v mestu Barum blizu Osla, kjer 1k> tamkajšnji klub obenem praznoval 40 letnico svojega športnega udejstvovanja. V Stockholmu bodo v prihodnjih mesecih začeli graditi veliko športno palačo, v kateri bo prostora za 4000 gledalcev. Do ^seni 1k> palača ze pod streho in tudi prireditve bodo že lahko v njej. I Z nastopom težkih atletov dne 3). januarja med Nemčijo in Italijo bodo začeli letošnjo Ohi'c*stH a Društvo slovenskih likovnih umetnikov poziva vse svoj'? v Ljubljani bivajoče člane, da spremijo svojega dolgoletnega zvestega tovariša Ivana Vavpotiča na njegovi zadnji poti. Pogreb bo v sredo, 13 t. m. ob 15 iz kapele sv. Petra na Zalah. V ponedeljek, dne 18. januarja t. 1. 6e prične ob štirih popoldne v Higijenskemu zavodu, oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok (Dečji dom, Lipičeva 3) brezplačni tečaj o negi in prehrani dojenčka. Vpisovanje v tečaj 6e vrši vs»k delavnik dopoldne istotam. Ure in dnevi tečaja 6e bodo določil; po ustnem dogovoru. Semenski krompir iz Danske je prispel, zato mestni gospodarski urad vabi interesente z začetnicami priimkov A in B, naj pridejo po nakaznice že danes, 13. t. m. ob 9 dopoldne na mestni gospodarski urad, soba št 35 v II. nadstropju v Beethovnovi ulici št. 7, kjer dobe vsa nadaljnja navodila. Iz ogromnega zaklada svetovne klavirske literaturo bomo slišali v ponedeljek 18. t. m. v veliki filharmonični dvorani koncertni progrrm, ki obsega staroklasična, romantična pa tudi moderna dela. Pianist Gino Gorini, ki je eden največjih sodobnih pianistov, bo izvajal dela Scarlatija, Bachova v priredbi Busonija. dalje so na sporedu: Brahms, Debussy, Gorini, Casella in končno največji mojster vseh časov in dob Chopin, brez katerega si pač težko predstavljamo prvovrstni pianistični koncert. Na koncert že danes opozarjamo. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Malice. Začetek bo točno ob pol 7 zvečer. Zopet se nam obeta novo presenečenje v nedeljo ob 5 popoldne na Rokodelskem odru. Prvič bodo uprizorili zabavno in zapleteno komedijo: »Vihar v kozarcu«. Zanimiva in prijetna snov ter izvrstna karakteristika posameznih vlog nam jamčita, da se bomo prijetno zabavali. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12. I. nadstropje, desno. tj tubi jonsko (/letla! išš grofa de Linieresa obiskat svojo tovarišico. Ko so se začeli obiski pri zdravnikii. pa je spet biia 0na tista, ki je bolnico .sPrenil'l‘}la- Picard ju je včasih spremljal in Pr koval njunega prihoda iz klinike. . . . | Kadar sta hodili P° Luiza orosila svojo sestro, nal J1 P°ve ime. Ka je upala, da bo katero izmed njih nevn-d je h ’. . jega upania se ie ^^repoznal 'je s'lepo deklico, ki je bila sedai le lepo obletna m ne več. tako tedno kakor nekoč, in zapeklo ga je pri ^cu Ctetal je skrit, dokler se deklici nista oddaljili! po(em pa je krenil svojo nekai dni mu ni bilo za delo prav nič. Glava je bila polna misli,, sladkih in turobnih i«toča«no. Očital si je, zakaj ni stopil za Luizo, da bi odkril, kje stanuje. Proti večeru je končno sklenil, da se bo vrnil v kooo na cesti Lourcine. Starka ga je pričakovala. Po smrti svojega »keruba« starka ni več odšla iz hiše. Ko je bil njen miljen-ček še živ, beračica ni opustila nobene priložnosti, da bi zaslužila denar, ki je bil potreben za zavratno življenje