Slutnje.
3tes-li še ne bo pomladi?             tJudi solnčece posveti,
J{daj prežene solnce mraz?          da požene drevje brst;
3<dai zaveje topel vettič,               toda tebe m bo gtelo,
zemlja spet dobi svoj kras?         Urila te bo hladna prst.
J{o w samoti satn vzdihujem,          Vse se vrne kakor lani,
me duhov obstopi krog,                toda zate nikdar več.
na uho mi šepetajo:                       Saj na poti si že h grobu,
JCmalu bo pomlajen log.                v hladno zemljo ideš leč. —
Uoda ti ne bodeš videl                  Oj duhovi vi osorni,
zelenenja gor, poljan,                     nisem tnenil, da sem že
ker se preje ti za večno                grenki smrti, beli ženi,
nagnil bo življenja dan.                  toliko zadolžil se.
Mokriški