lirami Poštnina plačana v gotovini. it UuHI?awl. 5. 1936 Posamezna ftev. Din 1'- ieto X X Uoravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., -telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina ta tnzemstvo: Četrtletno 9 Din, polletno IS Din, celoletno 3« Din; «lu* zemstvo razen Amerlkei Četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno «8 DIU Amerika letno I dolar. — RaCnn poštne hranilnice, podražnlcev Ljabljani.it. lO.Itl. Zbor pohorskih nacionalistov v Požareven V Požarevcu se ie nedavno vršilo posvetovanje odposlancev Jugoslovenske nacionalne stranke iz sedmih srezov požarevskega okrožja. Prisotnih je bilo okrog 400 odposlancev. Udeležili so se posvetovanj med drugimi tudi poslanci dr. Kosta Kumanudi, dr. Svetislav Po-povič, dr. Vasa Jovanovič, Ignjat Stefano-vič, Jožo Cvetic in Dušan Ivančevič in senatorji dr. Grga Angielinoviič, dr. Miroslav Ploj ■in Milan Marjanovič. Posvetovanje je vodil senator Marjanovič. Govorili so bivša ministra Ignjat Štefanovič in dr. Grga Angelinovič, podpredsednik senata dr Ploj '.n poslanca Cvetic in Dušan Ivančevič. Razvila se je zanimiva razprava n so navzočni odposlanci nagla-šali, da so jugoslovenske vrste ^udi v srbskih krajih zelo močne. Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki pravi: »Stoječ neomajno na načelu jugoslovenske nacionalne politike, izražene v manifestu in delu velikega kralja Uedinitelja in odobrene od ju-goslovenskega naroda, smatrajo predstavniki sedmih srezov bivše požarevske oblasti, da je ed'ni izhod iz politične in gospodarske stiske v izvajanju čiste, iskrene jugoslovenske politike na osnovi demokracije in parlamentarizma v duhovno in politično nedeljivi Jugoslaviji. Na zborovanju je bila tudi prečitana pozdravna brzojavka senatorja dr. Alberta Kramerja, ki -je bil določen kot glavni poročevalec, a zaradi velikih zamud na železnicah ni mogel pravočasno prispeti na sestanek. Reja malih živali je velikega pomena za siromašne sloje Pri ministrstvu za kmetijstvo v Beogra« du so se vršila velika posvetovanja o reji malih živali, katerih so se udeležili zastopa niki vseh banskih uprav in odlični strokov« njaki . Namen posvetovanj je bil, da se uvede načrtno de olpri pospeševanju reje malih živali, zlasti perutninarstva. Zbor je vodil g. Cvijanovie, načelnik živinorejske« ga oddelka. Dravsko bansko upravo je za* stopal inšpektor g. inž. Zidanšek, Zvezo društev rejcev malih živali v Ljubljani pa urednik »Rejca malih živali« g. Inkret iz IŠenkovega turna. Iz raznih poročil je povzeti, da je perut' ninarstvo v naši državi zelo popustilo. V vsej državi štejemo okoli 20 milijonov kiju« nov. Izvoz perutnine in jajc stalno naza« duje v korist sosednih držav. Države, ka« mor izvažamo, so Švica, Italija, Avstrija in Nemčija. Izvoz v Švico je skoro docela po* nehal, v ostale države pa se je zmanjšal za polovico. V naši državi pride na eno gospo« darstvo povprečno šest kljunov in se je šte« vilo živali od časa svetovne vojne povečalo za 25%, med tem ko se je v ostalih državah v istem času povečalo za 50 do 70%. Po« vsod se uvajata selekcija in nadzorovanje nesnosti. V naši državi proizvajamo zdaj letno nad eno milijardo jajc. Zaostalost v napredovanju perutninarstva povzročajo pri nas razne kužne bolezni, čemur je v ve« liki meri kriva nepoučenost naših ljudi o pravilni vzreji in negi perutnine. Nujno je potreben izbor pasem za posamezne pokra« jine. Iz poročil, ki so jih imeli zastopniki ban« skih uprav, navajamo,t da je zastopnik naše banovine inšpektor g. inž. Zidanšek orisal delo na selekciji domače štajerske kokoši. V dravski banovini je 30 selekcijskih zaseb« nih postaj pod nadzorstvom banske uprave. Letno se razdeli 18.000 valilnih jajc po zni« žani ceni 1 Din za kos in približno 800 kiju« nov plemenske perutnine. Predlagal je, da se ta način organizacije uvede v vsej državi in da se v vsej državi uvede štajerka kot izrazito domača kokoš. V drugem delu posvetovanj so se ©brav« navale smernice za povzdigo umne kunce« reje v naši državi. Strokovnjaki so predla« gali, naj se podpira v državi gojenje dveh vrst kuncev, in sicer nemškega ovnača in angorskega kunca. Nemški (tudi francoski) ovnač ima izredno gost kožuh, primeren za krznarsko stroko, a tudi obilo mesa za do« mačo kuhinjo, od angorskega kunca pa pri« dobivamo izredno fino angorsko volno. Slovenski zastopnik g. Inkret, strokovni tajnik Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani, je opozarjal, da nam je v prvi vrsti potrebno organiziranje samostojnih društev rejcev malih živali po vseh večjih krajih. Ta društva naj posredujejo zvezo med rejci in oblastvi. K sodelovanju naj se pri« tegnejo vsi sreski ekonomi, živinozdravniki in šole. Dalje je podal kratko sliko posa« meznih panog reje malih živali v dravski banovini in očrtal razvoj rejskega gibanja v zadnjih desetletjih. Nato pa je imel za« stopnik vojske poročilo o golobarstvu, zla« sti o reji golobov pismonoš. Podal je 'razne predloge in navedel, da morajo biti vsi go* lobarji včlanjeni v Golobarski zvezi. Po vsej državi naj se ustanavljajo golobarska društva, ki naj bodo včlanjena v zvezi in pod nadzorstvom države. Zveza bo izdajala tudi glasilo »Golieh pismonoša«. Izmed velikega števila sklepov naj nave« demo v prvi vrsti one, ki določajo, katere vrste perutnine naj se goje v posameznih banovinah. V splošnem se je zbor izrekel za gojitev domače štajerke, poleg tega pa še za rodejlandke in plimetke. V dravski ba« novini naj se goji po vseh kmetijah edinole štajerka, a v savski v ene mdelu štajerka in v drugem plimetka. Od ostalih vrst perutnine naj se goje v vsej državi nastopne vrste: domače in em« denske gosi, domače, pekinške in orpinkton« ske race, domače in bronaste pure, v pla« ninskih krajih pegatke. Glede kuncereje se je sklenilo, naj se zlasti podpira gojenje nemških ovnačev kot kuncev za meso in krzno in angorskih kuncev za pridobivanje volne. Pri reji golobov se bo podpirala v pr« vi vrsti reja giclobov pismonoš z vojaško« obrambnega stališča. Lep uspeh vinskega sejma v Ormožu Pr:d dnevi je imelo ormoško kletarsko društvo velik sejem vin iz ormoškega in ljutomerskega okoliša. Sejem so obiskali številni vinski trgovci in gostilničarji iz dravske in tudi savske banovine. Vsega je bilo razstavljenega okoli 7000 hI najrazličnejših sortiran h in mešanih vin. Kupol so nudili zelo nizke cene od 2.50 do 4 Din liter. Sortirano vino se je prodalo seveda draže. Skupno se je prodalo okoli 740 hI vina. Ormoško-ljutomerska vina slovijo že od nekdaj. Včasih je bil za ta vina glavni trg v Avstriji in Nemčiji, danes, pa je kupčija z vinom spričo carinskih zapor s temi kraji skoro čisto v zastoju. Vinogradniki si", morajo iskati zdaj drug:h kupcev, ki pa žal vse premalo poznaio kakovost ormoško-ljutomerskih vin. Naši vinski trgovci mnogokrat kupujejo vina iz drugih delov naše države, ki so slabše kakovosti in ga nudijo rabraikom kot izvrstno kapljo, med tem ko se naše odlično vino podcenjuje, zastavlja ali celo izrablja za izboljšanje slabših vin, kar se ne bi smelo dogajati Zato se vsi vinogradniki iz ormoško-ljutomerskih goric protivijo takemu načinu trgovanja z vinom. Ormoški vinski sejem je bil potreben, da je spict pokazal širšim vrstam zanimancev izvrsten vinski pridelek. Želeti bi brilo, da bi se takii sejmi še bolje organizirali. Na ta nnoin bS dobila ormoško-ljutomerska vina spet svoj zasluženi sloves, kakor so ga imela nekdaj. Napredek Turčije pod Kemalom pašo NAPAD NA KEMALA PAŠh. Nedavno je občudovalce turškega diktatorja zelo razburil nameravani, toda pravočasno preprečeni napad na Kemala pašo, odnosno Atatiirka, kakor se po novem imenuje turški diktator. Napadalce so zaprli in nekaj dni potem so se po vsej deželi vršile velike demonstracije proti zločincem. Pri eni sami takšni demonstracij v Instambulu je korakalo po ulicah preko 70.000 ljudi. Vsi ti izrazi vdanosti in zvestobe so dovolj zgovorna priča, kako zelo Stran 2 . DOMOVINA" št. 1 govci in drugi, in se spet ponovi stara pesem. Kemal Atatiirk se seli drugam. Najznačilnejši primer takšne mestne ustanovitve je kopališče Florya. Florya je bila svoječasno siromašna naselbina ribičev. Toda Kemal Atatiirk je nekega dne vzljubil Floryo zaradi izredno lepe lege in je izdal povelje, da se zani postavi tamkaj hišica. Nkaj tednov za tem je bilo že tam okoli vse polno letoviščnih hišic, ki so si jku Ko ie v Zagr°bu končni pravo, se ie nos veti! advokatur' ?>vel ie do prevrata v Zadru. potem pa v Š'beniku kjer ie bi) od 1 1926 do 1928 tud; mestni župan. Pri volitvah 8 novembra 1. 1931 'e bil izvoljen v narodno skunšč;no na listi g Zivkoviča. potem pa >p izstop i7 večrnske^a kluba in osnoval 7. Nfiknlo P>eko in ?p nekaterim' tovariš'' poseben Narndn klub Pr°d lefom dni se ie pridruži' g levt'ču in nosta! ?r->(1bpn; minister v niegovi vladi P* volitvah S nia a V» bil snet '*vo"en 7a narodnega nosianca — M ni-stpr Cvetkov?? ie doma -t Niša kier se ie rodi! 15 ianuar-a i Med vo:no ie ž;ve! kot ■ izseljenec v Švici in ?tud;ral tehniko. po von' ie konča! pravo v Suboticl I 1923 'p b' izvoljen za župana v Nišu. 1. |Q27 pa za narodnega poslanca na Usti radikalske stranke L 1928 je bil minister za vere v vladah gg Vukičeviča 'n dr Korošca Po fi ianuarii 1 '0?9 t več politično nastopal vse do prihoda Jevtičeve vlade, ki ga je letos v februarju spet imenovala za niškega župana. Pri majskih volitvah je bili na listi g. Jevtiča izvoljen za narodnega poslanca. Po padcu Jevtičeve vladavine pa se je pridružil JRZ in postal predsednik strankinega poslanskega kluba. V francoski poslanski zbornici se je v soboto vršila velika bitka med francoskim ministrskim predsednikom Lavalom in nasprotniki niegove zunanje politike Razprava je bila sem in tja zelo razburljiva, Levičarske skupine so Lavalu očitale, da ie povzročd s svojim oklevanjem na levo in desno splošno rtezanesljivost v Fvropi. Prišlo ie do tako razburlj vih prizorov, da je moral predsednik sejo večkrat prekiniti Pri zakl učnem glasovanju o prehodu na dnevni red je dobil Laval s težavo 43 glasov večine, kar po splošnem pričakovani ne bo ostalo brez več»ih posledic. Nezaupnica vladi pa je bila odklonjena komaj z 20 glasovi večine. Pretekli teden je obiskal London helgiiski kralj Leopold HI., kar londonski politiki tolmačijo kot posredovanje v sporu med Anglijo in Italijo. Preprečil naj bi baie pefrole'ske sankcje proti Italiji, ki bi vsekakor izzvale resne znpletke v Evropi 'n povzročile nopolno prek'njenje odnošajev med Italiio in Aneliio. Z abesinskih bojišč prihajaio zadne dni le vesti o abesinskih uspehih Abesinske armade počasi napredujejo tako na severnem kakor na iužnem bojišču. Tako so Abesinci med drugim zavzel' v pokra''Ui Tem-bienu mesto Abbi Addi. s čimer imaio v rokah važno postojanko na karavanski pot' proti Adui. Za abesinsko sveto mesto Aksum se vrše ogorčen' boji. V Šanghaiu sta dva neznanca izvršila atentat na namestnika kitajskega prometnega ministra Tangiučena. Ustrelila sta desetkra' nam in ga usmrtila. Napad ie očitno čin kitaiskih nacionalistov, ki niso odobravali Tangjučenove politike — zbližanja z Japonci. Tangiučen je že drugi kitajski politik. ki ie posta! žrtev atentata zaradi priiate-'ipvan;a 7 laoonci je med svojim narodom priljubljen odlični in | neizprosni vodja nove Turčije. LJUDSKO ŠTETJE V Turčiji so dolgo časa odlašali ljudsko štetje, ker niso vedeli, kako bi ga