njenega Jakoba, toda 6edaj ji vse to ni bilo več važno. Vsak večer ji je brisač prinesel svoj zaslužek in vselej 6e je napila. Čeprav so se mu gabili ti vsakdanji nelepi prizori, je Peter vendar ni hotel zapustiti, “da je navsezadnje le njegova mati. . Ko je ta večer stopil v borno bajto, jo je videl, kako je pijana ležala na tleli. £raXen nie pa je ležaj košček sveče, ki i ®. [? dogorela. Se nekaj minut in ogenj bi obliznil beračičine cunje. Za Petra je bila ta noč strašna. Po jflavi so se mu podili spomini. Zdelo s-r mu je, da vidi 6lepo deklico, kako skaklja po stopnicah proti izbi, zdelo se mu je, da sliši krik svoje matere in Mro je prebil brez' spanja dolge ure. ki so ga ločevale cj jutra. Peler se je že večkrat vrnil oprezovat pred hišo zdravnika dr Heberta in končno je nekega dne zagledal, kako sta~obe siroti odhajali iz hiše. Stopil je 6krivai za njima in odkril, da sta bivali v palači načelnika policije. Ob tem dognanju ga je 6ti6nilo pri 6rcu. Znabiti je Luiza pripovedovala o vseli grenkobah, ki jih je morala pretrpeti v Frochardovi bajti, in če je to storila, potem se utegne zgoditi, da bo6ta on in mati aretirana. Ko je minilo 06em dni in ni nobena straža prišla ponj, je revež dobil novega poguma in že začel koračiti pod okni palače de Limčres. Ko je pogledal na pročelje, je za nekim oknom zagledal drago mu obličje. Bilo je lice Luize, zraven katere je 6tala Henrika. Slepa deklica 6i je dala od Henrike popisovati vse ljudi, ki 60 6topali po spodaj ležeči cesti. Sepavec ob tem pogledu ni mogel zadržati krika, ki mu je tokrat privrel bolj iz 6rca kakor pa iz ust: »Brusim nože, škarje, brusim...!« Luiza 6e je zdrznila in takoj spoznala glas. Spoznala ga je potem vse dni, kadar 6e je šepavec vrnil na pot mimo njenih oken, da bi izkričal evoj poziv, ki je bil zanjo pozdrav. Tedaj je bila Luiza zmerom vsa iz sebe. Prvikrat 6voji 6estri na povedala tistega, kar je imela na srcu. Nekega dne pa Petra ni bilo in 6lepa deklica je č;'kala zaman. Zaradi turobnega izraza, ki je legel na njen obraz, je začela Henrika 6iliti vanjo hoteč dognali | vzrok te bolesti. In Luiza ji je odkrila svojo tajno. X. Kakor je bilo rečeno, Frocliardova po 6inrti svojega ^keruba« ni več zapuščala evoje hiše. Čakala je, da ji je sin jjrinesel zvečer steklenico žganja, ko pa jo je izpraznila, je telebnila na tla in zaradi pijanosti trdno zaspala. I Toda že nekaj časa 60 6e pojavljale nove nevšečnosti, ki so šepavčevo trpljenje še povečale. Ko se j« vrnil zvečer • prej kakor po navadi, ie nekaj časa poslušal strašne grožnje in čul, kako ga je starka imenovala morilcem. Tedaj je odšel skrit se v izbo, ki je svoj čas služila | za zavetišče slepemu dekletu. In v tej izbi je zaplakal. | Starko je popadla pijanska blaznost z vsemi svojimi strašnimi posledicami. Ker so jo napadali grozni prividi, ; rjula in 6e obupno praskala. Govorila je o strahotnih prizorih, katerih priča je bila, videla je senco svojega ustreljenega moža, potem pa je njen gla6 nenadoma odjenjal ii: postal blažji, Čim je izgovorila ime svojega Jakoba. I Kdo ve, kako dolgo bi 6tarka Še živela in mučila svojega sina, ako ne bi božja previdnost na strahoten način okrajšala to mučenje. Že nekaj časa je j»ohajal Peter ves dan okrog palače načelnika policije. Nekega večera, ko se je