Hl V MH,« tetrtofc 14. m« V-7- ■ J -T' 4- CTfcaja vsak dan tudi ob nedeljah !n praznikih. — Urednico: sv. FrančiSKa AsjSfcega Št. 20, i. : nad str. —. Dopisi naj se pošiljajo »radništvu. — NeiVankuana pisma se ne sprejemajo, iGkopiil 9e ne vxačajo. -- Izdajatelj In oflgoVofni urednik Štefan Godba. — L^dhiik konzorcij listu .f-JVinosti*.'—Tisk tiskarne ,FdtnosHa, .— Telefon uredništva, in uprave 9tev. I i-57. — Naročnina znaia: 2a «eto ielo K , pol leta K 20—, tri »he&ce K 10-, za nedeljsko izdajo za celo Jefo K 8-—, pol teta K 4r—. ribale Posamezna Številka v Trstu in okolici: 16 vinarjev. ■ ■■ ■ -f,i r ■•Ai Lalnlk KUJI. Po sa; v m mgxnt ie Številke zastarele Z^ vin. Oglasi trgovcev 11 krtnicc, 2»bva«e, podanice, •.«J>' it1 ■.in,Oglasi y tfe&iln da pci vrst K vsaia Mali 0,g?asl p«? 0 viri. beseia, nij-mnj »>? >rt v? j. 0/.'..-se s >* otidclek ., Edinosti". Naročnina in reklaiuidjć se i»v-:;i:.jo jp:.vj Plačuje se t&ljučn "> le uprivl „Edinosti*. -- Up; i/a ;» r.!.t e nahajata v ulici sv. Ffsn-jlaii As. Či. 20.* Poiijonranib':*^ vični :. •• J i .»V? ■ . Posamezna "teviika »zven Trsta in ©kob'ce: 12 vlaarjt-.v. IUE2NA ARHADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. -DUNAJ. 10. (Kor.) Uradno se razglasa: V doKit) Brente so naše varnostne Sete <*dbile neki italijanski sunek. Naša albanska južna fronta je. bila pred pritiskom močnih sovražnih sil imiaknje- Sa preko črte Berat—Fieri. Bojni sliki so ili od včeraj zjutraj te zelo rahli. Kw-e!i.U ;.ci$:-ulnc£.« štr.La NEMŠKO. BfcROLiN, 10. (Kor.) Veliki glavni stan lavlja : Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V ozemlju Kemmela, ob Lysu in Sommi je v večernih urah oživelo bojno delovanje. Pouočni poizvedovalni sunki sovražnika. — Armada nemškega cesarjeviča: Francozi so včeraj nadaljevali svoje frdite delne napade. Jugozapadno Noyona in tužno Aisne so udarili na več krajih z močnimi silami in se ustalili v seiih Por* in Desloges, zapadno Au-tensla, kakor tudi v starih francoskih jarkih severno Longpc^ta. V sosednjih odsekih so bili odbiti. Fri Krajevnih uspešnih sunkih zapadno Chateau Thierrya smo ujeli več mož. Živahno poizvedovalno delovanje na obeh straneh Reimsa. — Armada vojvode Albrechta: V Sundgau so privedle napadalne čete iz francoskih jarkov severno Largitzna več ujetnikov. j-rvi ficncrakil kvrr'ir/nojster d!. LucJc:; !orff. BOLGARSKO. SOFIJA, 9. (Kor.) Pri vasi Makovo so vdrle naše napadalne čete v sovražne jarke in privedle s seboi več plena. Vzhodno Dobrega prlja smo pregnali sovražne napadalne čete, ki so Se hotele približat} našim sprednjim postojankam. TURŠKO. CARIGRAD, 9. (Kor.) Iz glavnega stana ste poroča: Palestinska fronta: V noči od 7. na 8. t. m. je bilo bojno delovanje v obalnem ozemlju živahno. Cez dan ie vladalo tamkaj živahno sovražno letalsko delovanje. Na ostali fronti le slabotno obojestransko topovsko streljanje. Na drugih frontah nič novega. Velike Rusije. j Usti različnei* a**rftls * niegoven* aastodnlkti Oklic frolJSevIšfce vlatfe. Piema*aia woK- | Hishre!«. ' .'.i**' revolucija. [ KertHa* s* fctli - vlfanttL ^ MOSKVA, ti. (Kot.) Časopisje objavila, sledečij DUMAJ, !«. (Kvr) Wc!ffov nrad poroča: Kakor oklic vlado: Včeraišnjl vseruski kongres sovjetov fc Ismo Zvedeli, prispe grof tfertlins iutri dopoldne v z anatno večino glasov odobril zunanjo in notranjo J Berolin, ker se hotm posvetovati * jrfavn!« odse- nniftilrn cnvtef* Hnrickih ^r-ii^rVv TakfMtvanl sn- 1 kom rajhitaja O političnem položaju. Raibstag. 