izvedli. Naposled so čisto enostavno za 10 ur prepovedali vsak izhod iz hiš. V tem času se je potem vr-Silo štetje. Celo službe božje se niso smele vršiti. Ko so ljudi izpustili iz hiš. so se kakor pobesneli zgrnili po ulicah in se kar niso hotelo vrniti pod streho. »PET DNEVNIH BESED«. Kemal Atatiirk si je mnogo upal, ko je odpravljal fes in druge navade in uvajal razne novotariie s katerimi je postavil Turčijo med najnaprednejše države na svetu. Kema] se je z vso ogorčenostjo vrgel za to. da prežene iz narodnega iezika vse perzijske in arabske besede ter jih nadomestil z novoturškimi. Zanimiv je način, kako se ta nova turšč'na uvaja. Cesto po vojaško in obenem primit:vno Vsako jutro berejo Turki v časopisu »pet dnevnih besed«, ki jih pretežno Kemal Atatiirk ustvaria in katerih se mora'o nnuč'ti Obenem pa izide vsak dan pet drugih besed arabskega ali perzijskega izvora, ki jih morajo pozabiti in ki jih ne smeio več uporabljati Kdor se proti temu pregreši, ga doleti občutna kazen NASTAJANJE NOVIH MEST Kemal Atatiirk neprestano deluje. V na:no-veišem času ustanavlja nova mesta in naselbine. Zmerom ie na potovan u Ne ustavlja se v znanih letovišč'h. ampak si izbere po svojem okusu posebno prijeten prostor Nasl^dmi dan pa izidejo po časopish razglasi da hoč« Kpma' Atatiirk tu in tu najti svoje razvedrilo Posledice ne moreio izostati Prv: ki to bere'o. so bank:rji. ki smatrajo za potrebno, da so zmerom v bliž;ni d'ktator:ev Takoi dobijo n'i-hovi gradbeniki navodilo, da zgrnd io v naikraj- • šem času v bl'žini K»malov»ea hivai'5ča t <*ne podeželske hiš!ce. Toda bankirji niso edini. Sledijo visok' državni uradniki upokojen' ministri ;n drugi pol;tik\ V nekai tedn h ie oko!' Kemalove vile nastala naseib'na T^da prpden se vanio naseliio nov prebivalci, ie Kemal Atatiirk že snet drugje in 'iudie k' moraio b h š:ce Qled'io tr- Ivan Slivnik: 6 Njegova mila sodba o Sibili je izvirala 1>ač iz tega, ker jo je nekdaj ljubil vzlic raz* iki let. Njegova ljubezen ni bila tiste vrste. ki stremi brezpogojno po uteSenju. Mla« denič jo jp ohožaval ter saniaril o junaških činih, s katerimi bi se lehko nvp':ivi1 v njenih očeh Sčasoma pa se ie iznrpruenilo njegovo čuvstvo do nie Ker mu ie bila ona nerlocertliiva ie večkrat odda' svoie srce * minljivem nafiipnin kakemu drugemu žen' sk^mu bifiu ^ibilo mu ie ostala boginja. a boli 7ato kpr je l^il« razvnpla v n'»m tako krasno čuvstvo nf>go iz resni^np^a in traj nertn ceitonia Rilg mu ie snomin na prvo vznlimenenie niefovefa srca na prvo vroči" konrnenip no dnirtem spolu Ne da sp reči. da bi bil imel Viktor Trt' nik o ŽpnsVok ho^ve kako visoko in laska« vo mri°ni-e Niso se mu zde'e polnovredne tovariš:cp in druž!ce moža. amnat le igra» ča. s katero si človek preganja brezdelne ure. Tn tudi gospa SiMa ie bila v njegovih očeh mionn irtrača Temu mnenju sp ie vda* jal o ženah Se dandanašnji in kadar se ie v duhu gledal soprana ie vide! ob svoji strani orav takšno dražpstno igrajo 8vo'p žive dni še ni bil srebal ženske, ki bi bila om^iala nipdovo mnenje Ko ie Ip/al zdaj na livanu ter se prepu* Ščal svoiim mis'im. si je slikal s priietnim zadovoljstvom, kako ga pričakuje gospa Si* bila v svojem domovanju, ki je gotovo zelo leno in elegantno Po bratovi smrti se je nekaj časa ukvar* jal prav resno ? mislijo ali bi ne poročil njegove vdov Toda neko nejasno čuvstvo mu vendai ni dalo storiti teoa koroka — baš kakor bi se M «nnstil'v Hpo prpd mamljivo !7kitšni rala biti ženska po Viktorjevem okusu. Ko se je Kaluta«Raj vrnil s pošte, je vstal in se preoblekel. Hotel se je še nekoliko na* užiti Dunaja, preden se odpelje v domovino k sorodnikom Velel je KalutisRaju, naj naloži njegove kovčege, češ. da se jutri zjutraj odpravita. Preden je odšel, se je ustavil pred pisalno mizo ter vzel iz predala listnico »Ne pozabi je skrbno vložiti med moje stvari.« je rekel Kaluti. Kaluta je sklonil glavo. »Kaluta ne poza* bi ničesar, sahib « Viktor Trtnik je zamišljeno odprl listni* co Med papirji — bila so po videzu pisma — je ležalo v nii dvoje fotografij. Izvlekel ju ie in pogledal Prva je bila slika mične žene, druga — triletnega dekletca. »Uboga ženica,« je dejal, »ne morem ti pomagati!« Kaluta Raj ga je pogledal z živim sočut* jem »Uboga misis sahib.« je vzdihnil, »uboga mala Marija!« Viktor Trtnik je spravil sličici v listnico ter jo podal Kaluti, naj jo vloži. Nato je odšel iz hotela Krenil je v gleda* lišče in po predstavi v neko znano vinarno. Tam je našel slučajno znanca iz prejšnjih let. s katerim sta posedela. Znanec ga ie hotel pregovoriti, da b* šla kam deli. Toda Viktorju se ni moglo Posedel je sam še ne* POZOR na priložene položnice! pere sam Pridobivajte nam naročnike! Današnji številki smo priložili položnico za vsakega naročnika, da lahko takoj plača naročnino za leto 1936. Ker je naročnina malenkostna, prosimo' cenjene naročnike, na, jo plačajo že prve dni meseca januarja po možnosti za vse leto naprej. Tako ne bodo med letom imeli opravka z novimi. položnicami in sitnosti z opomini in tudi pota na pošto jim bodo pr hranjena. Naročnina ostane nespremenjena in znaša: za tuzemstvo vseletno 36 Din. polletno 18 Din, četrtletno 9 Din; za inozemstvo vseletno 48 Din, polletno 24 Din. četrtletno 12 Din. Kdor po pomoti ne prejme položnice ali komur se pokvari, naj piše upravništvu. da mu pošlje drugo. Oni naročniki, ki so plačali naročnino za leto 1936. že pred koncem leta 1935., naj izroče položnice znancem, ki še niso naročeni na naš list. in nai i:m prigovarjajo, da se na »Domovino«, ki je vsem, ki jo poznajo in bero, naiboli priljubljen list, naroče za novo leto. Kdor je v minulem letu zaostal z naročnino, naj s položnico ali poštno nakaznico tod' zaostanek hitro poravna, da ne bo presledka pri pošiljanlu lista. IJPR4VNIŠTVO »DOMOVINE« DOPISI SEMIČ. Semiški in okoliški kmetje so se pogosto pritoževali, da jim divji prašiči povzročajo veliko škodo. Nekateri so cel tožili lovce za odškodnino Slednjim to seveda ni biJo všeč in so ščetiinarje noč in dan zasledovali, vendar brez uspeha. Nedavno sta jo lovca Štrumbelj Franc in Škala Lojze spet mahnila na lov in imela šta srečo. 2e nad vasjo Pod-rebrom sta našla sled divjega prašiča in psi so prav kmalu prignali krepkega merjasca do lovcev. Štrumbelj ga je že s prvim strelom zadel v glavo, da je na mestu obležal. SV. TROJICA V SLOV. GORICAH. Socialni sklad naše sokolske čete pod vodstvom dr. Ernesta Goloba je letos svojo nalogo izvršil prav častno. Še nobeno leto ni bila deca tako kaj časa in premišljeval. Sanjaril je o svo« jem posetu pri gospe Sibili. Ni se mogel od« ločiti, koliko časa naj ostane pri Sfeverje« vih; hotel je prej videti, kakšne so tam raz« mere. Sibila mu je bila pisala, da je že drugič ovdovela in mora živeti zelo skromno. 7. POGLAVJE. Mrzlega in vlažnega februarskega dne je stopil Viktor Trtnik v Severjevo hišo. Go< spa Sibila in njena hči Beatrika sta ga spre« jeli nad vse ljubeznivo. Janko je bil v šoli, Romana v tovarni. Ni se ji zdelo potrebno, da bi bila navzoča pri sprejemu mačehine« ga gosta; sicer pa je menila, da bo itak še pravočasno pozdravila gospoda Trtnika pri kosilu. Tako je ostal Viktor odkraja sam z ma« terjo in hčerjo. Obe sta se bili napravili ja« ko okusno in elegantno^ Dasi se mu je zdela gospa Sibila še vedno lepa in očarujoča, je vendar opazil pri sivi in trezni dnevni luči, da se je postarala in ni več tako sveža kakor nekdaj. Ta dojem ga je obšel spričo mlade in omamne krasote njegove nečakinje tem silneje. Gledati Be« atriko je bil zanj resničen estetski užitek. »Čudim se, Sibila, kako zelo ti je Beatrika podobna! Ko sem jo prejle prvikrat zagle« dal, sem mislil, da vidim tebe, kakršna si bila tedaj, ko si postala bratova žena,« je dejal in ustavil oko malone z vzhičenim ob« čudovanjem na Beatrikl. Dekle je sedelo njemu nasproti v našla« njaču z visokim hrbtom. Zlatoplava glavica ji je počivala mehko na temnozelenem bar« šunu. Dobro se je zavedala, da je v tej pozi očarujoča. Mati in hči sta se kradoma spogledali. Nato se je ozrla Beatrika v strica tako sve« tlo in bleščeče, da je skoraj ostrmel nad nje« nim prelestnim dekliškim obličjem »Kako krasna je — malone še mienejša in krasnejša, nego je bil amati!« je pomislil sam pri sebi. »Da,« je rekla smehljaje gospa Sibila, »Beatrika mi je zelo podobna. Že večkrat naju je imel kdo za sestri « Viktorja je obšla rahla neudobnost. Ve« del je, da pričakuje Sibila na te besede po* klona. Toda spričo njene cvetoče hčerke ni mogel spraviti iz ust laži. »Lepe žene se nočejo nikoli postarati,« je rekel sam pri sebi . . . Beatrika je morda slutila, kaj misli. Spret« no mu je pomagala iz zagate. Razvil se je živahen pogovor. Gospa Sibila je izvabila gostu vse podatke, kako so se izboljšale v teh letih njegove imovinske razmere; in ko sta se dami prepričali, da je res težak boga« taš, sta se spet potuhnjeno srečali z očmi. Beatrika se je takoj z vso odločnostjo spustila proti cilju. Vzlic 'svoji mladosti je bila prava umetnica v koketnosti in je igra« la najmičnejšo prirodnost in nedolžnost ta« ko prepričevalno, da je njeno vedenje takoj omamilo Viktorja. Po dolgem in prijetnem kramljanju sta dami osebno spremili gosta v njegove so« be. Gospa Sibila je bila dala urediti tri za« poredne prostore kar najudobneje. Viktorju je bila na razpolago spalnica, pisalna soba in majhen salonček. Beatrika je bila razpostavila po vseh so« bah sveže cvetlice, kar je mati seveda pose« bej poudarila. Viktor je hvaležno poljubil Beatriki roko. »Zelo si ljubezniva, Beatrika,« je rekel z navdala z izrazitim zadovoljstvom, prav ka« vso svojo prikupnostjo. Kadar se je ogrel, je bil res prisrčno ljubezniv, dočim se je ve« del drugače dokaj hladno in umerjeno. Beatrika ga je pogledala omamno in po* redno hkrati. »Saj sem vendar morala storiti, kar je bilo v moji moči, da bi se dobro počutil pri nas. Tjale sem ti postavila tudi mamino in svo« jo fotografijo, da naju ne pozabiš pri delu.« Pokazala mu je dvoje uspelih slik, ki ju je bila res nastavila na pisalno mizo. »Ako me bodo gledale pri pisanju tako le» pe ženske oči, bom pač rajši pozabil delo«, je rekel Viktor galantno. Beatrika mu je smehljaje požugala s pw stom. »Pokloni se hvaležno odklanjajo. Glavno je, da se počutiš tukaj dobro in ostaneš pra/ dolgo pri nas.« Zdelo se je, da še ne ve, kaj bi storil. »Za« zdaj pač sprejmem vaše gostoljubje; ali ga bom mogel uživati delj nego dva, tri dn1» pa ne vem.« »Oh! Mari hočeš že tako kmalu od nas?« je vzkliknila gospodična z nehlinjeno žalost* jo in strahom. S toplim smehljajem ji je pogledal v očL Gospa Sibila je šarila iz previdnosti po so» sednji sobi. Beatrika je pobesila pogled, kab kor bi se bila prestrašila sama nad seboj. »Ali bi ti bilo žal, Beatrika?« je vprašal zadovoljna z božičrtico kakor 21. decembra. Tedaj se je zbrala vsa deca ob božičnem drevesu v novi šolski telovadnici in se z radostnim o-česom ozirala na lepo okrašeno drevo. Pogledi pa so ji uhajali pod drevo, kjer je bilo na ogromni mizi 78 večjih in manjših omotov blaga in enako število vrečic s pecivom. Po pestrem sporedu so tli omoti ob navzočnosti odbora so-kolske čete prešli v last težko čakajočih, ki so se glasno zahvaljevali dobremu božičku. Da je božičnica uspela tako lepo. se je zahvaliti zlasti sokolski četi. domači posojilnici in podstarostti br. Krambergerju za denarno podporo kakor tudi cenjenim trgovcem gg. Cvetku K'rbischu, Dreu in Senekarju, ki so darovali blago. Zahvala gre tudi vsem onim. ki so darovali pecivo. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na mariborskem se>jmu so se trgovali za kg žive teže: debeli voli 2.50 do 3 Din, poldebeli po 2 do 2.50, plemenski voli po 2 do 3 Din, biki za klanje po 2 do 2.75 Din, klavne krave debele po 2 do 2.50 Din, plemenske krave po 1.50 do 2 Din, krave za klobasarje po 1 do 1.50, molzne krave po 2 do 2.50 Din, breje krave po 2.25 do 3 Din. mlada živina po 2 do 3.25 Din, teleta po 3 do 4 Din,. Mesne cene; volovsko meso I. 8 do 10, II. 6 do 8, meso od bikov,- telic. krav 4 do 6, telečje meso I. 8 do 10. II. 4 do 6, svimsko meso sveže 8 do 12 Din. SVINJE. Na mariborskem sejmu so bile nastopne cene: prascem od 5 do 6 tednov starim 60 do 70. od 7 do 9 tednov 85 do 100, od 3 do 4 mcsece 120 do 170. od 5 do 7 mesecev 200 do 240. od 8 do 10 mesecev 290 do 400 nad 1 leto starim 520 do 760 Din. Kilogram' žive teže je veljal 5 do 6.50, mrtve teže pa 7 do 9 D'n. Vrednost denarja Na borzah smo dobili v devizah (s prište« to premijo): 1 holandski goldinar za 29.73 do 29.87 Din; 1 nemško marko za 17.55 do 17.69 Din; 1 angleški funt za 215.62 do 217.67 Din; 1 ameriški dolar za 43.51 do 43.87 Din; 100 francoskih frankov za 288.86 do 290.30 Din; 100 češkoslovaških kron za 181.46 do 182.57 Din. Avstrijski šilingi v privatnem kliringu so bili po 9.05 do 9.15 Din. Vojna škoda se je trgovala po 354 do 358 Din. Sejmi 2. januarja: Radohova vas, Ribnica na Dolenjskem, Sv. Jurij ob južni železnici, Dolenji Logatec, Črnomelj; 4. januarja; Domžale; 5. januarja: Konjice; 6. januarja: Murska Sobota, Novo mesto, Ormož; 7. januarja: Šmartno pri Liti ji v Metlika; 11. januarja: Planina pri Sevnici; 12. januarja: Ljutomer. Drobne vesti — Naša kozjereja dandanes. Po statističnih podatkih pred svetovno vo no je b'.lo v naši banovini 15.000 koz. Po zadnjem štetju pa imamo še približno 11.000 glav. Ako znaša povprečno vrednost ene živali 150 Din, znaša današnja vrednost koz pri nas v Sloveniji 1,650.000 D:n. Ce bi imeli predvojno število koz, bi znašala vrednost 2,250.000 Din. Torej ie razlike cel h 600.000 Din. Nad pol milijona dinarjev ima.o po tem takem mali ljudje manj premoženj kakor v predvojnem času. Odkod ta razl ka in s čim jo hočemo nadomestiti, nam na:bolje pove najnovejša številka lista »Reica malih živali«, ki je izšla že za božične praznke in prinaša polno strokovnih člankov, kakor o kokošjih plemenih, o vplivu svetlobe na število jajc v zimskem času, o telesnem razvoju domačega kunca, o an-gorskem kuncu, še posebej pa o petju kanarčkov, o kozjereji in ovčereji, pa tudi o dresuri našega psa, o ribicah, dalje podlistek o kozlu Nacetu, o delovanju društev rejcev malih živali in sploh o vsem, kar zanima naše re;ce. List je elasilo Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani, Karunova ul;ca 10 in kot tak glasilo vseh slovensk h rejcev, ki žele napredovati v umni reii tml'h živali. = Devetmesečni tečai za vinarstvo, kletarstvo in sadjrrstvo v benovinskih trsnicah in drevesnicah v Pekrah, n. Limbuš pri Mariboru, in pri Kapeli, p. Slatina Radenci, bo od 1 marca ves blažen, ker je smatral njeno ljubko zmedo za. pristno. Pokimala je naglo, kakor v zadregi, ter globoko zasopla. »Kako le moreš vpraševati! Tako zelo sem se veselila tvojega prihoda . . .« »Ali si me mar še pomnila?« je vprašal on. Spet je pokimala. »Seveda! Saj sem imela vendar vsa ta leta, ko si bival v tujini, tvo« jo sliko dan za dnem pred očmi«. »Mojo sliko?« »Da. tvojo sliko. Ves ta čas je stala r.a moji pisalni mizi. Vsak dan sem ogledovala tvoj zanimivi obraz in sanjarila, s kakšnimi nevarnostmi se boriš po širokem svetu. Dos stikrat sem govorila s tvojo sliko, kakor bi slišal moje besede.« Poslušal jo je kakor začaran. Čudno, ola« godejno čuvstvo ga je ovijalo nalik pajče« vini. V Beatričini pojavi je bilo toliko mili« ne in tako čudno ga je vznemirjala njena trditev, da se je tolikanj ukvarjala ž .njim in z njegovo sliko! On sam je med tem je« dva mislil nanjo, kam li, da bi bil vedel, ka« ko ljubka nečakinja mil zori. Se slutil ni, da mu igra Beatrika pretkano komedijo in ie ves njen nedolžni obraz zanka in laž. Za« kaj njegova slika je stala na njeni pisalni mizici šele od davi. Vzela jo je bila iz mate« rinega alba, v katerem je ležala pozablje« na ves ta čas. »Ali smem vprašati, kaj si govorila z mo« Jo sliko?« je dejal, nekam težko sopeč od razburjenja, s katerim ga je navdajala nje« na očartijoča bližina. Mojstrsko je igrala zmedenost. »Ah ne, take stvari se ne izdajajo kar ta« ko. Uho strogega strica ni prava izpovedni« ca za dekliške sanje. Te.zaupa človek kveč« jemu njegovi sliki. Kdor je še tako nedo« pustno mlad kakor ti, prav za prav sploh ni« ma pravice do naslova ,stric'. Stric moTa imeti plešo in častitljiv obraz Kar groza me je, da te moram pitati s .stricem'!« Pri zadnjih besedah se ji je stresel glas kakor od najglobljega razburjenja. Gost je globoko zasopel in se vzravnal; potegnil si je z roko po čelu, kakor bi mu bilo postalo vroče. »Kdo pa te sili, Beatrika, da me nagovar« jaj s .stricem'?« je rekel negotovo. Prizna« ti moram, da se s svojimi šestintridesetimi leti tudi sam še ne čutim dovolj častitljive« ga. da bi mogel strieevati ljubeznivim go« spodičnam. In prav za prav sem ti itak le ponolistric.« Zdrznila se je kakor v smešnem strahu. »Uh, kako strašna beseda: popolistric! Ne, to mi še manj ugaja. Če potemtakem dovoliš, pustim strica v najinem občevanju povsem pri miru in te imenujem poslej sa« mo Viktorja. Za to ime sem itak vsa navdu« šena. Bratranca bi te magari tudi še prizna« la, toda Viktor — brez vsega drugega — se sliši vendar najlepše.« Prijel jo je za roko — prekrasno, skrbno negovano dekliško roko — ter nežno in po« božno pritisnil ustnice nanjo. »Ljuba Beatričica! Zelo me veseli, da si se časih pogovarjala z mojo sliko, in žal mi je le, da me ni bilo zraven. Zavest, da si se me spominjala v teh časih in tolikrat gledala mojo sliko, je kaj genljiva zame.« do 30. novembra. V tečaj se sprejemajo dobro razviti in zdravi mladeniči v starosti od 16 l&t naprej. Prednost pri sprejemu imajo sinovi kmečkih posestnikov in viničarjev. Gojenci ■ imajo v zavodih brezplačno stanovanje in oskrbo, pridni in ubožni dobe razen tega še mesečni prispevek 30 Din za nakup šolskih potrebščin in drugih malenkosti. Lastnoročno pisani in s kolkom za 5 in 20 DJn opremi en: prošnji se morajo priložiti: krstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo in izjava staršev (ali varuha) mladoletnikov, opremljena s kolkom za 2 Din, da dovoljujejo prosilcu obiskovanje tečaa. Pravilno opremljene prošnje naj se izroče ali odpošljejo najpozneje do 10. februarja upravi-teljstvu enega izmed gori navedenih zavodov, v katerem želii biti vlagatelj prošnje sprejet. Domače novosti * Naš kralj dobrotnik otrok. Banska uprava v Ljubljani je prejela obvestilo dvorne pisarne v Beogradu, da bodo po želji Nj. Vel. kralja Petra II. na dan proslave materinskega dne v Beogradu obdarovani siromašni otroci iz raznih kraiev države. Vsaka banovina naj pošlje pet pridnih, a zares podpore potrebnih otrok v Beograd. O tem je obvestil prosvetni odsek šolska vodstva v Liubljani, ki so izbrala tri dečke in dve deklici iz Ljubljane, in si'cer V:do Verčičevo, Marijo Dobrškovo, Stanka Demšarja, Dušana Straži šar a in Josipa Zaka. Ti otroci so odpotovali z brzim vlakom v Beograd pod vodstvom strokovnega učitelja gosp. Prinčiča Na postajo sta prišla tudi prosvetni šef profesor g. Breznik in okrožni nadzornik g. Grum, a vrle učiteljice so otrokom postregle z izdatnim zajtrkom in drugimi dobrotami za dolgo pot. Otroci so bili v Beogradu nastanjeni pri raznih uglednh rodbinah, v nedeljo pa so bili z drugimi otroki sprejeti na dvoru in obdarovani z obleko in. obutvijo. * Kraljica je obdarovala siromake. Trije siromaki ;z Dainkovih barak v Mariboru, Franc Her č. Rudolf Marot in Ana Salamonova so potožili svojo siromaščino v pismu naši kraljici. Za bož'čne praznike so dospeli ;z Beograda trije paketi, v vsakem po 15 kg živ'!, ki iih je noslala Nj Vel kraliica omeneiim sTomtkom. Plašno in svetlo je uprla vanj oči »Morala sem Tvoje oči mi niso dale dru« gače. In razen tega imaš tako zanimiv in pri« vlačen obraz. Veš kaj — ko sem bila še go« ska — takrat sem si — a nikari se mi ne smejaj — takrat sem si izmišljala venomer prekrasne istorije. In junak vseh teh istonj si bil vedno ti. In — ne, ne — tega ti ne smem izblebetati — drugače postaneš niče« muren. Ta lastnost pa ne bi prav nič pristo« jala junaku mojih dekliških sanj.« Beatrika je govorila vse to tako prepriče« valno, da je moral verjeti. Gledal jo je ne« premično, ne sluteč, da je vsak pogled in vsaka beseda zvito preračunana. »Kar govori, draga Beatrika! Obljubim ti, da se ne bom smejal, niti ne postanem ni« čemuren. Vse, kar pripoveduješ, je zame samo krasna in ljubka pravljica.« Naglo dihaje, kakor v zmedi, si je pogla« dila lase iznad čela. Njemu pa je bilo pri srcu, kakor bi bila spet oživela njegova prva mladostna Ijubav. Beatrika je bila tako zelo podobna svoji materi in je budila v njegovih prsih tako mamljiv spomin na prvo vroče čuvstvo mladih let. Toda zdaj je bil zrel mož, in Beatrika ni bila vezana, ni bila ne« dosegljiva zanj kakor tistikrat njena mati. In zdela se mu je še mnogo slajša in milob« nejša od nekdanje gospe Sibile . . . Tedaj pa se je vrnila mati iz sosednje sobe. »Še enkrat sem vse pregledala. Sobe so v redu, ljubi svak. A kaj sem ujela prejle? Ali si res dejal, da misliš ostati pri nas le> par dni?« Dalj« prihodnjič. -^DOMOVINA" : * Občinske volitve v Zagorju. Z odlokom I notranjega ministra so razpisane občinske volitve v občini Zagorje, ki bodo v nedeljo 19. januarja. Volišča bodo na treh krajih. Prvo volišče bo oboin$ka pisarna za vasi Dolenjo vas In Toplice in Zagone od črke A—H, drugo volišče bo v osnovni šoli za vasi Zagorje od črke H—2 in vasi Sv. Urh in Jesenovo, tretje volišče bo pa v občinski pisarni na Lokah za vse volilce iz bivših občin Ržiš in Podlipovca. * Poslanec Lukačič med volilci. Iz ljutomerskega sreza poročajo: Narodni poslantc za ljutomerski srez g. Avgust Lukačič je imel nedavno sestanke svojih volilcev v Radencih, Štrigovi, Cezanjevc;h in pri Sv. Duhu na Stari gori. Na vseh sestankih je podal poročilo o političnem položaju in izčrpno razpravljal o potrebnih ukrepih za omiljenje gospodarske stiske. Ljutomerski srez je zelo prizadet od sankcij proti Italiji, kamor se živina zdaj več ne izvaža, kar :e povzročilo velik padec oen živini. Z velikim zanimanjem so sledili zboro-valoi poročilu o delu Neodvisnega poslanskega kluba, ki pripravlja mnogo pomembnih zakonskih predlogov za narodno skupščino. Po vseh govorih g. poslanca so se razvile živahne razprave o raznih perečih zadevah. Zborovalci so povsnd ugotavljal", da se gospodarska stiska ni omilila. Na vseh sestankih so zborovalci izrazili želio, da se Simboli požvi delo nacionalnih liudi in da se krepko nadalmie akcija, započeta s pohorsko deklaracijo. Poslanec g. LukaSič k'obiral seflai že vse kraie in občinske organizacije JNS v ljutomerskem srezu Vse organizacije poživljajo delo in se pripravljajo na občne zbore, ki bodo meseca, januarja ;n ,ki jim bo g. poslanec spet prisostvoval. * Ob zatonu starega in ob pričetku novega leta prinaša slikan.; tedenski časopjs za radio, gledališče, film in modo »NAŠ VAL« poročilo. o stanju, v katerem je paša oelotna radiofonija • Sploh je povečana novoletna številka tega izvrstnega tednika zelo pestra Mesečna naroč-n na znaša 12 D n. Pišite še danes na upravo radijskega časopisa »NAŠEGA VALA«, Ljubljana, naj vam takoj pošl e brezplačno in brez-obvezno na ogled eno številko. * 16-letna deklica je postala deček. V Splitu se je neka 16-letna dekl:ca, ki je lani napravila malo maturo, naenkrat izpremenila v dečka in se vpisala v peti razred moške gimnazije v nekem drugem mestu. Njen oče pripovedi! e. da ;t. 1 je imela že od zgodnje mladosti moška nagnjenja in je bila sploh bolj podobna dečku kakor deklici. * Volkovi v kočevskih gozdovih. Skupina smučarjev je naletela med prazniki v kočevskih gozdovih na sledove volkov. Po sledovih sodeč šteje skupina kakšnih šest volkov. * Tifus na Kumlianskem. Nedavno so imela pri posestniku Hančiču kar dva mrliča. Umrla sta za tifusom gospodar Hanč.