St. 3. V (iorici, v torek dne 8. jaimvarja 1907. Letnik IX. Izhaja vsak torek in noboto ob 10. uri predpoldne. Akopade na ta dncva praznik izide dan prej ob 6. zveOier. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na dotn pošiljan celoletno 10 K, pollotno 5 K in detrtletno 2'50K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Lo- ban na Verdijevem tekaliäöu po 8 vin. GORCA Uredništvo in upravui*tvo ae nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na urednišlvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako Be tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna44 (odgov. L. Lukežio). ft II ftiuli". Eako polen meh je imel pisatelj listka v „Eco del Litorale" 1 Takoj prvi stavek ima celih 41 vrstic in pol — srao šteli natanko! Res hvalevredna navdu- šenost, škoda, da na rokopisu ni tndi vse drogo tako hvalevredno. Najlepši so zadnji trije odstavki ; ako bi bili reanični, kako veseli bi bili mi Slovenci; kar obe roki bi jim stegnili v trajno prijateljsko spravo* V teh odstavkih pravi: „Italijanska narodnoat je najbolj prijazna, najbolj spoštuje druge narod- nosti in jim je najbolj goatoljubna." — To zadostuje, ker bojimo se, da se boste smejali misleČ pri tem na Istro, Trst in todi na Gorico, kjer sami skušamo dan na dan, kako Italijani spoštujejo druge narodnosti. Nadalje piše: „Nobena narodnost ni tako ljubosumna na svoje pravice v lastni hiši, ker se noče vBiljevati v tnje hiše." Prvi del tega stavka vernjemo kar brez prič — drngo polovico — no, no, poprašajte prej nekoliko kar tukaj v Go- rici, ali je bil že kak si oven ski otrok p r i s i I j e n, ob'akavati laške Sole! Če pisec ne pozna pri nas razmer, naj ne piSe splošno. Da so Italijani gosloljnbni, n. pr. v Rimu, Benetkah, Padovi, Loreto itd^ ni čudno, saj žite od tega, da jim ro- marji iz celega ssveta donašajo denarja. „Samo ona (italijanska narodnost) je med veemi že stoletja sem najmanj agresi vna in najbolj spoštnje pravice dragih (Da bi bilo le res ! op. ur.) ter se drži rimskega piegovora: „Drži se navad kraja, kamor prides". Tako „L'Eco". Glede agresivnosti omen- | jflmo, da že takoj v istem sestavku goni Slovence v Tolmin, medtem ko nas äe ona stara znamenita pesem „Marameo" goni le do Solkana. V istem opisu pre- krsti Dornberg v „Dorinbergo", kakor je „Eco" že sploh večkrat prekrščaval naše čisto slovenske vasi in to proti odločbi c. kr. namestniätva. N. pr. „Piedi- monte", „Montespino" itd. Bolje bi bilo, da bi se saj ne bahali ne, da niste agre- sivni. Vsi res niso in poznamo tadi med Italijani simpatične, pravične ljudi, a oni ki imajo oblast v rokah, so v Gorici agresivni. Slovenci se moramo pritože- vati do najvišjih inštanc, ako hočemo n. pr. le domovinsko pravico, ki nam gre po avstrijskih postavah. To krivičnost so konštatirale že najvišje oblasti, ki so razsojevale. „Ecov" pisfc pravi nadalje: „Ita- lijanska narodnost noče biti ne nnkovalo in ne kladivo". Kako lepo ! Izposlnjte nam na merodajnem mestu, da nam ne bodo dajali batin, mi vam jih ne bomo dajali! Nikdar nismo in ne bomo rekli da Italijani ne smejo imeti svojih šol, svojih pravic in opazili boste, kjer je kak Slovenec ni javnera mestu, da bo veakemn Italijann postregel v italijanskem jezikn. Ali morete isto reči o muni- cipiju? Potem pa pojdite tja učit, tam so vašega podnka bolj potrebni. Lepe so besede, da hočejo Italijani spoštovati vse drnge narodnosti, kakor sestre, tako da jih nči tisočletna omika, da pa imajo tndi pravico zahtevati, da jih dragi saj spoštujejo, če ne že ljubijo. No potem smo pa ekupaj, eaj mi želimo ravno isto, nič več in ničesar drngega. Ne preostaja drugega kakor še popraviti nekaj pomot, ki so se vrinile člankarju, in potem začeti izvrševati te lepe in dobre sklepe. Pribodnjič pa zopet kaj — v sporazumljenje. Uravnava Vipave in Soče. 0 nravnavi Vipave piše „Samo- uprava" : Že leta 1901 se je bavil de- želni zbor s to zadevo, ko je na predlog poslanca gospoda prof. Ivana Berbuč-a sklenil resolucijo, b katero se je pozvala cesarska vlada, naj da izdelati po svojih tehničnih organih načrt o uravnavi Vi- pave in njenih pritokov. Ta resolucija, kakor tndi ona, spre- jeta na predlog po&lanca g oep. Štrekelja v deželnozborski seji z dne 3. januvarja 1903, bili sta odposlani c. kr. namest- ništvu, ki ju je predložilo c. kr. polje- delskemu ministerstvn s priporočilom, naj bi gozdno tehnični oddelek v Beljaku sestavil načrte za uravnavo omenjenih vodnih tokov. C. kr. namestništvo je poslalo de- želremu odborn z dopiBOm z dne 4. ju- lija 1904 poročilo o poizvedovanjih, ka- tere je vršil gozdno-tehnični oddelek v Beljaku. V tem poročilu se je priznala nnjna potreba, da se nredi Vipava, ker je njeno obrežje zelo rahlo in na mnogih mestih razjedeno. Voda razjeda bregove vedno bolj, vsled Cesar se zaporedoma uničnje obdelan svet, ki je izredno ro- doviten. Razun tega trpi vipavska do- lina po večkratnih povodnji. Uravnava Vi- pave bi bila torej največje važnosti za Vipavsko dolino. Iz poročila pa je tudi sledilo, da je proučil tehnični oddelek le razmerje za uravnavo pritokov in hudonrnikov, ki se iztekajo v Vipavo, in še to le bolj na splošno. Izrečno pa jepoudarjalomenjeni gozdno-tehnični urad, da izdelanje sploš- nega načrta za uravnavo Vipave ne spa- da v njegov delokrog. Te okoliščine je poudarjal deželni odbor v svojem odgo- voru na namestništvo. Omenjal je, da je Vipava glavni pritok spodnjega dela Soče in je torej uravnava iste v tesni zvezi z ureditvijo Soöe. Nadalje je navajal, da hidrotehnični urad v Gradišču, ki je ustanovljen z na- menom, da ukrene kar treba v racijo- nalno uravnavo spodnjega dela Soče in Teraježeskorodovrailsvojo nalogo, vsled Cesar se preseli en del tega urada v kratkem na Tolminsko, dočim ostane in- ženir g. Grünhut v Gradišču, da