bil vrnil na ulico i Lourcine. je naletel na strahovit prizor. Starko je znova popadel napad, da je bila grozna na pogled, žerjavica, ki je gorela v njenih žilah zavoljo neizmernih količin zaužitega alkohola, jo je strašno kuhala in starka si je vjmedenosti strgala vso obleko raz sebe. Vrtela se je okrog same sebe, krilila z rokami prazno, nato pa telebnila, se spet pobrala in že hotela pasti vnovič. Ko je Peter vstopil, ga je Frochar-dova zagledala in za hip prenehala s svojimi vragolijami. Potem pa se je vrela proti njemu, ga zmerjala z »morilcem« in ga poskušala zadaviti. Petru se je posrečilo uiti, tedaj pa 6e je 6tarka spet začela vrteti, se opotekati, omahovali in padati, potem pa potegnila za se- Iboj polomljeni vaslonjač. Brusač ni mogel dolgo gledati te čudne igre in je po6kual mater ustaviti. Dosegel jo je v kotu, toda beračica 6e ga je oklenila z rokama in ga poskušala potegniti na stopnice, ki so vodile v izbo. Ko sta prispela do 6redine stopnic, se je Petru ]X>srečilo osvoboditi se objema in pobegniti iz hiše. TekPiccola« je izšel zanimiv članek, ki ga je temu listu poslal njegov dopisnik iz Sofije in ki v njem govori o nalogah Bolgarije, k* j° čakajo v novi Lvropi. Članek se glasi: Ko se je leta 1941 po priključitvi zahodne Tra-kije in Macedonije rodila velika Bolgarija, se je ta dežela znašla pred dvema velikima nalogama, ki ju jih nalaga njena posebna zemljepisna lega na Balkanu Prva naloga je bila združitev področij, ki so bila priključena Bolgariji jx> vojni z Jugoslavijo in Grčijo. Druga pa je tista, ki jo ima zvesta zaveznica Evrope Bolgarija kot dežela, ki predstavlja nekak mo6t med Evroj>o in Azijo, most na zelo izpostavljeni točki. Dočim je bil dosežen že leta 1940 znaten uspeh pri obnovitvenem delu v južni Dobrudži, ki jo je na podlagi pogodbe med Bukarešto in Sofijo Romunija odstopila Bolgariji, so v Trakiji in Macedoniji morali nadaljevati še s pripravljalnimi deli ter so poslali okrog 20.000 Bolgarov, ki so bili zbežali iz Trakije in Macedonije, nazaj na njihove domove. Poleg tega so 6e zlasti prizadevali še, da bi Macedonijo v kulturnem in gospodarskem oziru dvignili. Lani je bilo samo v Macedoniji od|>rtih 2.100 šol. V 67 vasi so napeljali elektriko, številne železniške proge popravljajo ter so doslej obdelali že dvakrat tolikšno površino zemlje, kakor pa je je bilo obdelane prej. V Trakiji so posebno pozornost posvetili popravljanju mostov in cest. ki so bile razdrte v času vojne, obnavljanju dobrih prometnih zvez med Bolgarijo in novo priključenimi deželami ter naseljevanju bolgarskih kmetov in uradništva. Istočasno je šlo v notranjost dežele delo tudi za fem, da se postavi na čim trdnejše temelje avtoritarni sistem, pri čemer je bilo prvo to, da 60 razpustili in prepovedali prejšnje politične stranke in odpravili demokratski parlamentarni sistem od 19. maja 1934. Tej akciji se je pridružila tudi mla- bolgarska vojska. Vlada je v ta namen dala na( razpolago več milijard levov. Potem so skušali čimbolj cantralizirati oskrbovalni sistem, proizvodnjo in zunanjo trgovino, ter v upravi odpraviti birokracijo. Poleg tega Omenjajo tudi popolno rešitev judovskega vprašanja. To vprašanje so rešili z zelo pomembnimi zakoni. Zunanja politika Kar zadeva zunanjo politiko, je zadnji prestolni govor, ki