5EROL1N, 9. (Kor.) Gosposka zboratca je pričela danes proračunsko debato. Vodja desnicc, £rof Bebr, je naglagal, da potom državnozborskih rcsoluclj nikdar ne bomo dosegli miru, kakršnega potrebujemo. Dober :n?r zamore doseči !e dober, čeških poslancev protr nekaterim olaitom SekHeT.feve^a radi naredbe o okrožni na Češkem. Obtožnico je sestal! pes!, dr. S?ransky, Itr jo bo tudi ntejTteffeval Tr.di ta debata bo trajala SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko peročilo. 'J. julija. — Ob vsej fronti običajno topovsko streljanje in delovanje naših patrulj. Sovražen na-p d na Cornonu je bil gladko odbit. — Albanija: Naša, na levem krilu po močni topovski pripravi zapričeta akcija, ki so se je jako uspešno udeležili tudi monitorji angleške mornarice, se nadaljuje. Od spodnje Voju.še prodirajoča pehota je po hudem boju očistila višine med Levani in samostanom Posani sovražnika, dočim je napredovala konjenica med zapadnimi pobočji Malakastre in * morjem, se vrgla drzno na sovražne zaledne zveze in uničila mostove preko reke Semeni v Metali. Mesto Fieri je v naših rokah. V centru se nahajajo zelo močne postojanke Kafa glava in Korof, ki jih ie branil sovražnik skrajno srdito, v naših rokah. Pri Tomoricl smo se polastili važne višine Kafa Devris. Naša in angleška letala so jako uspešno posegala v boj. Število ujetnikov znaša preko 1300. Uplenili smo več topov, letal in strojnic, a njih število še ni dognano in dobili bogat plen. — Macedonija: V noči 8. iulija je poizkušal sovraž-tik po srditi topovski pripravi dva sunka v pasu točke 1050. Naše baterije so ga pognale v beg: politiko sov>eta ljudskih komisarjev. Takozvani SO' cijalni revoiucijonarjl levice, ki so prešli v tabor desničarjev, so sklenili, da razbijejo vserusko skupščino. Oni hočejo zaplesti sovjetsko republiko proti volj! pretežne večine delavcev in kmetov v vojno. V smislu tega cilja ie bil včeraj ob 3 popoldne od nekega člana socijalnih revolucionarjev umorjen nemški poslanik. Istočasno so poizkušali socijalni revolucijonarji levice izvesti nameravani upor. Po opisovanju prevrata končuje oklic: Izven vsakega dvorna je, da bo upor socijalnih revolucionarjev levice, agentov ruske buržoazije in anglebko-francoskega imperijalizma potlačen že v bližnjih urah. Kake nadaljne posledice bo imela ta sramotna pustolovščina socijalnih revolucionarjev za mednarodni položaj sovjetske republike, trenotno še ni mogoče prorokovati. Ako pa bo pognana naša dežela zopet v vojno, pade za to vsa krivda edino in samo na stranko socijalnih revolucijonarjev levice, prekucuhov in izdajalcev. Delavci in kmeti naj v tem kritičnem trenotku v polni meri upoštevajo stvarni položaj in naj se strnejo krog vseruske skupščine sovjetov delavcev in kmetov. KIJEV, S. (Kor.) Tu je bilo objavljeno • sledeče poročilo ruskega ljudskega komisarijata za vojaške stvari: Socijalni revolucijonarji levice, ki so se na sleparski način polastili za par ur majhnega dela Moskve in brzojavnega urada, so razširjali provokatorične vesti, če5 da Je bila sovjetska j oblast s pomočjo moskovske garnizije, ki se jim ie pridružila, strmoglavljena. Naznanjam tem potem, da je bil od kopice blaznih zločincev povzročeni upor potlačen brez večjih težkoč 2e od moskovske garnizije, ki ie ostala zvesta stvari delavske in kmetske vlade. Uporniki so aretirani. V mestu ie zopet mir. Voditelj operacijskega oddelka ljudskega komisarijata za vojaške stvari: Varalov. nemški meč. Govornik je razpravljal nato o vprašanjih notranje politike. Podpredsednik državnega ministrstva Friedberg je odgovoril, da znotraj državne meje ne more biti nobenega govora o tem, da je omajano zaupanje v zmago. Zmage nam sploh ni mogoče več Iztrgati. Ml smo zmagovalci na vzhodu in bomo tudi na zapadu In smo tudi prepričani, đa r.