nadzira äe nadalje označena podjetja. Vsled tega je pozval deželni odbor namestništvo, naj izprosi od c. kr. polje- delskega minißterstva, da poveriinženirju g. Giünhutu izdelanje splošnega načrta za uravnavo Vipave in da naročigozdno- tchničnemu oddelku v Beljaku, naj se- stavi splošen načrt za ureditev vseh vi- pavslih pritokov in hudournikov v vi- pavski dolini ter natanko določi stroške, ki bi jih zahtevalo to delo. Ronečno je deželni odbor naprosil namestništvo, naj izposluje dovoljenje v takojšnjo izvršitev začasnih brambnih del ob Vipavinih bregovih na onih mestih, kjer razjeda voda svet in provzročuje s tem veliko škodo. Deželni odbor je izjavil tudi, da je pripravljen plačati del stroškov, ki bi jih provzročilo izdelanje načrtov za urav- navo Vipave in njenih pritokov. C. kr. namestništvo je predložilo to zadevo poljedelskemu in ministerstvu notranjih zadev. Prvo imenovano ministerstvo je izjavilo glaBom namestništvenega dopisa z dne 17. avgusta 1906, da bi se mogel izdelati načrt za uravnavo hodournikov na Vjpavskem le v slačaju, da bi bilo zajamčeno kritje troškov, ki bi jih za- htevalo to delo. Iz tega razloga je ministerstvo opa- žalo, da ne more naročiti gozdno- tehničnemu oddelku v Beljaku, naj se- stavi načrte, o katerih je govora v de- želnoodborskem dopisu. Ministerstvo no- tranjih zadev je tudi izjavilo, da ne more poveriti izdelanja načrtov za ureditev Vipave tehnični eksposituri v Gradišču, dokler slednja ne dovrši poizvedovanj glede ureditve Soče od Bovca do onega mesta, kjer se izteka Tominka. Deželni odbor Be je vnovič obrnil na namestniätvo ter je naprosil, naj ukrene kar treba, da poveri ministerstvo no- tranjih zadev izdelanje splošnih načrtov za uravnavo Vipave in načrtov za za- časna brambna dela, ki so nujno po- trebna, da se obvaruje vipavska dolina pred nadaljno škodo, katero povzroča reka Vipava, c. kr. tehnični ekspozituri v Gradiäcu, ker dovrši inženir Grünhut v kratkem poizvedovanja glede uravnave Soče v goratem kraju. O uravnavi Soče piSe omenjeni list: KatoliŠko politično društvo v Bovcu je predložilo leta 1904 deželnemu zborn proänjo, naj skrbi za to, da se gorenji del Soče čim prej uredi. Deželni zbor je naročil deželnemu odboru, naj odstopi in toplo priporoči cesarski vladi označeno prošnjo. Temu naročilu se je deželni odbor odzval novembra meseca 1904. Novembra meseca 1905 je name- stništvo odgovorilo, da je bilo izdelanje načrta za ureditev Soče od Sv. Lucije pri Bovcu navzgor odvisno od sklepa ministerstva notranjih stvari v zadevi LISTEK. Naš Tonček. Crtica. Spisal V. (Dalje). Stric Marko, TonČkov oče in Tonček so se poslovili in odšli. Tonček je hote' vzeti dežnik s seboj, ali strina mu ga je vzela iz rok rekoč: „Dežnika ne po- treboješ danes, Baj sije solnce". Ko so prišli v vežo, je Tonček videl umazano debeluhasto žensko, ka- tera je bila zalajala nad njim kakor P©8. Pometala je vežo. Ko so äli mimo, se je priklonila stricu Marku, na kar je stric nekoliko privzdignil klobuk. >,Kdo je ta ženska? je vpraäal Tončkov oče. „Žena hišnega vratarja^, je odgo- voril stric, Tonček pa je dostavil: „Žena Marka Ščetine". „Kako jo poznaš?" je začudeno vpraäal stric Marko in Tonček je po- vedal stricu dogodljaj z umazano, debe- luhasto žensko ter opazil na stričevih ustnicah prikrit nasmeh. BS;cer pa je imela gospa Sčetinova prav", je čez nekoliko časa omenil stric. Vsi trije so korasali proti Glavnemu trgu. Stric Marko na desnici Tončkovega očeta, TonČek pa za njima. „Vedno za nama hodi, Tonček, da se ne zgubiš !u je opomnil stric Marko, Tonček pa si je miRlil: — Se ne zgubim, ne; Dolga ulics, število pet, drago nad- stropje, na desno. — Med potjo je Tonček opazoval, kako so se mimoidoči odkrivali njegovemu stricu in je bil po- nosen, da ima tako spoštovanega in uglednega strica. Prekoračili so trg in zavili v stransko ulico. Pred velikim po- slopjem je bilo vsepolno otrok, vsak s svojim očetom ali z materjo. Stric Marko in za njim Tončkov oče in Ton- ček so vstopili v poelopje. MTu sem boš hodil v solo", je omenil stric Marko. Šli bo v prvo nad- stropje. Na hodniku se je gnetlo polno ljudi. Ko se je prikazal stric Marko, so vsi odstopili in se odkrivali. Vsi trije bo Sli v veliko dvorano. Suh gospod, s šče- tinasto brado je sedel pri mizi in pisal, pred mizo pa je stalo več očetov in mater s svojimi otroci, ki so jih vpi- savali. Ko je suhi gospod opazil strica Marka, je vstal, se priklonil in vprašal : „Kaj izvolite, goepod profesor?" „Gospod vodja, ne dajte se motiti; odpravite prej one, ki so bili poprej tu! Mi lahko počakamo", je odgovoril stric Marko. Tonček je takoj spoznal, da je vodja oni gOBpod, ki biva v isti hiši in v istem nadstropju kakor stric Marko in s katerim je danes že govoril. Ko je delj časa opazoval vudjo, je Tonček opazil, da vodja mižika vsakotoliko z očmi in da se mu pri tem trese ščetinasta brada. Ko je vodja vpisal vse prej došle, je vstal in vpraäal strica Marka : „Prosim, gospod profesor?" „Moj bral", je rekel stric Marko in vodja se je rahlo priklonil Tončkovemu očelu, „bi rad vpisal eina v tretji razred; deček je dovršil dve leti ljudske Sole". Vodja in stric Marko sta nekoliko časa govorila nemški, potem pa je vodja omeDil Tončkovemu očetu: „Veste kaj, gospod Korenina, ga sprejmemo v tretji lazred; če bi po štiri- najstih dneh opazili, da ne more zma- govati, ga pa denemo v drugi razred". „Prav je, gospod vodja ! je opazil i Tončkov oče. „Kako ti je ime ?" je vprašal vodja in pogledal bistro Tončka. „Anton Korenina", je odgovoril Tonček z odločnim glasom. „Midva sva se že danes videla, kaj ? Da, gospod vodja", se je odrezal Tonček, „ste mi pokazali stanovanje gospoda strica". „Koliko let imaS ?" „Devet". Tončkov oče je dal vodji zadnje šolsko izpričevalo; vodja je pisal