ga je imel kralj Bori6 v preteklem oktobru, potrdil, da Bolgarija smatra za svojo poglavitno stvar, živeti v prijateljstvu z državami osi ter 6e popolnoma priključili novemu e.vrofiskemu redu. Ge upoštevamo, da so na Bolgarijo leta in . ir •- zdra* po- leta izvajale svoj pritisk Anglija, Francija, Z žene države, zlasti pa še Moskva, da bi jo Turška vlada je odobrila ukrep o obvezni delovni službi za V6e prebivalstvo ki prebiva vzdolž železniških prog in sicer v širini 15 km na vsako stran proge. Pri delu za vzdrževanje in obnavljanje železniških prog bodo morali pomagati vsi moški od 18. do 40. leta. Predsednik agencij« Stefani, senator Morgagni, je zdaj v Berlinu, da razpravlja o vprašanjih, ki se tičejo sodelovanja med poročevalskimi družbami obeh držav in pa zaradi ureditve dopisniškega urada agencije Stefani v Berlinu. Pod naslovom Bolgarski upi« prinaša sofijski »Žurnal žurnalov« članek, v katerem pravi, da je svetovni boj, ki so vanj zapleteni tudi Bolgari, stopil v odločilno razdobje. Tudi Bolgari imajo dolžnost izpolniti dosti naporov in pretrpeli morda največje žrtve, da zagotove svojim sinovom boljšo bodočnost. Usoda Bolgarije pa je neločljivo zvezana z usodo osnih držav. Zalo bolgarsko ljudstvo enodtišno upa v zmago Italije in Nemčije. tegnile v Balkansko zvezo oziroma jo podvrgle vplivu Sovjetske zveze, 6e slovesne izjave bolgarskega vladarja in predsednika vlade Filova, ki 60 našle 6vojo potrditev v tem, kako so milijoni Bolgarov slavnostno sprejeli nemške čete, ki so spomladi 1941 šle 6koz< deželo, lahko smatrajo kot simbol lojalne zavesti, 6 katero se je Bolgarija lotila 6voje naloge v srcu Balkana. Zaradi svoje zemljepisne lege med Donavo in Egejskim morjem ter med Cmim morjem in Ohridskim jezerom — to je ena najkočljivejših točk v Evropi 6pIoh — 60 naloge Bolgarije z ozirom na novo Evropo najresnejše in najčastnejše. S tega stališča 60 medsebojni odnošaji med Bolgarijo in Turčijo še prav posebno važni. V časopisih obeh držav izidejo od ča6a do časa članki. ki dokazujejo, da je prijateljska pogodba, sklenjena 17. februarja 1941 rodila bogate sadove. Medsebojni obiski političnih osebnosti Bolgarije in Romunije in potovanja bolgarskih časnikarjev v Romunijo ter romunskih v Bolgarijo, dokazujejo, da je bil sporazum, sklenjen med tema državama pred dvema letoma v Crajovi, kjer so reševali vprašanja Dobrud/be, podlaga za res prisrčne od" nošnje tudi med Bolgarijo in Romunijo. Ameriški predlogi za vladanje bodočemu svetu Buenos Aires, 12. an. s. Guverner ameriške zvezne države Minnesoto, Stassen, je govoril v društvu za zunanjo politiko in predlagali za vse zavezniške države na svetu en j>ar!ament kot pripomoček, da bi se izognili vojni. Stassen je med drugim predlagal: 1. naj zavezniške države ustanove lastno začasno vlado nad osnimi državami: 2. naj upravljajo mednarodma. letališča in bodočo letalsko službo; 3. naj nadzorujejo pristope na svetovna morja; _4. naj ustanove legijo zavezniških držav, ki jo bodo sestavljale letalske, pomorske, rao-tročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.43 Operna glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini 13.10 Operno glasbo vodi dirigent Morelli, sodeluje Maria Pia Corsini — 1340 Pisana glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14-10 