-am zamore le naš nemški meč priboriti ta m!r Prepričani smo, da ta zrrrnga nI več daleč. Novi angleški minister prehrane. LONDON, 9. (Kor.) Član delavske stranke EIy-nes je bil imenovan kot naslednik lorda Rhondasa za živilskega kontrolorja. Italijanski kral} na letovišču. LUGANO, 10. (Kor.) Kakor poročajo italijanski listi, je krali odpotoval iz glavnega stana in odšel na letovišče v S. Anua de Vallierl v Pijemontu, kjer se nahaja kraljeva rodbina. Pred sestaukom parlamenta. Seja klubov Hi načelnikov. DUNAJ, 10. (Kor.) Daisa dopokkie seje vršila v poslanski zbornici: v svrho določitve dteiovnega prog/ama za poletno zasedanje načelniška komfereiica. Predlog predsednika dr. Grossa, da naj se prične najprej prvo ččtamje proračunskega provi-ltrt„.,ri . , , , , , izorija in združi ž njint debata o pričako- MOSKVA, 8. (Kor.) Neki razglas vlade naznanja, vaTlih nu;nih vprašanih gLe<$e prehrane, svobodo, morskega prometa. Potreb.: je odprtih vrat v tuja kaion:)3-k4 o/e n-n. --Stremi r-c* enakosti na. iiforju in v gosno-darston prometu za vse narode. Xsr.ko narodno pravo r»a sKmi na pc&oabaJi. W% najbrže ćsii. Po obtožnic pridejo na | sođanja vojna ie težko omajal t vero v ve-razna vprašanja, tiče-ča isie vojaških i ll^vnost pogc^feb! Iz t-^ii se jo 'stvari, zlasti dogodkov ob Plavi. Tozadev- j porodna nrscl, da vsako dr/^ve. M 1 š: ne razprave se i)odo vršdle v latnih sejah, po&od-be, mor.^o vse fJn:g'c pribit! ' >-Nato M sledilo <&ngo Člianje proračunske- i Sj^odar skmi I.«ojko{om, Ja se ■ e, ne bo odstopil, ampak bo i ^^orJovfnskih izročil ameriškega /ivlj. ;a parlament s sptrejetjem par rastejo vse tiste misli, ki se zdnižiiiejo v kabinet in vladal nacrtu /.veze narodov •razsodišča, svoboia DOGODKI NA MORJU. LiEROLIN, 10. (Kor.) Naši podvodniki so potopili v Sredozemskem morju pet parnikov in eno jadrnico, skupno 15.000 ton. LONDON, 9. (Kor.) Poročilo admiralnega štaba pravi, da je bil neki angleški pouvodnik tekom neke poizvedovalne vožnje ob vzhodni obali Anglije dne 6. t. m. popoldne napaden od pet nemških povodnih letal z bombami in strojnicami. En oficir in 5 mož je bilo ubitih. Pod vodnik je bil l.lhko poškodovan in odveden v pristanišče od nekega driigega podvcduika. HAAG, 9. (Kor.) Uradno se poroča: Zunanje ministrstvo javlja, da so se due 30. junija ob 3'20 pop. pbmikala tri nemška in pet zasledujočih jih angleških povodnih letal v vzhodni smeri preko nizozemskih vod pri Amelandu. Bila so obstreljevana. Angleška letala so se v višini Frieschegata vrnila in ostala nad našim vodovjem, nakar smo jih obstreljevali znova. Istega dne ob 3'30 pop. je vojna ladja -Rottcrdam« severozapadno Amelanda Obstreljevala neko nemško letalo, ki je prišlo iz .severozapadne smeri. Dne 1. julija, ob 10 dop., je 'bilo nad pristaniščem Cadzandom opaženo in obstreljevano neko nemško letalo. Nizozemska poslanika v Berolinu in Londonu sta dobila ukaz, da Odločno protestirata pri nemški in angleški vladi proti kršitvi nizozemskega pravnega ozemlja. PODLISTEK. da je upor socijalnih revolucijonarjev potlačen. Mesto ima zopet normalno sliko. Aretiranih ie bilo baje okoli tisoč oseb. Železniški promet je začasno prekinjen. Ceško-slovaškl upor. Sovjetska skupščina. Boji v Viadivostoku. MOSKVA, 8. (Kor.) Časopisi poročajo: Pri Si-sramu so bili vrženi Čehi 50 km nazaj, istolako na j fronti Pcnsa—Sisrain za 20 km. — Vseruska skupščina