č in njegov sin. Na smrtni postelji" pa leži še mati-vdova. Pri neki drugi družini1 sta umrla pred dobrim tednom dva otroka, kmalu za njima pa še oče. Zla je kriva zlasti nevednost ljudstva in pa velika beda, v kateri žive ljudje. Nima o nit! za sol, kaj šele za zdravnika! * Zmrznjen neznanec na travniku. V Jelen-čah pri Jarenini so našli na nekem travniku truplo okoli 60 let starega moškega, ki ie očitno opešal na potli, se onezavestil in čez noč zmrznil. Truplo neznanca, ki je bil najbrž berač, so prepeljali v jareninsko mrtvašnico. Našla so pri njem dve žemlji, nekoliko slanine, pol kilograma moke in nekaj soli. Bil je okoli 60 let star, majhne postave, okroglega obraza, sivih las. obrit in oblečen v črno letno suknjo, sivkast sviter, črne čevlje in usnjate gamaše. * Huda nesreča v premogovniku v Ivancu. V premogovniku Hrvatskega rudarskega društva v Ivancu se ie pripetila huda nesreča, pri .kateri je izgubil življenie rudar Jurij Rudnički, ,njegov tovariš Matija Križič pa je bi! hudo poškodovan. V rovu. kjer še niso utegnili posta-;viti podpornikov, sta se rudarja lotila dela, četudi sta bila opozorjena na veliko nevarnost. Komaj sta začela kopati, sta že bila podsuta. Ko so tovariši prihiteli na pomoč ;n ju odkopali, je bil Rudnički že mrtev, njegov tovariš Križič pa ima zlomljeno nogo in nevarne notranje poškodbe. * Splašeni konj ie povzročil nesrečo. Predzadnjo soboto zvečer je še' tvorniški delavec Janko Ravnik po opravkih na Jesenice. Za njim pa je v silni naglici pridi rial koni Janeza Pristava in podrl Ravnika, da je obležal nezavesten na tleh. M'mo idoča Petrč Franc 'n Ferdinand Reinmuller sta nezavestnega Ravn ka prenesla na njegov dom, k.er je čez čas prišel k zavesti, ne da bi mogel doumeti, kai se je z niim zgodilo. Dobil je hudo rano na glavi in občutne poškodbe na desni ram' in po životu. = Stran 5 Ob spremstvu žene se je kasneje napotil k zdravniku dr. Schwabu, ki ga je obvezal. * Žrtev pretepa. Delavec Alojzij Zubukovec, doma s Škofljice e biil na Štefanovo zvečer v Pijavi gorici. Pted neko gostilno so ga napadli domači fantje in ga osu vati z nožem po gia-vi in telesu Dobil je več nevarnih sunkov in se zdaj zdravi v ljubljanski bolnišnici. * Dve hudi nesreči pri delu. Ko je 24-letni sin posestnice Srečko Kovač iz Jezerc pri Voj-niku tlačil slamo v slamoreznico, ga je stroj zgrabil za desno nogo in jo odrezal pri kolenu. Istega' dne je mlatilnica zgrabila 47-letno ko-čarjevo ženo Perpetuo Matijevčevo iz Solčave za levico in ji odrezala štiri prste. Ponesrečenca se zdravita v celiski bolnišnoi. * Ogenj je nastal te dni pri posesbrci Lešni-kovi Mariji v Jiršovcih Ogeni se je tako naglo širil, da je uničil razen sena. slame in gospodarskega orodja tudi ves živež za družino. Pri* hiteti so na pomoč domači gasilci, ki pa niso mogli več dosti pomagati. * * Lokomotiva ga je razmesarila. Strašni nesreča se je pripetila na železniškem prelazu ob Aleševčevi ulici v š'ški Tam je vozil 25-letni hlapec pri prevozniku Lamutu Karol Ske-telj z dvovprežnim vozom iz gramozne jame pesek proti glavni cesti. Zunaj na polju je bilo takrat precej megleno in tako Sketeli ni opazil po progi prihajajoče lokomotive. Zavedel se ie šele. ko je bil s konji že na prelazu in je bilo prekasno. V naslednjem trenutku je lokomotiva podrla oba konia in iu razmesarila, odb la voz, pograbila pa tudi nesrečnega voznika in ga pozneje vrgla krai proge Strahovito nesrečo so opazili nek; luid.e in nemudno pozvali reševalno postajo. Ponesrečenega Sketlja, ki mu je lokomotiva odrezala desno nogo> so z reševalnim avtom odpeljali v bolnšnico. kjer so ugotovili, da ima tud; hude notranje poškodbe. Ponesrečenec je za poškodbami kmalu umrl. * Mlada žrtev nesrečne ljubezni. Mladi vi* sokošolec. »ravnik Vekcslav Pucko se je zaljubil v neko učiteHiečnico v Vairaždimu Dekle pa ga ni maralo. Pred prazniki io je Puoko obiisfltail na domu. Tudi ob tej priliki se je dekle pokazalo, da mu ni do fanta. Farni se ie žalosten poslovil m ji nudi l roko v slovo, čes da bo morda posledniikrat. Dekle mu je dalo roko, nato .je pa odšlo. Tudi Vekos4av je odšel, toda ne domov, temveč na železniško postajo,) I kjer si je najel voznika. Velel mu je. naj ga doma Toda Poprovec jo je takoj zavrnil: »Tu so pa opravki z oblastvi,« je dejal, »in oblastva ...« Ni povedal svojih misli do konca, toda vse je kazalo, da oblastvom ni preveč za> upal. Kmalu pa so prišli v živahnejše ulice. To« liko vozov in konj so srečavali, da je mo> rala Perina dobro paziti, da je prišla srečno dalje. Ničesar si ni mogla ogledati in zmes niti se ni mogla niti za voznike, ki so se norčevali iz Poprovca. Poprovec pa tega ni menda niti opazil. Naposled so prišli do velike ograje. Za njo je bil širok trg, kjer je stalo obilo konj. Poprovec je zdaj zlezel z osla. Toda ko je hotela Perina Palikarja povesti skozi vi« soka vrata, se je uprl. Ali je mar sumil, da ga mislijo tu prodati, ali pa se je zbal? Konec je bil vsekakor ta, da ga ni bilo mo« goče pregovoriti ne zlepa ne zgrda. Tedai je mislil Pcprovec, da bo najlaže spravil žival dalie, če jo potisne naprej, toda svo« jega naklepa ni mogel uresničiti. Palikar je začel poskakovati in brcati, in Poprovec bi jo bil nedvomno skupil, če se ne bi bil hitro umaknil kopitom. Ze se je nabralo povsod okoli polno gle« dalcev. V ospredju so bili seveda prodajalci časnikov in pekovski vajenci in vsak je ho» tel bolje vedeti, kako bi se dala žival ukro« titi. »No, lep osell Ta bo uganjal neumnosti! Siromak tisti, ki ga bo kupil!« se je nekdo oglasil. Te nevarne besede bi bile utegnile škodo« vati kupčiji, zato se je Poprovcu zdelo, da mora ugovarjati. »Prebrisan je,« je dejal. »Kar je opazil, da ga mislimo prodati, uganja vse mogoče ne« umnosti, da mu ne bi bilo treba zapustiti gospodarja.« »Ali je to res, Poprovec?« je vprašal tre« tji glas. »Seveda! Kdo me pa pozna?« »Ali ste že pozabili Čajno?« »Saj res, vi ste!« Segla sta si v roke. »Ali je osel vaš?« »Ne, tole dekle je njegova lastnica.« »Ali pa žival poznate?« »Pa še kako! Večkrat sva še kakšen ko« zarec skupaj izpila,« je odvrnil in se zasme« jal, da je pokazal vse svoje škrbine. »Če hočete dobiti res dobrega osla, ga vzemite.« »Potrebujem ga sicer ne, toda prav bi mi le prišel.« »No, se bomo pa zmenili kar tu, da ne bo treba hoditi na trg in plačevati pristoj« bine.« »Še bolje. Osel tako ne mara iti noter.« »Saj sem vam rekel, da je prebrisanec!« »Če ga bom jaz kupila, ga ne bom potre« bovala za pijančevanje, ampak da mi bo cu» nje nosil.« »Dela je pa vajen. Naravnost iz Grčije je pripeljal težak voz.« »Iz Grčije?« Poprovec je pomignil Perini, ki pogovora skoraj ni razumela, naj gre za njima, in Pa« likar, ki je videl, da mu ne bo treba iti na trg. ji je sled;l. ne da bi ga bilo treba vleči. Čajna je bila stara cunjarica. Oblečena je bila prav smešno in njen obraz, ki ie bil ves naguban, se je vselej razlezel, kadar se je poskusila nasmejati. Ko so prišli v ozko ulico, sta Poprovec in Caina obstala pred zapuščeno gostilno in velela prinesti na mizo ob pločniku stekle« nico vina in dva kozarca. Perina pa je z oslom počakala kar na cesti. »Zdaj boste videli, da je res prebrisan,« je deial Poprovec. stop;l k Palikarju in mu pomolil kozarec vina. Žival je takoj izteg« nila vrat in izpraznila kozarec, še preden je močla Perina poseči vmes. »Ali vidiš!« je zmagoslavno vzkliknil Po« provec. Čajna pa zaradi te Palikarjeve umetnije očitno ni bila preveč navdušena. »Ne mislim ga kupiti, da bi vino pil.« ie še enkrat rekla Caina. »Voz mi bo vlekel « »Saj sem vam rekel, da je privlekel težak voz naravnost iz Grčije.« »No, to je pa nekaj drugega.« Čajna je premerila Palikaria od ušes do kopit, potem pa je vprašala Perino. koliko zahteva za osla. Dekle ie povedalo ceno, ki jo je bil prej svetoval Poprovec, namreč sto frankov. Tedaj je t>a Čajna skoraj pobesnela.- »Sto frankov!« je vzkliknila. »Sto fran« kov za takega osla! Ne, to ie norčevanje.« Potem je čez nekaj časa rekla: »Dvajset frankov je vreden. In če pomi« slim, da ...« »Dovolj!« je dejal Poprovec, ki je videl. Stran 6 »DOMOVINA* št. 1 prepelje čez Dravo v neko gostilno. Ko sta pri-vozila na dravski most, je Pucko zahteval, naj voznik voz ustavi. Tako se je tudi zgodi' lo. Voznik je mislil, da je fant s kom zmenjen na mostu. Ves začuden je pa bil, ko mu je Pucko izročil svoje listine iin se pogrnil z mosta v reko. Iz valov je vozniku še zakričal : s Pozdravite moje dekle!« Voznik je priklical sosede, ki so prišli z reševalnimi čolni- toda Drava je fanta že odnesla- Oblečen je Pucko plaval v ledeni Dravi skoro 2 km daleč. Na nekem ovinku Drave pri Koršancu je priplaval skoro do Obrežja. Neki kmet, ki je šžl milno, mu je prihitel na pomoč in mu nudil kol, toda fant ga ni dosegel. »Prekratek je. zbogom!« so bile njegove zadnje besede. Nekaj trenutkov nato je izginil v valovih. * Strašna nesreča na mirnskf postaji. Na sveti večer se je peljal sin trgovca g. Kozel a iz Mokronoga z zadnjim vlakom iz Trebn.ega domov. Med potio je na Mirni izstopil, ker je pomagal nesti neki učiteljici prtljago. Ker vlak takoj odpel.e. je moral za vlakom teči. Pri skoku v voz mu je spodrsnilo in padel .'e pod vlak tako nesrečno, da so mu kolesu odrezala levo nogo in roko. Dobil je hude poškodbe tudi na glavi. Ko je bil vlak že odpeljal, je slišal službujoči železničar g Vršai klice na pomoč. Hitel je na kraj nesreče in našel med tračnicami ponesrečenca vsega krvavega. Šel e po mirnskega župana g Bulca. da bi ga ta prevzel in poskrbel za prvo pomoč G. župan, železničar in nekater! drugi ljudje so se vrn1; na po-staio, spravili ponesrečena na nosila, ga prenesli v pisarno in mu nudili prvo pomoč, da mu ni odtekla kri. Nato ga je avto prepeljal v bolnišnico v Kandiji, kjer so ga operirali. Nesrečni mladenč je šele pred kratkim prišel od vojakov in je v najlepših letih svo.ega življenja. * Utopljenec v Bistrici. Na Štefanovo dopoldne so otroci z mosta čez B strico v Homcu opazili v vodi nekaj temnega in takoj spoznali, da leži na dnu najbrž človek Mimo je prišel posestnik Metod Jerman, katerega so opozorili na utopljenca. Jerman je stopil do mlinarja Na-strana. si tam izposodil gumijaste čevlje in stopil v Bistrico iz katere je kmalu potegnii mrliča. O tem so bili obveščeni orožniki v Mengšu. Utopljenec je srednje postave, nosil je delavno obleko in b'l ie bos. Na n;em ni bilo opaziti vidnih poškodb Od desnega očesa do | sredine lobanje je imel širšo brazgotino. Pri niem so našli denarnico z 52 D'n. Orožniki domnevajo, da je mož najbrže padel v vodo in si prebil lobanjo. * Šmarnica je zakrivila uboj. Pred prazniki zvečer je prišel 25-letni posestnikov sin Bab-šek Franc iz Stopnega pri Makolah vinjen od šmarni ce pred hišo Lepeja Antona v Strugah ji zaoel izzivati domačega sina Štefana, naj pride ven. da ga zakolje. V hiši so bili sin Štefan, stari Lepej in njiju sorodnik Španinger Anton, k: je prišel k njima na obisk. Ker se razgrajač zunaj le ni umiril, so šli vsi trije ven in oče je rekel: »Kaj vpiieš? Mu nimamo s teboj n;česar in ti ne z nami. zato pojdi domov!