in na- posled namežikal z očmi, da se mu je ščetinasta brada tresla, in dostavil : „Gospod Korenina, prosim, da pla- cate dve kroni vpisnine !" Tončkov oče je segel v žep in po- Iožil dve kroni na mizo. TonČek se je spomnil krone, ki mu jo je bila dala mati, segel v žep in se prepričal, da jo Se ima. Vsi trije so se priklonili in odšli. Stric Marko je dal vodji roko in vodja se je globoko priklonil. (Dalje pride.) že predloženega načrta za ureditev Soče od izliva Vipave navzdol. V ostalem pa> da je bila tehnična ekspozitura v Gra- dišču preobložena z izdelanjem splošnega načrta za ureditev Tera in a posamez- nimi zgradbami v nižini. Avgusta meseca tekočeka leta, t. j. skoro po enem Ietu, poapešil je deželni odbor to zadevo vnoviö in v oktobru 1- 1. je namestničtvo odgovorilo, da teh- nična ekspozitura v Gradišču poizveduje o gorenjem delu Soče in da bode, ko to dovrši, izdelala dotični ureditveni načrt. Dopisi. Iz Dol. Vrtojbe. — Ž9 v dveh številkah „Gorice" ae je priporočalo našim kmetovalcem, naj si ustanove tu zavarovalnico, to je podporno društvo proti nezgodam pri goveji živini. Pripo- ročalo se je, ker je tako društvo za na- šega kmetovalca velikega pomena, naj bi si u&tanovili Dolenjei svojo zavarovalnico ali pa naj bi pristopili k oni v Gor. Vrtojbi, katera je bila, kakor uže rečeno, nstanovljena za obe Vrtojbi. — Dopisa nista izšla iz „klerikalnega" peresa, ka- kor pravi „Soča", marveč apisana ata bila od Vrtojbenca, ki ma je mari na- predek našega kmetijstva. — „Soči" torej ni nič kaj po volji, da smo se obrnili z dopieoma do uredništva „Gorice", namesta do nje same. V sobotni številki se nad tem močno jezi. A zakaj? Pravi, da ustanavljajo goriški „klerikalci" v naši vatü tako društvo v svoje p o 1 i t i č n e namene, kar pa ni nič res. Dalje svari „Sočau naše kmetovalce, naj nikar ne ustanovč takega drnštva. — Se pač vidi, kako velika prijateljica naäega kme- tovalca je „Soča". Saj je pokazala svoje, za kmetovalca toliko odkritosrčno in d 0 b r 0 srce ravno lansko leto ob „rekoldi" krompirja, ko so naši kmeto- valci z drngimi iz sosediiih občin pričeli misliti v tem ozira na samopomoč — na eksportno zadrngo. Kaj in v katerem dnhn je takrat „Soča" pisala, je čita- teljem „Soče" dobro v spominu. PoIiHčni pregled. Avstrijska delegacija. Na dvornem obeda delegatov v bu- dimpeStanaki kraljevi palači minoli petek je cesar nagovoril več parlamentarcev. Z del. Kramarern je cesar govoril o svo- jem nameravanem potovanja v Prago, nasproti kranjskemn delegatu dr. Öaster- teršiču pa je cesar izrazil odločno željo da bi kranjski dežeini zbor price! zopet delovati. Nemški listi poročajo, da je dr. Šusteršio odgovoril: „Že pojde, samo vode se morajo prej odteči. Proračunski odsek avstrijske dele- gacije je 0 dobavah za arm ado izdal re- solacijo, da razmotriva vse s stvarnega stališča, zato pa ni v stanu zadnjemu dogovoru o dobavah za armado pritr- diti. Zahteva sknpni račan, da bo iz te sknpnosti videl ako se je pri Avstriji oziralo na kvotno razmerje. V resoluciji se zahteva, da se v poljedelskem ministerstva ustanovi odsek ki zagotovi po razmerju kvote avstrij- skemu poljedelstvu ndeležbo pri dobavi za vojaške potrebščine in naj vojno mi- nisterstvo o tem poroča prihodnjema zaspdanju delegacije. Dne 3. t. m. je govoril v delegacijah Poljak Madeyski, bivši naučni minister, ki je v lepem govora obsojal krivice, ki se gode Poljakom na Prnskem. Upori v avstro-ogrski mornarici. Te dni bo nekateri listi raznesli vest, da so se mornariji avstro-ogereke mornarice na ladiji „Sv. Jurij" nprli, češ, da so častniki z njimi preostro posto- pali. 0 tem javljajo sedaj nastopno: Nekega večera je bilo moštvo vojne ladije „Sv. Jurij" nekoliko živahneje kakor navadno. Tedaj je prišel na krov neki podča3tnik,Jter jih kaznoval,ra ni imel zato nikake oblasti. Mornarji so radi tega normrali; ko je pa prišel na krov čaatnik, tedaj je nastal mir. Častnik je mornarje formalno posvaril ter jim nkazal, da . morajo za kazen enkrat korakati preko j krova, potem jih je pa odpustil in vse je zvršilo mirno. Da bi bilo v mornarici j nastalo kako nezadovoljstvo, 0 tem ni v ministerstvu vojne mornaric« znano ni- česar, sicer se je pa pričela preiskava. Ministerski svet. V nedeljo ae je vršil v Badimpeäti ministerski svet, ki se je posvetoval o novi trgovinski pogodbi z Rumanijo in Bolgarijo. Poznanjski Nemci. Nemci v Poznanju so v nedeljo imeli shod, ki se ga je udeležilo okrog 1000 oseb. Na tem shodu so zahtevali, da se nemški jezik popolnoma vpelje v cerkev in solo. Smrt bolgarskega ustaskega vodje. Iz Soüje prihaja še nepotrjena vest, da so tnrški vojaki blizu Maleäevega ubili makedonskega vstaäkega vodjo Damjana Grnjeva s petimi tovariäi. Ta vest je bolgarsko prebivalslvo zelo razburila. Kulturni boj na Francoskem. Novi shod i'rancoskih š k 0- l'ov se bo kmala vršil. Nujveču težkoča za prireditev tega bhoda je bilo pomanj- kanje primernega prostora, ker niso škofom več na razpolago prostori nad- äkosijske palače. Konečno so našli pri- merno dvorano v grada Maette v Bois de Boulogne, ki ga je lastnik gros de Franqaevill dal na razpolago nadškcsa parižkema. Med točkami ki bodo na dnevnim reda shoda, je v prvi vrsti on.cniti centrslizacije vseh dohodkov posamičnih äkoilj v rokah škofd, kitr je predlagal nadškof pariški. Kardinal Ri- chard se nadeja, da bo na ta naöin možne vzdrževati bogoöastje tudi v si- romaänejih župnijah, ker bodo iste pre- jemale denarne podpore iz prebitkov bogatejib žapnij. Podrobneje se bo shod bavil tadi z vprašanji 0 semeniščih, ker je 8tavljen predlog, naj [bi se za vso francosko uatanovilo le eno semenišče. Prefdkt v departaja S9ino je zaple- nil v verselskem sementšču 250.000 fran- kov francoskih državnih in železniških obligacij. S tem je