sovjetov ie bila otvorjena dne 5. t. in. Navzočih je bilo nad Š00 odposlancev, od teh 450 bolj-ševikov In ^00 socijalnih revolucijonarjev. Trockij je otvoril sejo z govorom, v katerem je naglasa! potrebo velike in močne rdeče armade in naglasa!, da se nahaja Rusija v znamenju splošne obrambne dolžnosti. V Petrogradu je bila uvedena vojna cenzura. AMSTERDAM, 9. (Kor.) »Times« poročajo iz Tokija: Korespondcnt japonskega časopisa »Nislu^ v Viadivostoku poroča, da so se vršili tamkaj srditi topovski boji. Postavljene so bile strojnice in je prišlo do srditih pouličnih bojev. Parnik sHi-mlrsk*, ki je bil večkrat z?det, ie pobegnil Iz pristanišča. MOSKVA, 9. (Kor.) Listi poročajo: V smeri Je-katerinograd—Celjabinsk prodirajo sovjetske čete zmagovito proti Čehom in kozakom; Istotako proti Tobolsku. V kubanskem ozemlju so kozaki zasedli postaji Velika Kanjašeskaja in Torgovaja. Vprašanje Intervencijo v Sibiriji. AMSTERDAM, 9. (Kor.) Iz Pekinga se poroča, da je Intervencija v Sibiriji gotova stvar. Kitajska vlada odpošlje v Sibirijo 20.000 mož. Del teh čet je že prispel v Vladivostok. Vojne priprave ob murmanski obali. MOSKVA, 8. (Kor.) Listi poročajo: Dne 23. junija je bilo izkrcanih v pristanišču v Arhangelsku okoli 10.000 Srbov in Francozov. Poveljujoči general je izjavil, da hoče ščititi mesto in deželo pred napadom nemških vojnih ujetnikov. STOCKHOLM, 9. (Kor.) Iz Helsingforsa se poroča: Rusko-iinska meja ie bila včeraj zaprta. K umoru poslanika Mirbacha. MOSKVA, 10. (Kor.) V ponedeljek popoldne se je vršila v hiši nemškega diplomatičnega zastopstva notranja žalna svečanost ob krsti poslanika grofa Mirbacha. DUNAJ, 10. (Kor.) Povodom umora nemškega poslanika v Moskvi je poslal cesar Karel nemškemu cesarju brzojavko, v kateri izreka svoje globoko obžalovanje nad usodo te žrtve zvestega izpolnjevanja dolžnosti. Odstop dr. Kiihloianna. BEROLIN, 9. (Kor.) Odstop državnega tajnika dr. Kiihlmanna je kljub temu, da je bil pričakovan, vzbudil v vseh političnih krogih veliko pozornost. Listi izražajo mnenje, da z Izpremembo v osebi državnega tajnika ne bo spojena nobena iz-prememba v državni politiki. Nekateri zagovarjajo Kiihlmanna, drugi pišejo proti njemu; istotako so zapiski. I?5man. 17. francoskega prevedel A. R. je nadaljevala gospodična de smeskom, za katerega bi jo bili ■— Oprostite, — Chaumont s smeškom, za katerega bi jo mogli zavidati angelci v nebesih. — Vam se moram zahvaliti, da še gledam ta lepi zeleni gozd in ljubo sobice. Ko sem izgubila zavest, ko sem izpustila vajeti in zaprla oči, sem čutila, da umrem, in tako trdim, pa priznajte ali pa ne, da ste moj rešitelj. Povejte mi torej svoje ime, da Je morčm povedati svojemu očetu in ga oba ne pozabiva več. Tej mili prošnji je moral ustreči. Marki se je poklonil in je odprl ustnice; ko pa ie že hotel izreči svoje ime, je pomolča! trenutek in uprl svoj pogled, ki je hipoma postal žalosten, v lepi Ber-,tin obraz. Cel svet misli jc v tem trenutku preste! njegovo dušo. Rekel s! je da še nikdar na- pram nobeni dami ni čutil tistega, kar je čutil sedaj; dejal si je, da ga očividno ne loči nič od mlade deklice, ki mu je po rodu in imetju enaka, in da njegovo ime, k^kor hitro ga izgovori, odpre nepremostljiv prepad med njim in njo. Tedaj je proklel svoje ime, na katero je bil drugače tako ponosen, in se bi bil skoraj razjokal nad svojo izgubljeno srečo, Berta pa je še vedno pričakovala njegovega odgovora z začudenjem, kakor se je jasno bralo na njenem obrazu. - • '' ' Marki je končno povesil oči in je potihoma povedal svoje