« Oče se je nato vrnil v h'šo, ostali pa so se zunaj prerekali in se steplli, pri čemer sta bila Štefan in Španinger deležna laž h poškodb z nožem. Da se ga ubranita sta Štefan in Španinger skočila vsak po močen ko' in navalila na Babška. ki sta ga naoosled pobila na tla. Nato sta ga pustila 'n šla Cez nekj časa se }e Babšek dvignil, nekaj časa hodil, nato pa se je spet zgrudil in nezavesten obležal. V zgodnji jutrnji uri ga je našla neka ženska in se ga zelo ustrašila. Poklicala ie druge liudi, ki so ga , potem spravili v Lepe.ev hlev Bil je še pri življenju, vendar se ni več zavedal 'n ie kmalu nato, ko so ga nesli proti domu med potjo izdihnil. Kriv ie svojega žalostnega* konca v glavnem sam. Aretirana Lepej Štefan in Šnaninger Anton sta pri zasliševanji deiala komandirju v Poljčanah, da sta tud sama pregloboko pogledala v kozarec, zarad1 česar nista mogla prenašati Babškovega izzvana Pokon; Babšek ie bil znan pretepač ki ie pred let; sam zagrešil podoben uboi. Španmger in Lepei Štefa n sta romala v zapor * Obsojeni zaradi vohunstva. Pred državnim sodiščem za zaščito države v Mariboru so bili obsojeni zaradi vohunstva Franc Kranic iz Maribora na 20 let robiie in trainn izgubo državljanskih pravic gostilmcar iz Maribora Albreht Acht;g na 15 let robiie in traino izeubo državljanskih pravic in hotelir iz Varažd:na Fran;o Bauman na iS let robije in trajno izgubo državlianskih nravic. * Divji lovci na delu. Lovski paznik Anton Korošec iz Zupečje vasi ie te dni. ko je obšel svoj revir, opazil diviega lovca Z niim ie bi1 tudi neki mlad fant. Ko sta zagledala pazn;ka sta io urno oobnsaln z 'ovišča Da bi na d!vji lovec laže tekel, je obesil puško na grm, kar je bilo zanj usodno, ker ga je puška izdala in tako so ga orožniki izsledili ter ovadili sodišču. * Čudna pota kilograma zlata. Med beograjskimi verižniki ie pred časom romala iz rok v roke drobna kepica rumene kovine, ki je predstavljala vrednost 50.000 Din. Prodajalci so trdili o njej, da je to kilogram čistega zlata. Vsak prodajalec in kupec jo je prodal dalje s primernim dobičkom, dokler a prišla v roke takemu, ki je zlato resnično potreboval, namreč neka beograjski zobozdravnici, ki ie obenem tudi soproga zelo odločujočega gospoda v Beogradu. Zdravnica pa je neko-liko dvomila o kakovosti zlata, zlasti ker se noben prejšnil lastnik te kepice ni potrudil, da bi ziato kemično preiskal. Zdravnica je poslala kepico v neki ljubljanski zavod, ki je kaj lahko ugotovil, da je v kepiai samo del zlata, pač pa prav znaten del manjvrednih drugih kov;n. to je srebra, bakra. cina in podobnega. * Smrt pri kožuhanju turščice. Dne 13. oktobra so kožuhali v Dragučev pri posestniku Ivanu Babiču turščico Bil je tam tud; kmečki fant Josip Kurnik. Ponoči je prišla mimo družba vnjenih fantov, med ,nj'mi 30 letni Feliks Springer iz Vukovskega dola. Fantje so izzivali in Kurnik je stopil iz h'še k fantom in vprašal Spr nger a. kai hoče Namesto odgovora je do-bil nož v hrbet. Springer mu ie z noževo ostrino zadal smrtno rano in Kurnik je kmalu nato umrl. Springer se je te dni v Mariboru zagovarjal radi uboia pred malim senatom ter bil obsoien na pet let robije. Vlom na sveti večer. Na M;rni je neznanec vlomil v h\šo Frančiške Božičeve in odnesel za okrog 600 Din gotovine. Tudi v blliž-n.i Praprotnici so b;li na delu tatovi. * Sleparski ženin. Celiska policija je ugotovila. da je 28-letni Stanko iz Italije, ki je bil aretiran skupaj z bratoma Karlom in Francetom iz Drobnega dola nri Laškem in je z nima ukradel v Celiu 10 200 D:n. v novembru 'zvabil nekemu dekletu v Bniof" nrj Kran'u nnd pretvezo. da io bo poročil. 3000 Din. Preden e izgin" še ukradel 350 Dm * Maščevanje oi.ianih fantov. 20 letni po. se«t ni kov sin Ta.jšek Ivan. je šel na Štefanovo zvečer v cHižbi sestre, strica in tovarišev v gostilno v Skorbi. Ko ie čez nekaj č°=a šel pred gostilno. sP ie noiavi! iz teme 30 letni da se ni vredno dalje pogajati. »Rajši ga bo odvedla na trg!« Perina se je olajšano oddahnila, kajti mi« sel. da bo dobila za Palikaria samo dvaiset frankov, jo je čisto zmedla. Kaj je pomenilo za njo dvajset frankov v sedanjem položaju, ko bi bilo še sto frankov komaj dovolj, da bi kupila in nlačala najpotrebnejše! »Da.« je dejala Perina, »če bo le hotel iti tja.« Do vrat ie Palikar spet mirno sledil svo« ji gospodarici, toda ko so nrišli tja, se je začela stara pesem#iznova. Palikar je meni nič tehi nič legel na tla. »Palikar nrosim te!« je dejala Perina med solzami »Pa'ikar!« Toda žival je ostala gluha za vse njene prošnje. Spet so se nabrali gledalci In se začeli norčevati »Pod renom mu zakuri!« je vzkliknil eden izmed njih »O, saj res,« je vzkliknil nekdo drug, »po« tem boš takoj dobila kupca.« »Pošteno £?a nremlati'« se je oglasil tretii. Poprovec je bil ves besen, Perina pa o b« npana. »Vidite, da «a nc boste mogli spraviti na semenj.« je dejala Čajna »Dala vam bom trideset frankov, kaiti žival kaže s svojim odporom. da je pametna Toda hitro se od'oč'te, s;cer se utesnem še skesati« Poprovec je pogledal Perino po strani in ji pomignil. naj pristane. Toda ona ie bila zaradi takega razočaranja vsa zmedena in se ni mrvi9 tako hitro oHIo"iti Prav te^ai pa je prišel po cesti stražnik in surovo uka« zal, naj izpraznijo cesto. »Naprej ali pa nazaj! Pa glejte, da se hi« tro odstranite!« Ker zaradi Palikarjeve trdovratnosti niso mogli iti dalje, jim ni ostalo nič drugega, kakor da se umaknejo nazaj Ko je osel opa« zil, da ga ne mislijo gnati na trg, je Perini mirno sledil. »No,« je dejala Caina, ko ji je izročila tri« deset frankov v samih kovancih po pet fran« kov, »zdaj mi pa morate spraviti žival še domov Zdi se .ni namreč, da mi osel sam ne bi maral slediti. Saj ne stanujem daleč od« tod.« Poprovec ni maral o tem ni: slišati, češ da mu je pot predolga, in je dejal Perini: »Le pojdi ti sama z gospo in nc bodi pre« več žalostna Osel se bo pri njej dobro imel in ničesar mu ne bo manjkalo.« »Kako pa naj jaz sama naidem pot na« zaj?« je prestrašeno vprašala Perina. »Samo za obzidjem bn.š morala nepresta« no iti, pa ne boš zgrešila,« ji je dejal Po« provec. Čajna res ni- stanovala oredaleč. Potem je prišel trenutek ločitve. Ko je Perina pri« vezala Palikarja v majhnem hlevu, ga je objela okoli vratu in ga pritisnila k sebi. Sa« ma ni vedela, kdaj so se ji vdrle solze. »Le potolaži se, dekle,« ji je tiho rekla Čajna in jo odtrgala od Palikarja. »Pri meni se mu ne bo slabo godilo. Res, besedo ti dam...« PETO POGLAVJE MATERINA OPOROKA Kaj naj bi začela s tridesetimi franki, ko je računala na stotak? To vprašanje jo je neprestano mučilo, ko se je vračala proti domu, pa ni mogla dobiti nanj odgovora. Tudi mati je bila v skrbeh. »Takoj morava odpotovati,« ji je rekla. »S tem denarjem morava priti v M:;rau« court!« »Ali na boš mogla potovati?« »Moram!« je odločno vzkliknila bolnica. »Predolgo že čakava, da bi se moje zdravje popravilo. Če se bom sp'oh pozdravila, se bom kje drugje, ne tu. Saj bi med čakanjem porabili ves denar in bi bili potem še na slabšem, kakor sva bili doslej, ker ne bi mo« gli ničesar več predati In če bova prišli tja v taki bedi, se naju bodo morda še prej usmilili, kakor na če bi prišli bo<2 ve kako lepo oblečeni. Morava odpotovati!« »Ali mar še danes?« »Za danes je že prepozno, otrok, ker bi prišli tja poroči, pa ne bi vedeli, kam naj se obrneva. Pač pa takoj jutri zarana. Se nocoj moraš zvedeti, kdaj in kako odhaja io vlaki. Potovali bova s severno železn;co do postaje Picquignv.« Perina. se je v zadregi obrn;la na Poprov« ca. ki ji je svetoval, naj malo pogleda po kupu starega papirja. Tam bo nedvomno vmes kakšen star vozni red Vsekako bo na ta način prei zvedela za odbod vlaka, kakor pa če bi šla izpričevat daleč na se« verno pestjo. Tn res je Perina kmalu do« £?nala. da odpelieta zjutraj dva vlaka. eden že ob šestih, drugi na ob devetih Tam je bilo tudi napisano, da stane vozni listek za vsako osebo devet frankov in pol. »Odpeljali se bova ob devetih.« ie dejala mati. »Do postaje bova vzeli izvoščka, kajti .DOMOVINA" št. 1 Stran 7 zaletel vanj. Zajšek ga je sunil od sebe. Kureš se je zvalil po tleh. Hitro se je pobral, odprl nož in stekel za bežečim Zajškocm. Kmalu ga je dohitel ter ga na vso moč udaril z nožem po levi rami in mu zadal hudo rano. Obvezali so' ga in odpeljali v bolnišnico. Kureš je po žalostnem junaštvu šel v gostilno. Tu pa je nastal kmalu prepir med družbo fantov iz Skorbe in Kurešem. Spopadli so se- Ker jim pa Kureš ni bil kos je pobegnil in se skril v neki skedenj. Vendar so ga fantje kmalu našli Začeli so ga ponovno neusmiljeno obdelavami. Zadali so mu 18 ran. Prebodli so mu pljuča in ranili jetra. Dobil je tudi več nevarnih ran na glavi in desnico ima vso razmesarjeno. Ko so se do dobra znesli nad njim, so ga pustili nezavestnega v skednju.Šele proti jutru seje Kureš zavedel in se splazil z veliko težavo po vseh štirih v hlev, kjer je poklical hlapca, da ga je za silo obvezal in šel klicat njegove svojce, ki so ga odpeljali v bolnico. Poškodbe so zelo hude, tako da je le malo upanja, da bi cstal pri življenju. * Medmurski kmetje na pohodu proti tatovom. Po medmurskih vaseh je bilo izvršenih v zadnjem času mnogo tatvin Kmetje so silno ogorčeni in če jim pride kak tat v roke. obračunajo z njim z največjo okrutnostjo. Te dni je premožn; posestnik Varda nakupil po vaseh veliko količino perutnine, ki jo je nameraval izvoziti v Avstrijo. Povabil je k sebi nekajt prijateljev in sosedov, da bi vso noč straž® perutnino. Ker se do 3. ziutrai niso prikazali "kokošarjii, so možje mislili, da je nevarnost tatvine minila in šli so spat. Komaj so zaspali, so že slišali kokodakanj kokoš; in. ko so hiteli na cigansko taborišče in ga začeli preisko-mašila v vrečo. Cigana sta pustila svoj plen in zbežala. Varda in njegovi stražarii so sklicali vso vas in vse se ie zbralo nn oohod proti ciganom. V okolici so ogorčeni vaščani naleteli na oigansko taborišče ga začeli preiskovati. Cigani so prisegali, da tatovi niso iz njihovega taborišča a vse to ni pomagalo Vaščani so pretepali staro in mlado, od ciganov pa so skušali tudi z mučemem izs liti priznanje. Noge so (im tlačili v žeriavico in izmišljali so si tudi druge načine mučenia. Nekateri cigani so bili hudo poškodovani Izkazalo pa se je. da so bili vsi nedolžni Orožnik; so po-zneie zaieli tatove v nekem drugem taborišču * Pr?impn 'e v Franci? PnVovnin? nq;man bi Je skupaj s pajdašem Košanjcem pre4 n.ekaj meseci strahoval mariborsko okolico, je odnesel pete v tujino. Za božič je dobil njegov brat Valter, ki sedi v mariborski kaznilnici, razglednico iz Strasbourga v Alzaciji. Paiman" mu želi vesele praznike. * Roparski napad. Na božični večer sta se odpravila v Tržič iz Pristave gg. Belihar