udinil — pravi ro p. V Maroku. Maroäki snltan je odstavil vstaškega poveljnika Rtisulija, ki je zbežal in se utrdil v Z9nato. Proti njema je šla ma- roška armada, k i jo vodi Gebbas. Salta- novd vojska je lo nbardirala Zsnat in ga vzela. Raisali je odbežal v gore, lzgubil je 50 mož, saltanova vojska 20. V Tan- gerju se je ustanovila francosko-španska policija. DarovL Za „Šo 1 ski Do m": Prejelo upravništvo: Matija lvančio vikar Cerovo 10 K. Došlo predsedništvu: Ivan Leben, kurat na^LibaSnji 10 K; Alfonz Poljšak, vikar v Štomaža 10 K; Štefa Kinderčev v Gorici 20 K ; Andrej Čermelj, jestninar v Gorici 4 K; Peter Bramat, poätar v St. Petra pri Gorici 10 K. Srčna bvala ! Za Gregorčičev sporaenik. Dr. Ferdinand Terkuč, c. kr. notar v Kanaln 10 K; Franc Vodopivec, ce- sarski svetnik v Gorici 40 K; Aifjnz Poljšak, vikar pri sv. Tomažu 10 K; Iran Sakser, župnik v St. Jakobn ob Savi 10 K; Drago Komac, načelnik že- lezn. postaje na Proseku, nabral na ve- selici „Pevskega društva" „Hajdrih" in „Godbenega društva" na Proseka 30 K; Matija Ivančič, vikar v Cerovem 10 K. Novice. ,,Čik pobere, dober je." — Pesem 0 slarem,,soldatnu.,,Prava Ijndskhatrauka" ali p^t domače Andrej Gabršček objavlja v „Soči" nekak načrtsvojega „programa". Glava je priBtno liberalna, trnplo pa je slabo prezvečena zmes „klerikalnega", soc. demokraškega, narodno-radikalnega programa. To stvar je odbor, ki je Jako pridno zboroval", še enkrat zmeäal, pre- zvečil in ta čik je potem „prava ljadska stranka" Andrej Gabršček podal svojim zanpnikom, da ga še naprej zvečijo. Naj jim le dobro tekne ! Radovedni smo, kdo izmed ljodstva se bo res vsedel na te limanice. V celi kolobociji je ni stvari, ki je kaj vredna in bi je ne imeli v programa že mi. Kar je slabega, to je prava last Gabrščekova. Pribijemo tukaj, da je ta stranka svobodomiseljna, to ae pravi, da je so- vražna veri in cerkvi. \l njenega pro- grama vidimo, da je stranka za svobodno šolo, iz katere naj bo izključen veronaak in sploh vse, kar spominja 11* Boga. Stranka hinavsčine zahteva danea sploäno in enako volilno pravico za državni zbor, ko je ista že golova; nasprotovala pa jj je do zadnjega hipa in jo po svojih po- slancih skušala preprečiti. Program pravi, da bo „stranka" pospeš9vala zdraževanje domačega kapitala in izkoriščanje pri- rodnih sil v uporabo v deželi. Ali se bo morda to med liberalci godilo na način, kakor se je godilo in se Še godi z zaa- nimi „narodnimi piruhi" ? Stranka, ki je nadalje za starostno preskrbo delarstva, je na shodu v Mirnu kričala, da noče starostnega zavarovanja. Ubogi zaupniki, ki bodo morali zvečiti to liberalno zmes. Tisti, ki danes še verjame liberalnim publicam, pač ni C7et naroda. Nekaj za predpust. — Bliža se pust, ko carnje karneval, nori, vedno veseli princ. Njegova norost pa je na- lezljiva, in prime ae celo reorganiznjočih ae strank, kakor spoznamo iz dejstev, ki jih ravnokar opazujemo. Jo?. Lenarčič iz Vrhnike razpo^ilja te dni kranjskim in tudi primorskim zadrugam in sicer slrogo „zaupno" poziv za ustanovitev „neodvisne, narodno-napredne zadružne zveze" v Ljnbljani, ki bo zbirala „vse svobodomiaelne zadruge na Kranjskem in v jugoslovanskih deželahv obče. Nova „politična" zveza pa hoče koj s početka „uzorno" delovati, zato ne bo samo revidirala, paö pa todi poslo- vala kot „denarna centrala gospodarHkih zadrog". So paö Jjudje, katerim je pred- pust zmeäal glave, saj bi drugače take norosti ne mogli spraviti v javnost. De- lovanje je uzoruo samo za to, ker bodo pritegnili poslovanju tudi denarno vzrav- navo 1 Radi bi spoznali „priznane stro- kovnjake", ki se zbirajo okoli snujočese narodno-napredne zveze. Pa je še nekaj lepšega! Ob istem časa pa so goriški liberalci sprejeli v novi, revidirani program točko, da bo stranka podpirala produktivno zadruž- ništvo, izkljačje pa zadruge, ki alužijo političnim svrham". Oj predpust, ti čas presneti! „Soča" iu produktivue zadruge. „Soča" pravi vnovem programa narodno- napr. stranke katerega bodo rešetavali in „Ilikali" ta mesec na posebnem reorganiza- oijskem shodu v Gorici, da bo narodno- napredna stranka podpirala samo „pro- duktivne zadrage. Menda ne take zadruge a posebnim strojnim apar^tom, kjer bi se vanj mttali klerikalci, na drugi strani pa prišli iz atroja novopečeni liberalci? To bi bila imenitna produkcija za wSo- čino" stranko. Naroduo-naproduo trobilo raz- glaša v četrtkovem avodnem članku, da je dobil laaki Ji^t „Gorriere" iz deže!nega hipotečneza zavoda 600 K podpore. Nas to zanima v toliko, ker dokazuje, kako ozke zveze ima G^braček s tem denar- nim zavodom. „Sočau pa zraven naini- guje, kakor da bi naš list dobival lako podporo. Nam se zdi, da se je Gabršček ravnal ta po recepta tistega tatu, ki je tekel po ulici in kričal: „Primite tatu 1" V splošni zmešnjavi je sam ušel. Ali ni tako, pane Andrej ? „Gorica" je dobila od hipotečaega zavoda vsega skupaj 2 inserata, ki sta ji bila plačana kakor vsak drugi inserat. Ker pa „Soöa" teh inseratov ni dobila, se sedaj sevede Gabrsöek jezi. Ker Gabršček ljubi svitle kronice, kakor kozel sol, ma ta ponudimo za vsak vinar, o katerem dokaže, da ga je dobil naä list kot podporo od omenje- nega zavoda, 100 K nagrade. Torej po- trudi se Andreje, T/ojim fakturam bo to le v korist. Za „Sočo" je prišel neizogibni Ijub- Ijanski „Narod", ki je pogrel njeno laž. Nam očita zvezo z Italijani list, čegar stranka je bila doset let v zvezi z Nemci ter jim spravljala poi peto slovensko ljudfitvo na Kranjskem. Je pa le res, kar smo rekli v zadnji „Gorici", da laže „Soča", ko pravi, da je Gabräcek dobil zahvalo za članek v „Narodu" od treh najbližjih so- r 0 d n i k o v Gregorčičevih. Dokler „Soča" ne imenaje tistih treh najbližjih sorodnikov, vstrajamo pri trditvi, da je lagala, pa če Gabršček še toliko