ime, kot da b! priznal kako hudodelstvo. — Oh, — je odgovorila Berta prestrašena. Marki je vedel, kaj pomenja ta vzklik, In je ponovno uprl oči v deklico. Lice gospodične de Chaumont ie izgubilo svoj dobrohotni izraz, in bojazen se je pojavila v njem. Marki Je začutil globoko bo! v srcu, stopil je nekoliko korakov nazaj in rekel počasi: vojaških .stvari "td., je bil odobren od nemških strank, krščanskih socijalcev, Romunov, Poljakov in -Ukrajincev. Zastopnik Poljskega k hiba je izjavil, da bo meritorno postopanje Poljskega kluba odvisno od tega, v kolikor bo zaupal v dotičnom času sedanji vladi. Zastopnik Ukrajincev |e naglašai, da bodo LHcraimci sedanjo vlado, dokler bo nadaljevala sedanjo ppl-itiiko napram Ukrajincem, podpirali. Češki poslanci so zahtevali, da pride na .prvo msisto njihov, skupno z Jugoslovani vloženi predlo? glede obtožnice proti nekaterim članom viad:e radi okrožne naredbe na Češkem. Predlog ie podpiral tudi italijanska poslanec dr. Oonci. Socijalisti so zahtevali posebno obravnavanje vprašanj o vojaških stvareh. Krščansko-so-ciralni zastopnik ie prosil za pravočasno rešitev predloge glede dragmjske doklade učiteljev. Z nemške strani se je naglasa!o, da je nujna tudi rešitev davčnih predlog. Končno je bil dosežen sporazum v smislu, da rse bo vršilo najprej prvo čitanje proračunskega provizorija, si katerim bo spojena debata o večini mrjnih vprašanj, iz-kliučiivši vojaška vprašanja. Nato bi se imela vršiti razprava o obtožbi ministrov in za njo kot nadaljne točke drugo čitanje proračunskega provizorija, vprašanja o vojaških stvareh in debata o drugih predmetih. O razporedbi razprav bo odločala nova načelnllka konferenca, ki se bo vršila v pottdeljek. DUNAJ, 10. (Izv.) Današnja seja kiubo-vih načelnikov nikak?or ni razjasnila parlamentarnega položaja. Poljaki so se držali ves čas jako rezervirano, dočim so si Rusini pridržali rešitev o vprašanju glasovanja za proračunski provizorij v smislu vlatle. Glavno težišče je vsekakor pri nemških socij al istih. V parlamentarnih krogih se govori, da jtim misli vlada poleg mllijardme kreditne predloge za izboljšanje gmotnega položaja delavstva koncedirati tudi splošno volilno pravico za deželno-zborske in občinske volitve in okrajna zastopstva, kakor tudi delavske zbornice. Vlada namerava tozadevne predloge predložiti zbornrci že na eni prihodnjih sej. Kar se tiče delavskih zbornic* naj omenimo, da sta njihovo ustanovitev utemeljevala poslanca Plener in Vrabec že za časa Badenijeve volilne reforme. Edini rezultat današnjega triurnega posvetovanja klubovih načelnikov, tekom katerega se ministrski predsednik dr. Seldier ni oglasil k besedi, obstoja v dogovoru, da se prične v torek prvo čitanje proračunskega provizorija !n predloge o vojnem posojilu. Nato bo sledila debata o obtožnici svoje predloge rekonstruiral nemških naeijonaicev v nato s pomočjo § 14. DUNAJ, 10. (izv.) Na današnji seji klu- govmskih bovih načelnikov Je naznanil posl. Stanjek nrvei predlog", ki poživlja vlado, naj prekliče odredbo o ustavitvi »Narodnih Listov« in »Narodnih Noviti« in naj ne ovira zboro-valne svobode z raznimi policijskimi odredbami. DUNAJ, 10. (Izv.) Koncem seie klubovih načelnikov je prišlo do velikega razburjanja. Zborniški predsednik dr. Gross je namreč naznanil, da se je brambni minister pi. Cz;;itcv in >>t v tr- — Hotela ste vi, gospodična, in Bog ve, da bi bil rajši zamolčal svoje ime; tako bi bila morda ohranila neznancu prijazen spomin, dočigi sem pa za vas človek, katerega morate sovražiti. — Sovražiti? — ga je prekinila