Pisana glasba — 14.30 Koncert pianista Marijana Lipovška — 13 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — l7-1? Duet harmonik Malgaj — 17.35 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme — 19 »Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Radio za družino — 21.15 Domovina v vojni, himne in pesmi izvajata orkester in zbor, vodi dirigent Gallino — 21.45 Zanimivosti v slovenščini -- 21.55 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza — 22.25 Plošče — 22.45 Poročila v italijanščini. Četrtek, 14. januarja: 7.30 Pisana glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče, — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.43 Italijanske pesmi v dialektu — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.08 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13-10 Prenos za Nemčijo, orkester vodi dirigent Petralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Vojaške pesmi — 15 Poročila v slovenščini — 17 Naf>oved časa, poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Koncert klasičnega tria — 17.35 Koncert sopranistke Mascie Predit — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Valček — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Koncert orkestra Cora — 21 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, lahka glasba —2140 Trio Emona — 22.10 Predavanje v slovenščini — 22.20 Pesmi za vse okuse vodi dirigent Segurini — 2245 Poročila v italijanščini. HUDIČEV CLA M A RE AU D1A BLED Poslovenil K. N. GBORGB S A IV D \V \ty M/* \!/» \ty T T T T T T T BAJAR 19 Ta otrokova obljuba je Germaina domislila,, da so bo treba pripraviti. Slo je zdaj za to, kako se bo pomenil s starima. Povedati jima bo moral, kaj ima zoper vdovo Gučrinko, a pri tem ne bo smel izdati, katere druge misli so ga pripravile do tega, da je bil tako previden in tako strog. Če je človek srečen in mu gre vse po volji, se mu ne zdi nič težkega, če mora koga drugega pripraviti do tega, da njegovo srečo prizna. Če pa te na eni strani zavrnejo in mi drugi strani karajo, nisi v nič kaj prijetnem položaju. K steči je Petrček spal, ko so dospeli na pristavo in Germain ga je položil, ne da bi ga prebudil, na ujegovo posteljico. Potem je začel razlagati, kolikor je mogel. Oče Maurice je sedfel na svojem trinožnem stolcu pri hišnih vratih in ga resno poslušal. Z uspehom poti ni bil zadovoljen. Ko mu je pa Germain povedal, kako je vdova spogledljiva, in ga vprašal, ali bi utegnil vseh dva in. petdeset nedelj v letu zahajati k njej, se sliniti okoli‘nje in pri tem tvegati, da ga čez leto dni odslovi, je tast prikimal in rekel: j Imaš prav, Germain. To ni mogoče.« In ko je potem Germain povedal, kako je moral spraviti Marijo čim jirej domov, da jo reši nadlegovanja, morebiti celo nasilnosti nevrednega gosjKKlarja, je oče Maurice še enkrat pokimal in rekel: »Prav si storil, Germain. Ni šlo drugače.« Ko je Germain končal svojo pripoved In navedel vse svoje razloge, sta tast in tašča hkrati globoko in vdano vzdihnila in se spogledala. Potem se je družinski jx>glavar vzdignil in rekel: >Naj ( bo. Zgodi se božja volja. Ljubezni ni mogoče ukazovati.« »Pridi k večerji, Germain,« je rekla tašča. »Hudo je, da se ] stvar ni bolje iztekla. Naposled je pa res, da že ni bila božja volja, kakor kaže. Bo treba pač kam drugam pogledati.