grozi s palico. Pri tej grožnji se je Gabräcek najbrže spomnil, da je dr. Tavčar pred leti v „Narodau pisal 0 njem, da se da s takim človekom, kakor je Gabršček, polemizovati le z leskovko. Gabržčeku v album ! — „ÜDöim liberalno časopisje blati in razdira ugled duhoväcine in cerkve, se njih prvi ma- tadorji na javnih ljadskih shodih bijejo na prsi: todi mi smo dobri katoličani in dobri krščani — in tako podirajo sami razlog lastnega obstoja — r&Hon d' otre. Ako je katoličanstvo'in krščanstvo tako bistveno potrebno za naše ljudske mase, čema p» ves ta boj proti dnhovščini? Ni-li ona osicijelna zastopnica katoliške in krščanske ideje? Ali ni ona vzgojena in itučena za to? Ali jo ljudatvo s svo- jimi žulji ne vzdržuje za to, da ideje ka- toličanstva in krščanstva uči in ohrani v ljadstva?1* — Bilo bi dobro, da bi si Gabräcek te besede svojega nekdanjega tovariša dr. Turne dobro zapomnil. Njema so pisane. Spoiniu zapu^iča ubogo revo v Gosposki ulici. V zadregah, v kakoränih se nahaja ona, to ni nič čudnega. Jako nekomodno je za njo to, da izhaja v Kamniku „Naš List", ki ji bere ostre le- vite in to izpod peresa nekdanjega nje- nega botra dr. Tume. 0 coli sUari ona najrajše molči. Ker smo jo opomnili, naj vendar pokaže svoje junaätvo, ako se ne boji „žaklja'1', se pa haduje nad nami in ntxm 8vetuje, da naj se rajši pečamo a tem, kar piše „Naš List" o nas. To, ljuba tetka, smo mi že storili in bomo še, če se nam bo zdelo, ne da bi prašali Gabrščeka za dovoljenje. Lq radovedni smo, zakaj ti tako molčiš. Kaj pa „žakelj"?! Sclavouia pri „Lr Ecu". — Glede besede: Sclavonia in sklepov, ki jih iz- vaja iz te besede pisec dotičnega listka, ne čuti WL' Eco del Litorale" potrebe, da bi kaj popravila, češ da je to sobjektivna atvar. In taki ljudje, ki na tak način žalijo slovensko ljudstvo, se čutijo §e razžaljene radi nedolžnega izraza slo- venske govorice: Polentarji? Ome- njamo, da „L'Eco del Litorale" nada- ljuje v isti številki v listka strapeni in za Ölovence žaljivi članek „11 Friali," o katerem pravi, da je historična študija. Čudna študija, ki zamenjuje Slovane s Hani in Avari! Ubogi „Trgovski Dom"! — Zo- pet smo prisiljeni, potegniti se za cast tega navodnega poslopja, za katero se je požrtvovala ogromna svota narodnega denarja, od kojega bi bil le majhen delček, uporabljen za ustanovitev izdaleka nezadostnoštevilnih otroških vrtcev, pri- nesel goriškim Slovencem neprecenljivih koristi za njih narodni naraščaj. Ta dragi „Trgovski Dom" je dobil te dni gorko zaušnico od onih, ki bi imeli dolžnost njegovo ime pred goriäkim ob- činstvom ostentivne kazati, pa je še za- tajujejo, zamolčujejo, kakor da bi se ga sramovali. Po lepakih po goriäkih oglih so bili te dni goriäki Slovenci v sloven- skem jeziku vabljeni h koncerta — ne v „Trgovski Dom" ampak v „Via Pet- rarca". Torej italijansko ime ulice bodi Slovencem dražje nego slovensko ime poslopja! Lepa hvala! Ia „Soča", ta priviligirana „vara- hinja" slovenstva na Goriškem k tema moldü? Pa äe nekaj! Dotični lepaki ni- majo imena tiskarno. Kje so bili tiskani? Ali ima to odpuščenje tudi svoj namen|? Kaj? — Socialnl demokratjc na Goriškem. se pripravljajo za prihodnje državno- zborske volitve. Tadi liberalci se gibljejo Našim somišljenikom kličemo : Na neu- strašeno delo ! Črni pristaŠi svobodne msli. — Ko so pred nekaj desetletji Francozi po celem sveta nabirali prispevkov za Vol- taire-jev spomenik, sta tadi dva zamorska kralja iz srednje Afrike poslala po 25 fr. v ta namen. Ta dva moža sta pa takrat bila še veiika ljubitt-lju tloveškega mesa in ata si pogosto privoščila kacegačrnega podanika za kosilo. Kaj ko bi še naši beli pristaši svobodne miali poskusili na tak način zmanjšati število Bvojih „črnih" nasprotnikov! Osebne vesti. — Deželni odbor je imenoval asiatents gg. I/ana Kalina, Karola Gigoja in Nikolaja Gall a za cficijale. Umrl je vrtnar pri baronici riter CzaköDy Jože Martelanc. V Branici je umrl prptekli pr^tek knrat Peter B o ž i Ö, star 51 let. Djina je b.l iz Ce k ega N. p. v m.l Za zdravnika pri usmiljenih bratih je namesto umrlega usmiljenega brata dr. Bende imenovan dr. Viktor Luzzatto. Sadni promet na izvoznern trga 1. 1906 iz Gorice je bil sledeč: msrelic se je izvozile 903 q za 30 655 K;olupljenih čdšpelj 8000 q za 960.000 K; črešenj 18 554 q za 511.095 K; kostanja 1708 q za 36.285 K; fiz. 1974 q za 45 960 K; jagod 29 q za 2715 K; lešnikov in ore- hov 377 q za 9380 K; jabolk 6127 q za 94 402 K; hrušk 13 855 q za 294.262 K; breskev 3737 q za 213.130 K; sliv 2919 q za 40 036 K; ronglo 3173 q za 70.436 K; češpelj 8537 q za 120.972 K ; namiz- nega grozdja 6112 q za 262.878 K; brusnic 150 q za 2562 K; ribezlja 95 q za 3691 K; špargljev 1087 q za 67.149 K; gruha 2889 q za 44092 K; pomidorov 2695 q za 16.866 K; krompirja 81.855 q ZH 336 369 K; otročjega fižola 2979 q za 42.087 K. Vsega sknpaj se je torej izvo- zilo 167.755 q za 2,342.831 kron. Pietru Zorutti, furlanskemu pe- snika doma iz Brd, nameravajo postaviti spomenik v Gjrici na — Travnikn. — Zbral se je vže odbor pod predsed- stvom Jos. Pincherle, kateremn je po- verjena naloga, da jo izvrši. Fotrjen razdelitveni uačrt pa- šnika. — Z najvišjim odlokom z dne 24. novembra 1906 je bil potrjen raz- delitveni načrt pašnika v Selu na Vi- pavskem. Občina ima sedaj še predložiti deželnemu odboru razdelitveni operat v potrjenje. Na temelju tega se posestniki potem vknjižijo na odkazane jim deleže. lzgubil je 21. decembra lanskega leta nekdo na poti od Solkana do dr- žavne postaje dva bankovca pa 20 K ki sta bila zavita v zamazan robec.' Pošten najditelj naj to odda v našem upravništvu ali pa naj odpošlje nanaslov : Matevž Mulič, Salo 11, pošta Voice. Smrt v sncgu. — Lovrenc Čerin iz Spodnje Idrije je šel pretečeni teden v gozd po drva. V globokem snegn je na poti proti doma omagal in našli so ga mrtvega. Zb'azncl vojak. — Pri lovskem bataljona, ki je nastavljen v Gradiaču je zblaznel en vojak. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Občinske volitve v Kanala ao se vräile rneseca novembra. VJožen je re- kurz, ki pa še ni rešen. Izboljšanje položaja vadniških Učjteljev. — Naučno ministerstvo je v glavnem ngodilo željam in zahtevam vadniäkih učiteljev ter jim ugodila v tern kar se tiOe doklad ter vračunanje go- tove službene dobe in doklade v po- kojnino. To izboljšanje bo veljalo tadi 2» učitelje petja in telovadbe na vad- nicah. — Županske volitve v Devinu. — ^n® 5. t. m. so bile župansko volitve v Devina. Devin je tista nesrečna preporna točka, ki se kosa z Medjovasjo in Jam- ijami za prvenstvo. Po svoji legi in važ- nosti nia ta(ji gre f Potreba bi bilo le malo več vzajemnjga delovanja — ne pa vleči vaak na svoj kraj. Žapanom je izbran g. Jožef Phhor iz Medjevasi. Nesreča. — Dvajsetletni kurjač na drž. železnici Viktor Lakež je v so- boto dopoldne na drž. kolodvoru metal v ogenj premog stoječ na tenderju. Pri tem je izgabil ravnotežje in je padel na tla. Pobil se je na glavi tako zelo, da so ga morali pripeljati v bolniänico. Bolnišnica usmiljenih bratov. — Koncem let« 1906 je bilo v tej bol- nišnici 180 bolnikov in 133 blaznih Tekom 1. 1906 je bilo v bolniänici 53 bolnih na oatarelosti, od katerih je bol- nišnico zapustilo 24, umrlo 29; 60 jih je bilo bolnih na revmatizma; ozdravili so vsi; 9 je bilo bolnih na pelagri, od ka- terih so 3 umrli; jetičnih je bilo 87, 51 jih je zapnstilo bolniänico, 36 jih je Dinrlo; 25 je bilo bolnikov na kožnih boleznih, 20 jih je ozdravelo, 5 nmrlo. Poškodovanih je bilo 244, 222 jih je ozdravelo, 17 umrlo. Alkoholikov je bilo 48, 31 je zapustilo bolnico, 17 umrlo. 16 bolnikov je bilo na legarja, 7 jih je umrlo. Za davico je umrl 1 otrok, za äkrlatico 10, za oäpice 3, za ašen je bilo bolnih 20, 17 jih je ozdravelo, 3 so nmrli. — V Nabrezini so im9Ü volitev župana dne 2. januarja. Slala sta si dva bojna tabora nasproti: obrtna stranka v objemu z Italijani in kmečka zdru- žena z socijalnimi demokrali. Zmagalaje stranka obrtnikov, z veliko kocesijo Ita- lijanov, dala jim je namreč štiri stara- šine. Žapanom je izvoljen g. Ivan Ca- harija, posestnik kamenolomov. — Upamo da bode novi žapan z sodelo- vanjem in svetom pravih mož zopet speljal krmilo občinske uprave na pravo pot. Obžalovati pa je, da se stranka kmetov-domačinov brati z internacijonal- nimi brezbožnirni socij. demokrati, od katerih zaman išče podpore in rešitve. Socijalna demokracija je poguba kme- tijfltva. Kmetje in dcmači obrtniki zdru- žite se pod eno zastavo in organizujte se nasproti tujcem. V Nabrežini je dovolj dela in jela za obe stranki. — Na svoji zemlji svoj gospod! Boj za zivijcnje in sinrt. — Iz Dovjega se poroča: Komaj je Novega leta nan prišel iz loške ječe Franc Pfei- fer, doma iz S )!c. močan korenjak, star 30 let, pa je že zvečer proti polnoči vlomil v prodajalno Jarja Pjzdirnik na Dovjem in pobral 160 kron denarja. Ko gospodar sliäi ropot, gre z lučjo pogledat, pa pri tej priči se zažene Pföifer v njega ga vdari z litersko steklenico po glavi in ga podere na tla, rekoč: „Zdaj boä hudiča videl!" Zičel se je boj za ži?- ljenje in amrt; dvakrat je bil gospodar spodaj, in zopet ae je oprostil, in dasi ravno ranjen po glavi in obrazu, zaž^ne tatu po veži in ga tišči na tla, dokler ne pnkliče dekla soseda na pomoč, ki pomaga tata zvezati, dokler orožaiki ne pridejo. Tat, od boja ves upehan, prosi vode piti, katere mu gospodar prinese rekoč: „Poboljšaj se." Ko 30 orožniki denar pošteli reče šaljivo tat Pfeifer: „Saj je samo 160 kron, sem mislil, da bo več". Spremljevalec cesarja Maksa umrl. — Te dni je umrl v Trstu hrvaäki plemič Jakob Kuhačevič, ki je biK zve8t spremljevalec rajnega ceaarja Ma- ksimiljana. V Pragi je umrl kapelnik stolne cerkve in vpokojeni profesor konser- vatorija Jožef Foerster, brat slo- venskega skladatelja Antona Foer^terrja. Sestrinska Ijubezcn. — Sestri vdovi Jo?:efa Rebula, stara 80 let, in Antonija Štolfa, stara 65 let, sta stano- vali v Trstu skupaj in zelo se ljubili. Pred dnevi pa sta obe oboleli za pljuÖ- nico. Bali sta se druga za drugo. V petek pa je Antonija Štolf* umrla. Njeno truplo so prenesli v sosednjo sobo in bolne Rebule 0 sestrini smrti niso ob- vostili. Kmala nato pa je amrla tudi Rebula. Obe sestri so skupaj v en grob pokopali v nedeljo popoldne. Pri občiiiskih volitvah v Kopru je zmagala laäka liberalna klika. „Xovi Listu v Trstu je začel iz- hajati v povečani obliki 2 krat na teden. Priporočamo ga v naročitev. Občni zbor „SIov. trg. društva Merkur" se je vräil v nedeljo dopoldne v Ljubljani. V imenu „Trg. in obrtnega društvak4 v Gorici je pozdravil zbor njegov predsednik g. Medved, ki je po- zival slovenske pomočnike, naj se za- nimajo za Gorico, kjer primankuje slo- venskih tr^. sotrudnikov. „Božičnica" slov. otroäkega vrtca je bila na sv. tri kralje popoldne. Obdar- jeni so bili vsi otroci z raznovrstnim blagom. To vara je bilo kraano gledati ta rudeča, zažarela lica. Grozna nesreča se je zopet dogedila v Sesljanu vFaecanonijevem kamenolomu dne 4. t. m. Endrighetti Laigi iz Italije ali bivajoč vže 25 let z 8V0J0 družino na Rek;, je porival velik kamen na malern voziču k ladiji. Na mokrih lieh pa se mu zdrsne, kamen se zvali z vso težo na njega in ga zmesti. ' Svojo dušo je izdihnil v groznih bole- činah četrt ure pozneje. ZapuSča vdovo in dve hčerki. Kraško-morske novice. V Devinu so imeli „tihe" boziöne praznike, ker dosedanji brezplačni or- ganist ätrajka. — Žapanstvo ne misli ukloniti svojega tilnika. Dočim so povsod stokali pod težo bele snežene plahte, nima kraäko-jadranska obal ni dpha ni sluha o