Berta t — o, gospod.... < — Sovražiti? — ta Je prekinila Berta; — ob, gospod..., — Vem, — je nadaljeval marki, — kako velika je moč podedovanih predsodkov, kater« sem, kakor vam priznavam, imel tudi laz ?am, preden sem videl vaa. V vaših očeh «nem biti edino le sovražnik vaše rodbine, in ne čudim «• temu občutku, dasiravno ga obžalujem. Sedaj, gospodična, ko se brezdvomno ne bova videla ved... vendar jemljem s seboj srečno zavest, da sem vam storil majhno uslugo, In drznem se, prostti vaz, da pozabite moje ime, če bi kedaj mislila aame. Marki za ]• globoko poklonil In stopil k svojemu konja* kf Je nestrpno rezsetaL Uredil je vojke in del nogo v stremen. j Knj žiofc a^liion? Na to vprašanje odgovarja v posebni knjižici nemški učenjak profesor Bonn. Avtor trtir, da Wi!son ni nikak imperijalist. Vspel se je na višino v boju proti imperijalizmu Roosewelta Ln Tafta (bivših predsednikov ZedJnjenih držav). Povzdignila ga je do moči demokratična masa: farmerji, malo meščan i in delavci1 proti veliki* irnanci in proti trustom, kr so v taboru njegovih nasprotnikov — republikanske stranke. Ko je bil Wilson izvoljen za predsednika, je opustil imperijalisitično politiko svojega prednika. Odpravii je pogodnosti, ki jih je njegov prednik zagotovil amerikanski plovbi v Panamskem kanalu. Odrekel je amerikanskim bankam vsako podporo pri sprejemanju kitajskih posojil. Stavil je v diskusijo dobrovoljno adreko Filrofn. In ni — kar je najbolji dokaz — porabili med vojno ugodne prilike, da bi se utrdil v Meksiki. Sedaj pa zago-tovfja v vseh svojih programnih govorih, da ne zahteva za Ameriko nikake pridobitve na ozemlju, nikake gospodarske koristi. In res: Kaj naj bi hotela Amerika doseči v Evropi? Kaj hoče torej Wilson? Govore, da ie NVilson zato začel z vojno, da nev/jorški borzi in Jeklenemu trustu pridobi ogromne dobičke. Avtor dokazuje, da je Amerika pač hnekt ogromne dobičke, preden je sama stopila v vojno. Ž vstopom v vojno pa se je sama obremenila z ogromnimi vojnimi troški. Govore, da je \Vilson hotel porabiti priliko, da postavi veliko vojsko za bodoči obračun z Japoi^sko. Avtor dokazuje, da je ta domneva neosnovana, kajti, vojna med Ameriko in Japonsko se bo vojevala na morju m ne na kopnem. Za močno floto pa je Amerika skrbeJa že pred vojno in ji ni bilo treba za to šele vojne z Nemčijo. Proiesfor Bonn razlaga mišljenje in namene Wilsona tako-le: Na zapadu in vzhodu so Zedinjene države obdane od morja, na severu in jugu pa so nje dežele tako reročilih nemških listov so ga vrgli vseneimd. »Trdi se. da se je protivil odtrganju onega dela Poljske, kJ ga zahteva annadno vodistvo v svrho vojaškega zavarovanja šlezijske in zapatfcno-nemske meje proti vzhodu. Hindenburg iti Ludendorff zahtevata z vso svok> avtoriteto ono, kar imenujejo Poljaki četrto Taz-; delitev svoje domovine: posebnoT>a da bi; se Zapadna Pruska razširila na jugu do Nareva. Oa bi bil Kiihhnann oni močni' mož, ki bi se ne bil uklonil in bi bil vztra- reda, ki bo vsem državam zagotovljal I jal na odklonitvi tega razširjenja nemške- li. »EDINOST« itev. 186 V Trstu, dne IJU Julljt I91S. ga ozemlja, se ne dta trditi, se sicer more kupiti, kolikor je kdo hoče, stane 18 K, kilogram ovsa 20 K, kilogram sirovega masla 50 K, eno jajce 1 K. V enakem razmerju se gibljejo cene vseh drugih živil. Naravnost nerazumljivo draga pa je obleka in obuvalo; par čevljev stane 400 do 500 K. ena obleka 4000 do 6000 K, ena srajca 180 K. Obilica žita Je ogromna, a prihaja le počasi na dian.