Anton in Legat Stanko, oba sotr-udnika v tvornici g. Razborška Ivana, da obiščeta prijatelje. Tik pred Debevčevo vilo pa sta planila proti njima iz gozda dva napadal« ca in zahtevala denar. Ker se napadenca nista slepo vdala, so zapeli noži v pesteh napadalcev. Belihar Anton je dobil hudo poškodbo na levi podlaktnici. Prihajajoči ljudje eo prepodili napadalca, ki sta izgini* la v gozdu. To je drugi roparski napad, ki se je pripetil v zadnjem času v bližini Pri* stave. Prva je bila učiteljica Gromova, ki je utrpela škode nad 300 Din in mnogo strahu. Drugi napad je ostal brezuspešen Tržiško orožništvo je uvedno preiskavo. * Pretep zaradi dekleta. Z Mirne p šsjo: Na svetli večer se je sešla v Smoletovi -gostilni družba fantov iz dveh vasi Ker pa so fantje z obeh vasi zaradi nekega dekleta sprti, ie nastal prepir, ki mu ie sled i pretep. Treznejši med njimi so nemirneže pomiriM. a samo na videz, zakaj proti jutru se je znova razvil pretep. Dva znana sfiaslneža sta kar po vasi grozila z dolgima kuhinjskima nožema Kobenc Janez iz Sevnice, ki ph ie pri pretepu največ skupil, je ušel v nčko hišo. a oba podivjanca sta vdrla za nj:m Ker se ie Kobenc v hiši skril, sta navalila na domačega uslužbenca Jev-ševarja. ki se jih je komaj ubranil — Odkar na Mirni ni več orožnike postaje so skoro vsako nedeljo pretepi Želeti b; bilo. da se orožništvo vrne Glavno krivdo na pretečih pa ima dejstvo, da se v bližnjih vaseh stalno toči vino brez dovoljenja To vino ie cenejše kakor v gostilnah ker ni treba zanj plačati trošarine Zato ie tudi mnogo pivcev m seveda pijancev, ki se prepirajo >n nazadnie pretepajo * Vlom v trgovino. V noči na prejšnjo nedeljo so dolgoprstneži viamili v trgovino g Zorca Alojzija v poslop'u stiškega samostana. Stikali so zlasti za denariem katerega pa m bilo Vlomilci pa niso obupali, temveč so odnesli nekaj bal tkan nskega blaga in drugo fkan;nsko drohnariio kar znese do pribllžn: ocenitvi nad 20.000 Din. Preiskava kaže, da tatovi ne morejo biti daleč. * Uboj. Te dni so vaščani iz Smo'enje vasi našli na poljski poti 27 letnega Jožeta Erjavca, posestnikovega sina iz Sel pri Ratežu. Fant je prejšnjega večera popival pri gostilničarju Brulcu, ponoči pa se je z Jožefom Šušterši-čem, Ivanom Božičem, Janezom Primožičem in Vinkom Prešernom, ki so vsi iz Smolenje vasi, vračal proti domu. Med potjo se ie ustavil pri svojem dekletu, nato pa so skupno odšli dalje. Prišlo pa \e do prepira in pretepa. Kdo je Erjavca prvi udaril, spočetka niso mogli ugotoviti. Ko pa so bili fantje zaslišani, so orožniki dognali, da ie Erjavca udaril Šušter-šič z ročico. Erjavec je nezavesten obležal in zmrznil. Orožniki so Erjavčeve ponočne spremljevalce oddali sodišču v Novem mestu. + Žaloigra mariborskega izvoščka. Pred malim kazenskim senatom v Mariboru se je razgrnila vsa žaloigra človeka, ki je zaradi propadajoče obrti, katero je izvrševal, obupal in v takem stanju, ko je videl- da ne more osnovati lastnega družinskega ognjišča, zažgal hlev, v katerem je imel svojega konja, nato pa se v hevu obesil. Zaradi vročine se je vrv utrgala. Nato je zbežal iz hleva na prosto, med tem ko so gasilci že prispeli na kraj požara in začeli gasiti. To je na kratko zgodba 58 letnega izvoščka Konrada Pukla iz Maribora. Puklu se je svoj čas precej dobro godilo. Imel je tedaj v hlevu v Jezdarski ulici 4 lepe konje- Kriza obrti- ki jo je izvrševal, je povzročila, da je Pukl zaipadel obupu Sodniki so upoštevali njegov položaj im so ga obsodili na sedem mesecev strogega zapora pogojno za dobo dveh let. Glede škode pa so odškodninske zahteve, ki znašajo 10.500 dinarjev, zavrnjene na civilno pravno pot. + Uboj pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Na božični praznik zvečer ie bilo zbranih več fantov v neki gostilni pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Veselo je donela pesem, dokler se fantje niso začeli razhajati Petje so nadaljevali pozneje zunaj gostilne, tedaj pa so po nesrečnem naključju trčili skupaj nekateri fantje, ki jih že dalje časa loči sovraštvo. Pri tem je posestnikov sin Leopold Kukovec iz Oseka zgrabil 34 letnega mesarskega pomočnika Petra čučka ter ga trikrat povaljal po snegu. Cučka je to tako razdra-žilo da ie 7 nožem omahnil r.™^ T.onrvildo- peš tja nt bi mogla priti Do vo7\ bom že kako prilezla.« ^ Toda bolnica je precenjevala svoje moči. Ko je prišel ob osmih zjutraj izvošček in je hotela naslonjena na ramo svoje hčere prilesti do voza, je omahnila, in toliko da ni padla v cestni prah. Toda poskušala se je premagovati. »Saj bo takoj bolje,« je rekla, »nikari se ne vznemirjaj. Perina. kmalu mi bo odleglo.« Toda ni šlo Grofica, ki je opazovala od* hajajočo mater in hčer, je morala prinesti stol. Komaj se je držala bolnica pokoncu in ko je sedla, je takoj omedlela »V posteljo jo bo treba spraviti ,« je s ve* tovala grofica. »Le pomiri se. otrok, saj ni nič hudega. Rajši pokliči hitro očeta Krapa, da jo bomo nesli v sobo Dokler je tako sla* ba, ne bosta mogli odpotovati « Izkušena ženska je bila ta grofica. Takoj ko je bolnica legla, ji je začelo spet živahne* je utripati srce. Toda ko se je hotela čez ne* kaj časa dvigniti, jo je spet prijelo »Vidite, da morate mirno počivati.« je resno dejala grofica »Šele jutri boste lahko odpotovali, zdaj pa morate izpiti malo juhe, ki jo bo dal oče Krap. Veste, Krap je kakor Poprovec, le da pije namestu vina samo ju* ho. Že ob petih zjutraj nristavi .lonec, da jo skuha in povem vam, da take še nisem ni* kjer dobila.« Ne da bi bila čakala odgovora, ie stonila k svojemu sosedu, ki je bil že spet nri delu. »Ali ne bi dali naši bolnici skodelico' ju* hc?« mu je rekla. Stari čevljar se ni nič branil. Takoj je odkril veliki lonec, ki je stal na štedilniku In nalil v vegasto skodelico juhe. ~ »O, kako lepo diši!- je vzkliknila grofica »Če je bolnico sploh še mogoče rešiti, jo bo rešila ta juha Toda,« je potem dodala, »meni se zdi, da to ne bo moglo več dolgo tra:ati Vse kaže, da je že zelo pri koncu ...« Oče Krap se je zamislil. »Zaradi otroka je hudo,« je dejal čez ne* kaj časa Potem pa ie še vzkliknil: »Morda bi se mu pa dalo kako pomagati .. .« Grofica je počasnih korakov odšla z juho v boln'čino sobo. »Hitro izpijte tole,« je rekla Perinini ma* t en. »Samo preveč se ne smete premikati, ker bi vam to utegnilo škodovati. Čakajte, odprite usta. Pomagala vam bom.« Počasi so ji vlivali juho žlico za žlico v usta, toda bolnica niti požirati ni več mo* gla Iznova jo je prijel krč. Torej juha le ni bila tisto, kar bi utegnilo bolnico reš;ti. Da pa ne bi šla v nič, je gro* fica rekla Perini, naj jo ona izpije. »Moči boš potreboval, otrok,« ji je prigo* variala. »Le pij, saj si tudi ti hudo slabotna.« Na vse zadnje so poklicali še enkrat zdrav* nika. Upali so, da bo morda on lahko še kaj pomagal. Res je prišel čez nekaj časa, toda zapisal ni nobenih zdravil. Takoj se je poslovil in rekel mimo grede grofici, da za bolnico ni nobene pomoči več. »To je ženska,« je dejal, »ki je od nesreče, naporov in pomanjkanja vsa izčrpana. Če bi hotela odpotovati, bi stavil glavo, da bi med potjo umrla. Še nekaj ur in njenega tr* plenja bo konec. Če pride kakšen nov na* pad, pa morda še prej.« Toda ne samo nekaj ur, ampak nekaj dni se je morala uboga bolnica mučiti in se bo* riti s smrtjo, kajti življenje, ki v starosti tako rado ugasne, je v mladosti nenavadno odporno. Ni ji bile ne bolje, ne slabše, in čeprav ni mogla ničesar zavžiti. je vendar še tlela iskrica življenja v njej. Tako je le« žala kakoi v nekakšni otopelosti Perina pa še zmerom ni izgubila vsega upanja Misel na smrt, ki je pri starih 1 ju* deh nekaj vsakdanjega, ie za mlade ljudi tako strašna, da jo z grozo zavračajo, če« prav vidijo že konec pred seboj Zakaj ne bi njena mati ozdravela? Zakaj bi morala umreti? S čim je zaslužila zeL Šid. Družina Medvedčeva. Velika Plana. Komandir orožniške postaje, orožniški podnaredniik Blaž MarkoVič z ostalimi orožniki. Vršac. Redov Matič Egidij (Žirovnica). Zdenčina. Potoški fantje in možje, zaposleni v hrvaških šumah; Alojz Bamb>č, Anton Gre-gorič, Anton in Franc Bambič, Franc Kovačič, Jože Debeljak, Poldi Knavš, Aloizij Baraga, Aloizij Lavrič in Franc Krže. Hamborn (Nemčija). Karel Mautz Ancy le Frrnc (Francija). Cimpič Franc, Žagar Florijan in Pentar Dolfe (Novi kot). Charente Inferieure (Francija). Andrej in Ve-rana Maričeva (Lipa) Farschvviller (Francija). Rudar Samec Ivan (Tevče ori Ajdovščini), čevljarski mojster Ki-movec Maks :n Antonija (Sava ori LitiSi). . Hussigny Godbrange (Francija). Mariia in Franc Vezovišek. Jožefa in Jožef Kovačič, Julka in Alojzij Centa, (v Pienesu), Ana Ocvirk in Aloiz Bregant (v Aumetzu). Mnnfeeau les M-nes (Francija) Jožef m Julka Črešnerieva. Pemiencourt (Frrncija). Florjan Janeš, Ivan Muhvič in Jožef Muhvič (Bezgovica pri Osirl-niici). bankabardch 11, Rut Aubet, Pariš (9') odpremlj denai v lugoslavijo naihitreje in po najboljšem denarnem kurzu Vrši r« bančne posle naikulantneje Poštni uradi » Belgiji. Krancijl, Holandiji in Luksrmburgu sprejemalo plačila na naše čekovne račune: Beftfiia: št 3064-64. BruJtel-les; Francija: št 1117-04 Pariš. Holandm štev 1458-66. Ned Dienst: Luksemburg: 5t Lu- sembourg. — Na zahtevo pošliemr. brezplačno naše čekovne nakaznice. 5o trde). Iz č'ste milnice potem h'ače malo otisni in ih iavi v ru-he. čiste krpe. Ko so se hlače malo osušile, jih naravnaj in raztegni, da dobe pravo ob'iko, nato pa jih obesi na prepih, da se posušijo Ko so hlače še vlažne, mora.? vse usnie z rokami zmencati. da postane mehko. Tri ko so popol-noma suhe jiih spet zmencai, da izgube svojo trdost. Stare zamaške, ki so postati črni ali celo plesnjivi, lahko spet uporabiš, če jih prekuhaš. Zamaške daš v lonec in naliješ nanje kropa. Na zamaške daš pokrovko, ki pj mora b:ti manjša od lonca, da pritiska zamaške v vodo, sicer plavajo.po vrhu in se ne preknhao dobro. Ko so zamaški vreli četrt ure jih deni čez poč v mrzlo vodo. kateri s; dodala ž':co soir^ k;-sMn? (s solno kislino previd'o postopaj). Drugi dan zamašk° v čisti vodi operi in i'h na z:aku posuši. — O so zamaški boli slabi in prepuščajo zrak. i;h deni za nekai ur v tile meša-n:co: V pol litru mlačne vode raztopi 10 gramov *elat;ne in 15 gramov glicerina. Potem zamaške na zraku nosuši. Če so pa zamaški prevelik!?, jih ne reži z n^žem. temveč fh s steklen:m papdrtem zdrgni. da "ostanejo ma* s;. Zamaške pa, s katerim' zamašiš tak» tekočino, kii se rade sprimefo. kakor gumi, kH 'n sličm. pr°d imoraho namaži z oljem, in z lahkoto boš odmašila tako sbeklenico- Kako očistiš zamazane divane, prevlečene stole in slično opravo. Najprej divan dobro stepi in skrtaoi. Potem si pripravi mlačne vode, v kateri si stopila malo mila, primešala govejega žolča in salmijakovega cveta. V to tekočino pomakaj krtačo in krtači po blagu. Krtačo Vsak dan prihajajo nove vesti s Kitajskega. Neprestano se vnemajo tam novi boji, novi upori. Ker je zgodovina teh bojev prav zanimiva, jo podajamo v obširnem izvlečku, da bodo bralci »Dcmovine« laže zasledovali potek dogodkov. V plamenih državljanske vojne se podira stara Kitajska. Toda nova še ni vstala. Še zmercm vre v narodu. In medtem ko doživlja država, ki jo že štiri in dvajset let pretresajo neprestani notranji boji, dan za dnem nova ponižanja, se okoriščajo z njeno slabostjo tujci Kitajci morajo gledati z grenkobo, kako pridobivajo srečnejši sosedje z japonskih