snegu. Drušfva. Društvo „Zvezda" v Sovodnjah- Rabijah" vabi svoje Clane in prijatelje društva k rednemu občnemu zboru, ki bo v društveni dvorani v nedeljo dne 13. jan. 1907 ob 4. uri pop. Dnevni red po pravilih. Odbor. Tamburasko drustvo „Št. Audrcž" v Št. Andrežu priredi v nedeljo dne 13. t. m. veselico v dvorani g. Petra Latmana, na kar se opnzajja slavno občinstvo. „Slov. Čitaluica" v Üol. Vrtojbi priredi v nedeljo, dne 13. januarja ob 3.V2 ari popoludne (po blagoslovu) svoj redni občni zbor v druötvenih prostorih. Vabi se vse društvenike in prijatelje društva, da se tega v obilnem ätevilu udeleže. Odbor. Lctni občni zbor podpomegi društva za zavarovanje goveje živine v Vrtojbi bode v nedeljo dne 13 m. po blagoslovu v šol. prostorih. Dnevni red: a) nagovor predsednikov, b) poročilo taj- nikovo, c) poročilo blagajnikovo, d) ra- zni predlogi. K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor. Siovensko bralao in podporno drrštvo v Gorici vabi svoje draštvenike in vse prijatelje plesne zabave na dru- ätveni ples, katerega priredi v nedeljo dne 13. januvarja 1907 v prostorih „Tr- govskega Doma" v Gorici, — Zičetek ob 8.l/2 zv. Vstopnina za neuda 2 kroni, z njegovo družino 3 krone. Slovanski svef. Slovaski poslanec župnik Juri^a, katerega so nedavno obsodili na dve leti državne ječe in na 1200 kron globe, češ, da je ščaval proti ogrski državni ideji, je proti tej krivični obsodbi vložil nič- nostno pritožbo, katero je ogrsko naj- viäje sodiäöe odbilo in pntrdilo prvo razsodbo v polnem obsegu. Z >pet dokaz, da na Ogrskem za Nemadžara ni pravice. Pravoslaveu božič. — Včeraj so pravoslavni praznovali svoj božič. Živijo cesar Viljem II.! — V Gnezdnu na Poznanjskem je bil kon- trolni shod reservistov. Na koncu je čaatnik pozval reserviste naj zakličejo: „Živijo cesar Viljem II.!" Poljski reservist Vošnjak pa tega ni hotel storiti in je dobil za to 10 mesecev ječe. Prijateljica ustrelila prijateljico in sebe. —r 26 let stara Marija Kadera- bek, ki se je izdajala za z-jvarovalno agentinje in hčerko neke grofice ter je znana tudi v Ljubliani, se je za časa svojega bivanja na Češkem seznanila z 2l-letnolepotico šiviljo Marijo Polankovo. Pregovorila jo je, da se je preselila na Dunaj, kjer je imela ž njo perverzne oi- nošaje. Stariši Polankove so svoji hčerki prepovedali občevanje z Marijo Kaderibek, ter preskrbeli, da je Polankova dobila bIuždo v Sarajevu. Na novega leta dan sta se prijateljici skrivoma sešli v stano- vanju Kaderabkove. Marija Kadefabek je prosila prijateljico naj nasloni svojo glavo na njeno glavo, kar je Polankova storila, v tem trenutku je pa Kadeiub- kova dvakrat ustrelila v glavo Polankove. Polankova je z dvema kroglami v glavi pobegnila. V tem je Kadnibkova pome- rila tudi nase in S9 ustrelila. Kadefdbkova je i)ila takoj mrlva. Polankova se pa nahaja v bolnišnici. Ameri^ka rekiama. — Velike ame- riäke trgovine, v katerih se dobi vae od vijolic do krste, so si tudi letos povodom nakupovanja za božične praznike izmi- slile nov način, kako privabiti kupce. Tako si je neka veletrgovina v New-Yorka dala postaviti v svojo dvorano poleg tr- govine največe in najlepše orglje vsega sveta, in je vsaki dan prirejala cerkvene konberte, na katerih so sodelovali naj- odličnejši virtuozi. V drugt dvorani je bila razstava slik in relikvij. Vstop h koncertom in razstavi je bil seveda brez- plačen. Dve sliki Van Dycka odkriti. — „Daily Telegraph" poroöa, da je v L°y- denu na Hjlandskem neki sükar poprav- ljal slike neke privatne galerije. Pri tem je odkril dve s!iki Vta Dycka, za katere se doslej ni znalo. Ena slika predstavlja oznanjenje Marijino, druga pa Marijo pri grobu Kristuaovim. Sdm lastnik ni niti slatil, kake dragocene umetnine se najdejo v njegovi galeriji. Predor pod kanalom La manche. — Načrt, zvezati Angleško in Francosko pod morjem, bo kmalu uresničen. V Londonu se je v ta namen ustanovilo društvo, kateremu pripadajo najodlicnejäi možje. V doglednem času predložijo parlamentu zakonski načrt, ki bo veljal za angleški del predora. Ko v parlamantu sprejmejo ta zakonski načrt, bodo uUa- novili udje sedanjega društva delniško družbo s 176 milijonov kron glavnice in dovršili angleško polovico predora. I^to- ča8no bodo začeli tudi Francozi z delom. Predor bo stal 350 milijonov kron in bo 36 km dolg. Tehnične težave pri njem so manjäe kakor so bile pri sim- pjonskem ali gotthardskem predoru v Švici. Vrv 7a poročno darilo. — V akalnatem primorju Angleške in Španske žive prebivalci od nabiranja jajc morskih golobov. Ta po8el je zvezan z velikimi nevarnostm*. Moäki se spuäcajo po dolgih vrveh pod pečine, v katerih valijo golobi. Zaradi tega je v onih krajih običaj, da zaročenka da svojemu zaročencu za po- ročno darilo vrv, ki jo je sama spletla. Daljäa in močnejša je vrv, bolj dokazuje marljivost in vztrajnost nevestino. Dekleta začno že v rani mladosti plesti to vrv ter jo pleto toliko časa, da pride izvo- Ijenec, ki pletenje pretrga ter vzame njo in vrv. Klub „copatarjev". — V nekem francoskem mestu se je ustanovil po- seben klub takih junakov, ki jih imenuje Nemec „Pantoffelheld". V ta klub se sprejemajo le oni, ki morejo dokazati, da morajo čistiti čevlje in obleko, pri- našali s trga zelenjavo in — zibati. Do- sedaj äteje klub že — 55 članov. Zrakoplr.v — boj no srcdstvo. — V Parizu se je dvignil L^baudy s svojim zrakoplovom ob megli in vetra in po- ljudno obkroževal Pariz in večje pariške stavbe ter se vrnil potem lahkotno, dasi proti vetru, na svoj prvotni prostor. Zgrade še dva taka zrakoplova in Fran- cija bo imela pravo zrakoplovno ÜDtilo, katere namen bo v vojski metati na so- vražnika projektile. Koliko stanejo ncmškega ce- sarja vožnje po železnici? — Irra- čunilo se je, da izda cesar Viljem II. vsako leto za popotovanje po