« — Ln ta in taka Ukrajma naj bi potem pre-iMjala Av»sltrik>?! PredHoff na razveljavljeni »okrožne naredbe«. Iz nemških virov se poroča: S češke strani se čuje, da nameravajo Cehi v zvezi z nujnim vprašasnjem staviti pred-k>g na razveljavi jen je naredbe o okrožjih na Češkem. Ta pred-log pa bi se stavil samo tedaj, če bi bilo upati, da *se 'sprejme, keT bi se Cehi pač varovali izzvati sklep državnega zbora, ki bi bil ugoden za to naredbo. Vendar pa je zelo negotovo, da dobe Cehi večino za tak predlog. Med Čehi, Jugoslovani in Poljaki sedaj se vršeča pogajanja imajo namen, da bi se "dobila večina zn tak predlog v zbornici. V Kra-kovem -se je v tsobnto vršilo zborovanje, ki Sv. Jakob« in sicer sledečih ulic: S. Gh;como in molite, S. Servola. P. Castaldi. Giuliani, della Guardia, Erta, Scalinata. del Rivo. S. Zenone, del Vento, del Pozzo. di Rtvalto. deli' Industria (sodimi št.). Montecchi, Ponzianino, della Scaletta. naj pridejo po nove izkaznice za petrolej v petek, soboto in ponedeljek od 8—2 pop. Prinesti je treba s seboj izkaznico za živila in premog. »Lavoratore« In slovanski nacijonalizem. V vseh »Lavoratorjevih* polemikah proti »nacijonalizmu« in »nacionalistom« se jasno kaže dvojna mera. kakor bi je p:ič nihče ne pričakoval od lista, ki s tako silno vnemo poudarja svojo dogaiatično »in-tcrnacijonalnosU. »Lnvoratore« pozna pravzaprav edino le slovanski »nacijonalizem«-, le v njem vidi najhujšega sovražnika proletarijata, le v njem najnevarnejšega oškodovalca ljudskih koristi, in tak slovanski nacijonaiizcm je zanj samo češki ali pa JusosJovanski. Da. celo preko teh dveh plemen slovanskega naroda ne sega več dalje sLavcrafor-jev* kratkovidni pogled, kajti Poljaki In Ukrajinci st) gospocom okoli Lavoratorac že popolnoma neznani. za njihovo obzorje nedosežni. Saj bi celo tudi Cehov ue poznali, če ne bi morda slučajno ns-Ictavali tupa'tam nanje v svojem evangeliju, »Ar-bciterzeitungi«. ali kakem nemškonacijonalnem listu, in če ne bi imeli v Ljubijani sicer že kolikor-toliko prelevljenega, a vendar še vedno v starih centralistf^io-nemškosocijalinodemokratskih vodab plavajočega »Napreja«, iz katerega pa seveda posnemajo le njim ugajaječa starointernacijonalistovke prazne, zadirljive-rese, ne pa novodobnega plodo-■viteca zrnja. Da bi pogledali celo tja onostran ga-Uike meje: bognedaj! Le vedno lepo okoli varne- se zna dobro ulagojevati in, te treba, tudi tistim, ki polnijo koritce, nekoliko potlačaniti ali poigrati ulogo valpta fn prlganjača proti slovanskemu na- cijonallzmu. Germanskega nacijonalizma, nemškega, vladnega nemškega nacionalizma »Lavorato-re« ali sploh ne pozna, a!i pa ga smatra popolnoma nenaravnega za imednsrodni proletarijat« ln njegove težnje, kajti niti besedice še ni izpregovoril proti njemu, daslravno v zadnjem Času polni kar cele strani z najsrditejšimi navali na nacijonalizem, seveda češki in jugoslovanski. Da, niti o Italijanskem nacijonalizmu ne reče ničesar; zakaj ne. si je pač lahko misliti. Zato pa je, kakor smo že rekli, odprl vse zatvornice svoje dolgovezne zgovo nosti, fzprepleteoe marsikedaj celo z najneokusnej-šimi Izrodki strankarskega Sovenizma, da ne rečemo naravnost, sirovostmi. proti nam Jugoslova-naom in Čehom. Ali le italijansko ljudstvo. Italijanski proletarijat v resnici tako poslrovel, da ne vpliva več nanj resna, pametna, z dokazi podprta beseda, temveč da mu ie treba govoriti Ie v superlativlh bezniških politikov? Poglejte ie včerajšnji »Lavoratore«, ki je objavil prevod »Napre-levega« članka o odnošajlh med češkimi socijalisti in nacijonafisti. V celem Članku, ki }e sicer pisan s