otokov nadvlado nad njo. Z globoko bolečino je morala gledati, kako so tujci trgali njene stare zunanje pokrajine, ki so bile tisočletja združene z njo, — Tibet, Mongolija, Mandžurija in Džehol. Da je prišlo tako daleč, je največ kriva velika kitajska revolucija leta 1911. Revolucija je bila posledica velikega duševnega preobrata: zmage zapadnjaških struj. Te struje so doslej več uničile kakor popravile. Ali bodo morda pozneje pomagale pri zgraditvi drugačne in močnejše Kitajske, nam b0 pokazala šele zgodovina. Iste struje so prodrle skoraj ob istem času tudi na Japonskem. Da pa so zmagale brez nevarnosti za narodovo življenje, se morajo, za. hvaliti Japonci zlasti temu, da je bil vpliv njihovega vladarskega drena in njihove državne misli močnejši od njih, zato se nikoli ni raztrgala veriga, ki veže ponosne vojake srednjeveških cesarjev s ponosnimi vojaki sedanjega ce-saria. Ni Kitaj«ke.m pa se je ta veriga pretrgala. Velika revol&ssifa Velika kitajska revolucija, ki se je vnela leta 1911.. nam bo trajen vzgled, da so odločilni dogodki v svetovni zgodovini vse'ej delo velik h sanjače v. Saj pravi že star pregoor, da mora biti človek blazen ali pa neumen, da se loti velikih načrtov. Tudi mlademu kitajskemu zdravniku dr. Sun-jat sena so očitali, da je blazen. Toda bil je le vnet in zaverovan v svo>e velike načrte, ko se ie odločil, da bo s peščico somišljenikov podrl kitajsko cesarstvo, ki se je opiralo boli na stara izročila, kakor na baionete svojih vojakov. Sun je bil sin preprostega meščana in so ga izprva vzga iali knkir milijone drugih mladih Kitajce.v v domovini. Toda pozneje se je seznanil s tujino. Stoletja je živela ponosna Kita:ska ločeno od belega plemena. Mislila je, da ne potrebuje tujega denarja in tuje kulture. Z okostenelim ponosom starca je gledala na tujce, ki so na cesarjevem dvoru pripovedovali čudne in neverjetne zgodbe o svojih daljnih deželah. Zeman so ti tujci prosili, da bi im dovolili trgovati v notranjosti dežele. Toda potem so prišli niiihovi polki, njihove vojne ladje in njihovi tokovi, ki so Kitajce prisilili, da so jih grireieM Nato so tujci Izrezali iz cesarstva velike kose obale. Hongkong in druga pristanišča, ter n.aPTavili svo>e kolonije. Naposled eo se naselili tujn trdi v drugih pristaniščih in so od vseh strani uvažali v deželo svoie b'ago ter trgovali z n'im. Prve železnice co stek'e na Kitajskem in z nj;mi «o prišle na Kitajko tudi tuie, za kitajski narod nezaslišane ideie. Mladina, ki se je uč;1a v tu.i;ni. je pohlepno poslušala novo znanje, novo vero: da poedinec nima dolžnosti do starih sporočil in starih ravad. ampak do samega sebe, da r^ora biti narod prost in da ne sme trpeti gospodarstva tu lih narodov. Tega so se nai'či'i m'adi Kitajci. ko M se izobrazil za očesnega zdravnika. Ko je videl, kako je drugje in kako je na Kitajskem, ga je zabolelo srce. Videl je da je Kitajska trhla država. Zlasti hudo je občutni položaj kitajske žene, ki je bila suinja moža in svojega duševno neodvisnega življenja sploh ni poznala. Zavrgel je žensko, ki so mu jo določili starši, in se oženij z drugo iz resnične ljubezni. To je bilo ža Kitajsko nekaj nezaslišanega. Dotlej so se dečki in deklice poročali v nežni mladosti po volji staršev ne da bi jih bil kdo vprašal, ali čutijo sploh kakšno nagnjenje do svojega zakonskega tovariša Res je. da ti zakoni navadne niso bili nesrečni, toda zanesljivo je, da niso bili uresničenje tiste velike ljubezni, o kateri so pripovedovali tuji romani in igre. Ko se je mladi Sun.jat-sen oženil iz ljubezni so se vsi zgražali nad njim in mu prerokovali božjo kazen Toda med mladimi ljudmi jih je bilo dosti, ki so pogumnega zdravnika občudovali in mu hoteli slediti Tako je dobajo prav — toda kaj je to pomagalo neštetim milijonom siromašnih kmetov, ki so se komaj mogli za S'lo preživi:ati! Sun je hotel prinesti tudi njim duševnega prerojen ja. nove izobrazbe, toda zavedal se je. da bi bili vsi poizkusi r.eznvselni, dokler ljudstvo ne bo sito. • Vsakdo bi si mislil, da Se Po Sun-jat-sen s svojimi prijatelji, ki jih je imel feda'*e več in ki si jih je docela pridobil s svojimi idejami in zgovornostjo, obrni! na cesarja in poskusil pri niem doseči, da bi pregnal tujce. To^a Sun je hitro uvidel, da. bi bilo to nezmiselno. Saj ie bil cesar sem tujec1 Pred 300 leti so prišli Man-džurci iz svoie dožele na severu, zavzeli ves jug uničili staro kita;sko cesarstvo in niihov vladar je odtlej gospodoval nad kitij;k'm cesarstvom. Res ie bil kita;sk.i narod dovoli žilav da je ohranil svoj iezik in svojo prosveto. toda vcepljeno mu >e bilo že od namt-veka bož;e češčenje cesarja, ki ie vin da! v Pekingu. Toda če hi bili Mandžurci vsaj kaj storili za ta narod' Sun-jat-s^n je videl, kako so divjate leto za letom strašne povodnji v državi In kako se noben česa' ali minister ni zanje zmenil. Evropci so lahko vsako leto večkrat brali v svojih časnikih med skupščinskimi govori in poročili o umorih, da ie na Kitajskem utonilo spet sto t'soč al; nef st0 tisoč Hudi Sun je gleda' to bedo. g!edi1 je, kako besn«.. širne morilke reke č"z rodovitno zemlio. kako podirajo jezove in vhiiaio srečo in življenje 1'udi. Njegovo srce je obupovalo in obup se ie hitro izpremen-'! v odpor proti cesariem v Pekingu, kii so sredi svojih haremov in izbranih žena. sredi oo^beniknv in polizanih pesnikov preživljal svoie dneve, ko je narod nmiiral v besnečih valovih ali pa se prestrašeno stekal v mesta, beden narod v r.«*ro Nihče ne ve, kaj se prav za prav dogaja na Kitajskem Stran 10 bedo. Sun.jat- sen je sklenil to brezbrižno dinastijo pregnati s prestola. Mandžuji, tako se je imenoval vladarski rod, so postali kmalu pozorni na nevarnega zdravnika in Sun je moral pogosto bežati, zdaj v Tokio, zdaj še dalje v London. Toda njegovo delo je raslo in ko se je pozimi leta 1911. mudil na Japonskem, je nepričakovano nastal upor. Nekaj kitajskih polkov, ki so jih pregovorili -Sun.jat-se-novi prijatelji, se je uprlo, cele pokrajine so se jim z navdušenjem pridružile in kmalu je za-plapolala na obzidju »prepuvedanega mesta« — cesarjeve prestolnice v Pekingu — peterobarvna narodna zastava mlade Kitajske, m zraven nje zastava z znakom solnca, ki si ga je bil izbtal Sun. Seveda se je pokazalo tudi tu. da ne poide vse tako, kakor si je Sun mislil. V resnici pa so nastali namreč hudi boji med narodom in man. džuirskiimj gardnimi polki, ki jih je bil cesar poslal na ulicč, in dosti krvi je preteklo pri tem. Toda naposled so uporniki zmagali in cesar je moral iti Mladi cesar v izgnanstvu Cesar je bil šele v petem letu, ko je zapustil prestol svojih očetov, in mati mu je morala dr. žati roko, ko se je s kitajskim čopičem podpisal pod svojo odpovedno listino. To je najznačilnejša odpovedna listina, kar jih pozna svetovna zgodovina. V njej je mladi cesar priznal, da je nastal prevrat po njegovi krivdi in ob koncu sam razglasil republiko. Cesarski deček se je po svojem padcu docela umaknil v samoto. Toda ko je bil v šestnajstem letu. so začeli mogočniki spet misliti nanj. Bali so se, da ne bi kdaj poskušal zavzeti prestola in so mu začeli streči po življenju. V neki vi. harni noči je zbežal mladi princ iz Kitajske. Potem je živel siromašen in pozabljen v inozemstvu, kjer si je nadel ime »misiter Pu.ji«. Nihče ni takrat slutil, da bo imel čez nekaj let spet pomembno vlogo v zgodovini Dalnjoga vzhoda. Tako je padlo cesarstvo in mlada država, o kateri je sanjal Sun-jat.sen, je vstala iz starih razvalin. Docela pri rodno je, da je Sun posital njen predsednik. 'A takoj se je pokazalo, da je sicer izvrsten propagator, ker sam trdno veruje v svoje ideje, toda preslab poznavalec ljudi, da bi znal gospodovati. Večkrat je izgubil svoje predsedstvo, ki mu ga je prevzel kakšen splet-karski tekmec. Res se je vselej kmalu vrnil na vlado, toda notranje krize nikoli ni hotelo biti koncc. Mandžurski cesarji so bili sicer tujci in so za. grešili obilo zločinov nad kitajsko državo. Toda po božje češčena cesarjeva oseba je vsaj na videz združevala državo in vse se je moraHo podrediti Pekingu. Zdaj pa je bilo te zve/e med pokrajinami in prestoViico konec. Sun-jat-sen v boju z uporniki Povsod so se dvigali upravitelji pokrajin in generali ter ustvarjali posebne države Začela se je strašna državljanska vojna. katere sledovi še do danes ni6o iztrebljenj. Bra'ci časnikov se nedvomn0 še spominjajo marsiknterega mena teh častihlepnih generalov, ki so pognali svoje vojake in deželo v krvavo grozo bratomornih bojev: surovega, do genialnosti zakrknjenega Čang.so-lina, ki so ga naposled nasprotniki z njegovim razkošnim vlakom vred pognali v zrak, zmožnega, a slabotnega Vu-pej-fuja, ki je bil nazadnje premagan in je moral iti v izgnanstvo, debelega generala Feng.ju-sianga, k,j je svoj navidezni presitop h krščanstvu izrabil za to. da je postopal z nasprotniki še grše, kakor je bilo d.o-tlej v navadi. — in še sto drugih imen. Vsi pa so le neznatnega pomena, kajti za njimi ni bilo nobene velike misli, ampak simo fastih'epnost posameznika — da bi nekaj pomenil v Vzhodni Aziji, da bi ukazoval in lepo živel na stroške azmozganega naroda. Kaj je mogel Sun.jat-sen proti tem generalom? Sam se ni prav nič razumel nn vojno. Ker je bil zrel mož. ki se je navdušil ob Kristovem nauku in postal sam kristjan, se je obrnil h krščanskim državam s prošnjo na pomoč. Toda povsod je naletel na samo nerazumevanje in posmeh. Tedaj se je obrnil na drugega, mogočnejšega prijatelja, ki je kazal več razumevanja za Ki. tajsko: na Moskvo. Sovjetski poslanci so mu obljubili pomoč v boju z uporn.tni. generali in sklenil je zvezo z njimi. Tako je nasta a čudna slika: mehki in globoko verni Sun poleg pro. letarskega, brezverskega Lenina. Sun je vedel kakšen prepad je med njima. Toda drugače si ni vedel pomagati. Rusi so mu poslali dosti zmožnih oficirjev, zlasti generala Galena, poslali so mu dosti zmožnih agitatorjev. Z njihovo pomočjo je Sun-jat-sen pregnal uporne generale. Leta 1925. je bil Peking spet v njegovih rokah. Ali pa bo mogel trajno vladati nad Kitajsko? Sun si tega vprašanja ni več zadal. V trenutku zmage ga je vzela smrt. Toda njegova slika visi še dandanes v hišah mnogih milijonov Kitajcev. Postal je njihov naroden svetnik. Po Sunovi smrti Z njegovo smrtjo pa je spet zmanjkalo osrednje osebnosti kitajske države. Uporni generaii so začeli spet vstajati. Tedaj se je iz množice dvignil mlad in zmožen oficir, vodja kadetske šole, ki se je v Tokiju in Moskvi vojaško in politično izobrazil: Čang-kaj-šek. Z rusko pomočjo je iznova premagal vse generale Prebivalstvo ga je pozdravilo s solzami veselja v očeh, ko je vkorakal v Nanking, ki je bil nekoč pred Pekingom prestolnica kitajske države. In Nanking je postal prestolnica prenovljene republike, Hkratu z zmago pa se je začel usodni spor, Galen in njegovi pomagači so bili Rusi in komu-i nisti. Zato je bilo prirodno, da so hoteli pridobiti čim več za svojo državo in svoje ideje. Toda Čang je bil Kitajec, in je sovražil komunizem. Zato se je iznenada obrnil od Rusov stran. V Kantonu, kjer se je začel njegov zmagonosni pokret in kjer je imel Galen obilo pristašev, so se Kitajci uprli. Trdili so, da hoče Čang-kaj-šek uničiti Sunovo delo. Toda mladi vodja naroda je zmagal. General Galen je razočaran obolel. Pozneje je odšel v Sibirijo, kjer si je nadel ime pruskega generala Rliicherja, in tam gospoduje še danes. Njegovo sovraštvo do Čang-kaj-ška pa je ostalo neizbrisno. Čang se za razočarane Ruse ni menil. Proglasil se je za voditelja nove osrednje vlade. V Kan. tonu je ostala samo nekakšna pokrajinska vlada. Takrat so Čang-kaj-šku prvič očitali, da je izdajalec. Ti glasovi odtlej niso hoteli nikoli potihniti. Res je Čang-kaj-šek človek, pri katerem je težko uganiti, kaj namerava. Evropski obiskovalci, ki so se z njim pogovarjali, pripovedujejo, da ga ni mogoče pregledati. Kdor ogleduje sliko njegovega obra/a, se mu bo zmerom zdelo, da gleda človeka skozi tenčico. In kakšno prete. klost, kakšno kariere ima ta mož! Vzgojili in izobrazili so ga v inozemstvu, potem odtujili vojaškemu poklicu, nato je postal preprost oficir in naposled maršal, resnični gospodar države. Ne skriva se, čeprav mu pri tem zmeraj groze krogle tujih atentatorjev. Toda ali mora biti za. radi tega izdajalec? Med njegovim in ruskm gledanjem na prenovitev Kitajske je nepremostljiv prepad. Res so Kitajci pogosto očitali Čang-kaj_šku, da je njegova politika proti Japonski preveč prijazna, toda nihče mu do danes ni mogel povedati,' kako na,j bi se bil s »'abotno kitajsko armado uprl japonski svetovni moči. . . Nedvcmno je Čang-kaj-šek ena najpomembnejših osebnosti v zgodovini današnjih dni. Gibanje, ki ga je začel Sun-jat_sen .in ki ga je potem prevzel Čang-kaj-šek, je že davno postalo stranka. Imenuje se Kuo-min.tang, kar bi se dalo najlepše prevesti s stavkom »Stranka za ljudstvo in državo«. Z njeno pomočjo se je Čang-kaj.