Mladi na robu krajevne samouprave
V vseh krajevnih konferen-cah socialistične zveze pote-kajo te dni živahne priprave na volitve v organe SZDL. Še ta mesec ali pa v začetku pri-hodnjega naj bi stopili v te organe novi ljudje,
Zadeva je na pogled po-vsem rutinska, saj zahteva ne-koliko več dela le od kadrov-skih komisij, ki naj pripravijo ustrezne predloge. Vendar pa temu še zdaleč ni tako. Ob pri-pravah na volitve te vrste se namreč odpira vrsta vprašanj, ki so posledica našega dolgo-letnega delovanja ali pa tudi nedelavnosti na vseh področ-jih.
Predvsem je treba pouda-riti, da so imeli v domala vseh krajevnih konferencah velike težave pri izbiri kandidatov za vodilne funkcije v socialistič-ni zvezi. Normalno bi bilo, da dosedanjim aktivistom le izje-moma podaljšamo mandat, praviloma pa, da na njihova mesta izvolimo mlajše ljudi, ki so se posebej izkazali v do-sedanjem delu.
To, kar bi moralo biti pravi-lo, pa je postalo, žal, izjema. Marsikje je bilo zelo težko prepričati ljudi, da prevzame-jo določene funkcije v krajev-nih konferencah SZDL. Večji del bremena bo bržkone mo-ral ostati na dosedanjih akti-vistih. V mnogih primerih so to tisti predani ljudje, ki niso nosiLL samo bremen povojne graditve, ampak je marsikdo izmed njih tudi aktivno sode-loval še v času NOB.
Upravičeno se sprašujemo, kje so mladi. Kje je tista gene-racija, ki naj bi že enkrat prev-zela na sebe bremena našega nadaljnjega razvoja? Zelo ma-
lo jih je med kandidati za vo-dilne funkcije v krajevnih konferencah.
Enega od vzrokov bi najbrž lahko iskali v dejstvu, da smo zelo »stara« občina. Mnogo mladih se je odselilo na obrobje mesta, kjer si je ustvarilo domove v novih, modemeje urejenih naseljih. Vendar to ni poglavitni vzrok, saj ima tudi naša občina še veliko mladih prebivalcev. Žal pa so ti preveč obremenje-ni z lastnimi problemi in de-lovnimi obveznostmi. Po dru-gi strani pa kaže, da tudi ni-majo kaj preveč volje za delo-vanje v krajevni samoupravi, saj jim najbrž tudi nismo znali predočiti vsega spektra mož-nosti, ki jih imajo za razreše-vanje vrste zadev prav prek tega mehanizma.
In tako se dogaja, da stojijo mladi ob strani in z njimi vred še vrsta krajanov, ki sicer ne-goduje zaradi tega ali onega, ne zavedajoč se, da je prav krajevna skupnost tisto me-sto, kjer bi lahko odpravili in uredili marsikaj, kar jih žuli. Ali smo jih znali v našem do-sedanjem delu prepričati v vse to? Ali se nismo preveč zapirali v ozke kroge lastnih interesov? Vse to so vpraša-nja, ki jih bomo morali razre-šiti zelo hitro. Za zdaj si lahko še privoščimo, da pomakne-mo starostno strukturo neko-liko navzgor. V nedogled pa ne bomo mogli ravnati tako, pa čeprav so stari in upokoje-ni aktivisti zlata vredni tako po svoji predanosti, kakor po svoji zavzetosti. Narava življe-nja je pač taka, da jih bodo slej ko prej morali nadomesti-ti mladi.                    Niko Isajevič