« ! »Siij,« je dodal starec, »kakor pravi moja žena, treba bo kam drugam pogledati.« Drugega govorjenja o tem v hiSi ni bilo, in ko se je drugo jutro Petrček prebudil o prvem svitu hkrati z lastavicami, je zapadel v brezskrbnost kmečkih otrok njegove starosti, pozabil vse, kar mu je prejšnji dan blodilo [*> £flav’' in mislil le na to, kako se bo igral s svojimi brati in kako se ho moško sukal okoli volov in konj. Izredni dogodki prejšnjega dneva ga niso več vznemirjali. Tudi Germain je |X>skušal pozabljati, zagnal se je spet v delo. Amj>ak postajal je tako žalosten in tako raztresen, da nikomur ni moglo uiti. Ni govoril z Maričko, še pogledal je ni. A če bi ga bil kdo vprašal, na katerem travniku in po kateri poti je šla, je ni bilo ure dneva, da ne bi bil mogel povedati, če bi ga bilo volja odgovarjati. Ni si upal prositi staršev, da bi jo vzeli v hišo čez zimo, čeprav je vedel, da je gotovo v stiski. Trpela pa ni siromaštva in mati Guillettka ni mogia nikoli razumeti, kako da se njena mala zaloga drv nič ne manjša in kako da je njen skedenj zjutraj vselej poln, čeprav ga je pustila zvečer praznega. Isto je bilo z žitom in | s krompirjem. Nekdo je prihajal mimo line in praznil vrečo na pod, no da bi koga prebudil in ne da bi zapuščal sledov. Starka I je bila hkrati nemirna in vesela. Naročila je hčerki, naj o tem z nikomer ne govori, meneč, da bi jo imeli ljudje za coprnico, če bi | se razvedel čudež, ki se godi v njuni hiši Mislila je že, da ima morda hudič prste vmes, ampak se ji n* mudilo, da bi se sprla z njim in klicala v hišo župnika, ki bi ga naj zarotil in pregnal od hiše. Menila je, da bo za to še tedaj zadosti časa, ko se bo zglasil satan sam pri njej in zahteval njeno dušo v povračilo za svoje dobrote. Marička je bolje razumevala, kakšna je resnica, a si o teni ni upala govoriti z Germainom. Bala se je, da ga bo spet spravila na njegovo misel o ženitvi. Zato se je delala, kadar ga je srečala, ko da ničesar ne opaža. XIV. Mati Mauricovka, Nekega dne sta bila mati Mauricovka in Germain sama v sadovnjaku.0 Prijazno mu je rekla: >lJbogi moj zet, zdi se^ mi, da nisi zdrav. Ne ješ tako kakor po navadi, ne smeješ se več, in govoriš čezdalje manj. Ali ti je kdo izmed domačih, ali sva ti midva sama, ne da bi vedela ali hotela, kaj hudega storila?« »Ne, mati,« je odgovoril Germain, >v* ste bili zmeraj tako dobri z menoj kakor moja rodna mati in nehvaležnež bi bil, če bi se kaj pritoževal nad vami ali nad očetom ali nad katerim koli v hiši.« »Potem so ti pa vrača žalost zaradi smrti tvoje rajnice, fant moj. Namesto da bi se ti bolečina s časom razpršila, je čezdalje hujša. In vsekakor boš moral storiti, kar ti je oče hudo pametno nasvetoval: oženiti se boš moral.« »Da, mati, to bi bila tudi moja misel. Ampak ženske, ki ste mi jih svetovali, niso zame. Kadar jih vidim, še bolj mislim na svojo Katarino, namesto da bi jo pozabljal.« Za Ljudsko tiskarno » Ljubljani: Joie Kramar«. - Izdajatelj: Inž. Sodja. - Urednik: Mrko Jadralk. - Rokoplso, ne rratamo. - »8l.teo.bl dem« Uhaja ob delaTolkib ob 18. - Mesefna naročnina 11 lir, za inozemstvo 20 lir. - UrednHtjo: Kopitarjeva ulica 6, UL nadstropje. ~ Uprava: Kopitarjevi »lica 6, Ljubljana, „ Telelon Ster. 40-01 do 40-0t». — Podružnica; Noro mesto.