železnicah 2 milijona mark. Vozi se vedno v po- sebnem vozu in plača zanj običajno ceno. V novejäem času pa se poslužaje vedno pogostejše aatomobila; le kadar potuje v državnih poslih, se mu zdi že- leznica primernejäa. Grozovito hudodelstvo je izvräil v Vitkovcih na Moravskem poätni urad- nik Tiewager, ki je bil zaradi zanikr- nosti odpuäcen. Hotel je umoriti poätarja Ničmana, a ker ga se ni upal lotiti, razbil je njegovi ženi s kladivom glavo. Rodbinska tragedija. — Žena kmeta Varge, Ki se je hotel odpeljati v Ameriko, se je vrgla v Budapeštl z obe- ma otrokoma pod vlak. Vse tri je vlak usmrtil. Ko je zvedel za to mož v vlaku, so je nezavesten zgrudil na tla. Drama v bolnici. — V Budimpešti je meseca septembra žena trgovca Jožefa Wei8za polila ponoči posteljo, v kateri je spal njen mož s petrolejem in jo za- žgal». Nato je äla na hodnik in zaprli sobo. Vsled dima so prihiteli kmalu so- sedje in rešlli trgovcu življenje. Jožef Weisz je dobil le nekaj neznatnih ope- klin. Ženo, ki se je zagovarjala, da je storila to dejanjo, ker ji je mož rekel, da jo zapusti, je policija arelirala in jo oddala sodišču, ki je proti njej nastopila radi poizkušenega umora. Ker je žena imela srčno bolezeu, je bila oddana do obravnave v kaznilniško bolnico. Njen soprog je to dnij prosil njenega zago- vornika, da ga popelje k ženi v bolnico, ker se hoče z ženo spraviti. Dne 21. dpc. sta se peljala zagovornik in trgovec Weisz v kaznilniško bolnico Ko je žena zagledala svojega može, je grozno zakri- čala in se zgrudila mrtva na zemljo, Zadela jo je srčna kap. Loterijske številke. 5. jauuvarja. Trst.......63 85 2 70 53 Line.......37 15 81 22 1* Narocajte in V • • A sirite list »Gorico«! I. Primožič, slirasli optifcar v Gorici, ulica ffetturini 3, priporoča čč. duhovščini in si. ob- činstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sicer vsake vrste očal, baro- metie, toplomerje, zdravniške to- plomerje, daljnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejema naročila in po- prave ter pošilja iia »loin. _______I Poshusite in priporočife = izdclhe = Tgdrone tooarne hianil v Prag i VIII. Cenoonihzastonj. kupite vedno najboljše pri domaci tvrdki 1 MIL GORE si 10 208ka St. 10 Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica st. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lticca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolcj v zaboju. Sladkor razne vrste. Mokošt. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečo prve in druge vrste, namreč ob '/» kila in od onega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Ciiila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovtga v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Ivan Kravos priporofca svojo sedlarsko delavnico v Gorici i na Kornju št. II. , „N9RQQN9 TISRflnNfl" : :: fl Gorici, ulica Vetturini št. 9::: ^ je preskrbljena z povseni novimi ^j \^\ črkami, okraski in finirn papirjem, ^Mi wŽMh ter more prevzeti vsa v ti- ,$$L$ skarsko stroko spa- '/;> dajoča dela ^j !tN1/.>"< X*K'T'.S>7s"7y< f; >v,( TISKA: „uonco oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo Pobotnice o ^ Sprejemnice » Plakate ooo JV itd. itd. ^ oo „Pr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o Rač.sklepe , Jedilne liste . ooo Etikete ' itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- Šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... ^o mizar in ^ lesni trgovec v Poflpri, na o|li Doveaa zelezniste^a mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiški) OOO Trsu.je tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga in mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohišt- va, vinnkih posod, stiskalnic itd. Fani Drašfiek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. . ^Hta^, Prodaja- stroje tudi na teden ske ali mesečne| oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. ,CeRtFaIixa posojiluiea6 registrovana zadruga v Qoriei, uliea Yetturini St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesBčna odplačila u pctiti letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 na meniCB po 6°|OI na vhnjižba po 512n0 . Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. Ivan Bednarik priporofia svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. Proda se vinograd v Solkanu pod Sv. Katarino pri Ošljeku — obsegajoč 5 njiv zemlje. Več se zve pri Milm Bašinn v Solkanu (na Žagi). Rojahi! hupujte narodni holeh „Salshega Damn". flnton Ivanov Fecenho i Gorica ! priporoča svojo veliko zalogo pristnih ( belih in črnih vin iz lastnih in drugih ( priznanih vinogradov; plzenjskega piva \ >prazdroj« iz sloveče češke >MešČanske pi- < vovarne«, in domačega žganja I. vrste v < steklenicah, kojega pristnost se jamdi. ^ Zaloga ledu katerega se oddaja le na i debelo po 50 kg naprej $ Vino dostavlja na dom in razpošilja j po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske I države v sodih od 66 1 naprej. ( Cene zmerne. Postrežba poš- \ tena in točna. m m m m m m I Kupujte eeFkvcnc oblckc edino od naäe slovanske tvrdke Josef Neškudla protokolirani zavod za eerkvene obleke v Olomucu, Pošilja eerkvene oprave z 20 odsto ceneje kot druge avstrijske tvrdke in sicer: kasule, pluviale, dalmatike vela, nebesa, barjake, ahove, čilime, pokrivala, albe, rochete, kaliže, ciborium, monstrance, sveönjake, luBtere itd. Zalagatelj Njene c. in kr. Visokosti nadvojvodinje Izabele na Danaju in 16 avBtro-ogerskih kapiteljskih cerkvä. Prosiva z a h t e v a t i listkel Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cone nizke, solidna postrežba! EDO krono nagrtnle izplačava vsakemn, kdor dokaže a potrdili najine nove amerlkanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Frosiva aahtevati listke! - ' Pozor! Eno krono nagrade Pozor! Eno krono nagrade! '