šek zdaj lotiil preureditve Kitajske. Povsod so se zaee1e ustanavljati šole, izboljševati prometna sredstva, omejevati pravice inozemcev in širiti prosveto med narodom, čang-kaj-šek si je izbral za svoj cili. da prekvasi Kitajsko v moderno državo na podoben način, kakor se je to zgodilo na Japonskem. Na ta način hoče narodu, ki jP že okostenel, vrniti nekdanjo moč. In vsako leto notranjega dela prinese maršalu novih uspehov. Uspehi in neuspehi Toda vsalco leto mu prinese tudi obiio novih ovir. Odstranitev gospodarske stiske na Kitaj, skem konec lakote, zidanje resnično trdnih nasipov, ki bi mogli preprečiti stalne poplave, izobrazba kmetov in preureditev njihovega gospodarstva po novein načinu, vse to je delo, za katero je treba trideset, štirideset let. Tako iz. gubljajo še zmerom vsako leto stotisoči svoj kruh, se združijo z odpuščenimi vojaki nekdanjih upornih generalov 'n pridejo v stike s komunističnimi agitatorji. Neprestano mora Čang. kaj-šek s svojo vojsko preganjati razne razbojniške armade in še jih ni docela zatrl. Kitajska in Japonska Toda med tem so se začeli v poslednjih letih zbirati novi oblaki nad Kitajsko. Vzhodni sose. dje Kitajske — Japonci — prebivajo na otokih, ki jim že dolgo ne morejo dati dovolj kruha. In njihovo prebivalstvo zrase vsako leto za mi. lijone. Japonci so zelo delovni, toda Evropa in Amerika se z visokimi zaščitnimi carinami branita knjihovih izdelkov Kje naj potem te izdelke prodajo, da se bodo mogli preživljati? Kje naj pridobe novih sirovin zanie? Zato so japonski vodiilni politiki, zlasti bojeviti general, že dolgo prej napravili načrt, da si bodo osvojili del azijske celine ter si tako zagotovili zanesljiv trg za svoje proizvode in zemljo za presežek prebivalstva. Leta 1930. so sii osvojili Mandžurijo, ki je pripadala pravno h Kitajski, saj se je bilo dotlej naselilo trm okoli 20 milijonov Kitajcev. Japonci so ustanovili na videz samostojno državo, ki pa so ji v resnici gospodovali japonski generali.. Do'go so bili v dvomu, koga naj izberejo za poglavarja te države. Tedaj so se spomnili, da živi nekje še »mister Pu-ji«, ki je zapustil leta 1911. kot poslednji mandžujski cesar prestol v Pekingu, in ga posadili na presitol Mandžurije, ki je dobi'a uraden naslov Mandžukuo. Odtlej živi Pu.ji kot cesar spet v bleščeči ce okolici maršalov in parad. Seveda nima nobene prave besede, ker ie samo lutka v rokah japonskih generalov, toda nedvomno sanja o tem, da bodo vsaj njegovi nasledniki pravi cesarji nad pravo državo. Čang-kaj-šku so pogosto velevali, naj Japonce prežene z orožjem. Toda odklonil je to. Dobro se je zavedal, kako slabotna je Kitajska in kako izimozgana je po neprestanih notranjih bojih. Ker ni mogel preprečiti osvojitve Mandžurije, se je poskušal Japoncem približati. Nedvcmno bi se bil rajši z njimi bojeval, toda videl je, da je ta želja neizpolnljiva in se ji je odrekel. Toda zagrizeni pristaši Kuo-min.tanga tega niso hoteli razumeti in spet so se oglasili klici, da je Čang-kaj-šek izdajalec. Večkrat se je moral umakniti iz politike, toda vselej je nastala v državi takoj zmeda in morali so ga znova poklicati na pomoč. V zadnjih tednih pa se je pokazalo, da ga čakajo spet hude naloge. Mandžurija ni dala tega, kar so Japonci pričakovali. Pod mrzlim podnebjem ne morejo živeti tcplote vajeni japonski kmetje, dežela pa je tudi presirr masna, da bi mogla kupovati dovolj japonskega b'aga. Tako so se obrnile oči Japoncev iznova na kitajsko ozemlje, to pot na prastare kitajske severne pokrajine okoli Pekinga, ki mu praviio zdaj Pej-ping. Pet in osemdeset milijonov Kitajcev prebiva tu, tri 'četrtine vsega kitajskega premoga, šestdeset odstotkov železne rude se nahaja na tem ozemlju in prav zaradi tega bogastva se zdi Japoncem dežela vredna, da si jo osvoje. Čan-gova vlada se trenutno trudi, da bi se vsaj začasno preprečila odcepitev teh pokrajin, toda maršal nedvomno ve. da pomeni to samo odlog za kratek čas. Ali se bodo severno kitajske pokrajine odtrgale od države, nI več odvisno od Nankinga, ampak od Tok;a. Zunanji položaj Kitajske je v zadnjem Pasu zelo žalosten. Sun.jat-sen je upal, da bo domovino iztrgal tujcem lz rok, zdaj pa trgajo tujci spet važne dele Kitajske. Tako se maščuje usodna krivda Sun-jat.sena. ki je hotel uničiti moč cesarja s tem, da je razvnel državljansko vojno? Priredil B. R. DOMOVINA«« št. 1 Stran 11 X Neznano pleine so odkrili. Avstralski kopalec zlata Mihael Leahy je obvestil Zemljepisno društvo v Londonu, da je odkril s svojimi tremi brati še neznano pleme divjakov v notranjosti Papue. V dokaz svoje trditve je pokazal mnogo fotografij, ki jih je posnel na svojih potovanjih po neznanih krajih tega otoka. Divjaki, do katerih je prišel kot prvi beloko-žec, žive preprosto življenje. So delno ljudo-žroi in obleke skoro ne poznajo. Prebivajo v enostavnh glinastih kočah v vasicah na gorski planoti in do obale ne pridejo. Bore se s puščicami, sulicami in bojnimi sekirami. So sicer bojeviti, na drugi strani pa tudi dobri kmetovalci in njihove namakalne naprave so zbudile občudovanje belokožcev. Leahy ceni št.pvik) pripadnkov tega plemena na 200 do 300. Postave so srednje, polti rjave, tipa pa bolj semitskega. Pridelujejo po večini sočivje, najmanj četrtina pa je med nfmi ljudožrcev Poedine naselbine so neprestano v vojnem stanju in raziskovalci so videli večkrat, kako so se med seboj klali. To pleme e zelo bo:evito in Leahy je bil s svo;o ekspedicijo večkrat v smrtni nevarnosti. Kadar so taborli so morali postavita' straže in en napad diviakov so odbili šele, ko jih je obležalo 13 na boiišču. Kakor vsi diiviaki se tud: to pleme rado krasi. Najbolj navdušeni so za okrasne Školikice. kii Mm služilo obenem za plačilno sredstvo Leahy je pa vide) tud' vdove, ki so imel* ovratne okraske iz ličnih kosti umrlih mož Svo^e mrliče poko-pavaio v gorah, mrliče tumh plemen na mvad-no pojedo Leahv orinovpdu*<»iniVo iq jva delavca X 8000 iagnlet za božič. Te dni so tovorne lad.ie pripeljale iz Avstraliie v London nad 8000 iagniet. ki so fih poslaV Avstralci svojim angleški priiateliem za božična nrazmke Postani in ostani član Vodnikove družbe! POZOR! NOVOST! hišnih mlinov (s tresočimi siti) BOGOLJUB HABTLIEB Lastni izdelki JESENICE, Dravska banovina 1'rdenosti: Lahka zgradba, minimalna poraba moči, velika stabilnost, mirni tek. Horizontalni naravni ali umetni kamni. Najvišji učinek in pridelek pri najmanjši obrabi Sprejemam tudi v to stroko spadajoča popravila vsakovrstnih mlinov in žag. MALI OGLASI Veliki roman ljubezni prinaša ravnokar »Dru žinski tednik« pod naslovom »Njerna velika ljti bežen«. Začetek (popolnoma brezplačno) zahte vajte od uprave »Družinskega tednika«, Ljubi j a na. Tvrševa c 29T>D Za smeh in kratek čas SLABE IZKUŠNJE A: »Zdaj si pač dobil službo, ko si položil jamčevino.« B: »Da, zdaj sem zaposljen. in sicer s tem, kako bi dobil nazaj denar, ki sem ga dal za jamčevino...« NADOBUDEN SINKO Oče: »Kai. v novih hlačah si nadel v vodo?« Sinko: «Saj nisem utegni' obleči starih, očka.« DVE MLEKARIC1 Prva mlekarica: »Koliko mleka dado vaše krave?« Druga mlekarica: »Do 20 litrov«. Prva: »A koliko ga prodaste?« Druga: »Okoli 40 litrov« NE OSTANE NIC Jurček. ki ie razbil šipo in ga ie oče ozmerjal. orijoče k materi. Mati: »Kai ti ie rekel oče?« Jurček: »Ali nai zmerjanie izpustim-3« Mati: »Le« Jurček: »Drugega pa ni nič rekel«, PRAOČETOV A SLIKA Gospodar: »To je slika mojega praočeta « Gost: »Kmalu bi bila pr>sta!a slika mojega J praočeta, če bi bil pri dražbi več ponudil zanjo kakor vi« VPRAŠANJE »Mamica, ali lahko postane pes, ki je ukradel klobaso, še lahko policijski pes?« NA RAZPOTJU Sin: »Kaj praviš, oče. ali naj postanem zdravnik za zobe ali za oči?« Oče: »Seveda za zobe, saj ima človek 32 zob, a samo dve očesi.« STRAŠLJIV KONJ Jaka (kupuje konja): »Ali je žival kaj strašljiva?« Matija: »Prav nič. Saj spi v hlevu brez luči.« PRAOČE Trgovec: »Vaša rodovina, gospod grof, mora biti prastara.« .Grof: »Tako stara, da je moj praoče iz gradu gledal ustvarjanje sveta « Listnica uredništva Velesovo. Zal. ne moremo objaviti, ker ie preveč žaljivo in bi nam nakopalo fožbo bira oblačilnega blaga za žpnvnc in neveste ter vseh . potrebščin za vsakogar. Velika zalaga m najugodnejša prodaja sveč za »Tečnicol Prijtoro--amo obilen obisk SENCARJEVIH trgovin tudi « letu 19361 Svinjske kože, jajca, surovo in kuhano maslo in vse poljske pridelke* kupuje ter sončnice, buč niče in rips vedno za prvovrstno olje zamenjuje Najugodnejši nakup vseh potrebščin v trgovinah Šenčur Mnln Nedelja Ljutomer in Strigova /z Ljutomera Z Nuvim letom preseli gosp Franc Seršen v Ljutomeru svojo starorenomirano gostilno v novo hotelsko poslopje Najmodernei še opremljene tujske sobe. tekoča voda. garaže, hlevi za konje, izvrstna kuhinja teT priznano H-borna vina iz lastnih vinogradov Za leto obširen vrt in udobno kegljišče Novo narodno podjetje najtopleje priporočamo Srečno novo leto /936 želijo vsem cenjenim idjemalcem trgovine SENČA.R. Mala Nedelja. Ljutomer in Štrigova. Nakup svinjskih kož. jaic surovega in kuhanega masla vinskega kamna in vseh poljskih pridelkov Zamenjava bučnic. sončnic in ripsa za prvovrstno olje. Stalna velika i i- NOVOST! Samo Din 98.- št 63.719 Cenena, a dobra ShoocK-Frof zapestna ura. točno regulirana lep kromlran oklov zapestnica iz usnja. — Številčnica in ko zalo osvetljena (R*dliim) Din 9«.—. Zahtevajte veliki cenik, ki ga dobite zastonj iB poštnine prosto. Velike izbera ur, zlatnine In srebrnins. Lastna protoUolinina tovarna ui v »vlci H. SUTTNER, LJUBLJANA Stran 1 ? »DOMOVINA« St. 1 ftri&jrpestfai^oStiuSi Mm r®Mš pomos a mmsBit® deijom $£&mo>kotesm7ial>rn ocffemač-cem.ruzscm ktde&utcem in mrt&ts rum flUjafegem;%e/iO'&dec&>' Žetim* da SUJJVilRODV, o/rečim 1VOVO LETO f Izdaia za konzorcij »Domovine" AdoLf Rib ni k ar. Urejuje Filip Oraladič. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.