strogo strankarskega stališča, toda resno in trezno, ne najdete niti ene sirovosti, niti ene psovke. Poglejte pa uvod, ki ga Je napisal člankar »Lavo-ratora, pa vidite razliko, ki Je vse drugo, samo ne v čast »Lavoratoru«. Za ono, kar naj razume jugoslovanski socijalist brez krika in vika In zabavljanja in psovanja, si je po »Lavoratorjevem« mnenju menda treba za italijansko ljudstvo, za italijanskega socijalista -še posebej pljuniti v roko, za-vlhteti gorjačo in se pridušiti: »le bestiall vlolenze del nazionalismo«, .... »canaglleria nazlona'lsta Itd. Dragi »Lavoratore«, morda so bile pač res v polupreteklih časih take cvetke strankarske kulture in civilizacije primerne za prepričevanje tvojega ljudstva, dandanes pa se čujejo in učinkujejo nekako tako, kakor pripovedke o srednjeveški torturi. Človek se zdrzne in nehote vpraša: ali je vendar res še mogoče kaj takega?! In glej, dragi »Lavoratore«-. so potem ljudje, in verjemi, ogromna večina tistih, ki čitalo take okraske tvojega sloga, je taka, da si ne pljunejo v roko, Češ, udri po nacionalistih, temveč v stran, z zate in način tvoje polemike ne ravno preveč častno pripombo: »fejU. Oprcstitev za frontno službo nesposobnega učl-teljstva. Uradno se poroča: Z raznih strani se vprašuje, aH bodo še nadalje oproščeni za frontno službo nesposobni učitelji, ki so bili na podlagi svoiečasne akcije začasno do 15. julija t. 1. oproščeni vojaške službe. S poučene strani se opozarja, da se morajo za te učitelje, če ie njih nadaljna oprostitev potrebna, vložiti službenim potom prošnje za nadaljno oprostitev. Oblasti, kt prihajajo v poštev, so bile predkratkim vnovič opozorjene zaradi talcojšnje vložitve takih prošeni. Pričakovati se more torej pravočasna rešitev teh prošeni. V ostalem pa deželne šolske oblasti lahko dovolijo učiteljem, za katere vlože prošnje za nadaljno opustitev, čakalno dobo do 10 tednov, katera se računa od 15. julija dalie. Mržnja proti slovenščini. »Slovenskemu Narodu^ poročajo iz Maribora: Mariborski 47. polk ima gotovo toliko slovenskega moštva kot nemškega, če ne več. Častniški zbor kaže isto lice. Zato na-pravlja tem mučnejši vtisk, če človek sliši, da je podpolkovnik prepovedal slovenskim častnikom rabo slovenskega jezika kar najstrožje, tako v častniški obednici, kakor tudi pred in med službo v medsebojnem občevanju. Dostavil je celo, da bi častniki prav storili, če bi sploh ne govorili slovenski, tudi izven službe ne. Tu gre podpolkovnik pač daleč preko danes dopustnega. Slovenski častniki imajo vsi svoje »spominke« s fronte, in ni ga, ki bi ne bii odlikovan. Kako naj bi potem trpeli tako žaljenje svojega rodu in jezika? — Tako dopisnik »Slov. Naroda«. Mi bi samo pripomnili, da je v 47. pešpolku slovenski Jezik rpolkovni jezik*, katerega bi po še vedno veljavnih določbah sploh moral znati vsak častnik tega polka, in bi edinole vprašali onega naš Jezik tako mrzečega gospoda podpolkovnika, ali bi prepovedoval naš Jezik svojim častnikom tudi v strelskem Jarku, v toči granat in pri naskokih, katerih pač najbrž, sodeč po vsem onem tam zgoraj, ni videl nikoli?! Delavska stavka v Idriji. V Idriji stavka delavstvo že več dni. Stavka je izbruhnila, ker delavstvo nikakor ne more več izhajati s popolnoma nezadostnimi živili, katerih preskrba je bila v rokah rudniškega ravnateljstva. Sestavil se fe delavski svet, kateremu Je poverilo delavstvo nalogo, da posreduje pri rudniškem ravnateljstvu v svrho sprejema upravičenih delavskih zahtev. To posredovanje ni doseglo uspeha. V ponedeljek ie prišel v Idrijo posl. Gostinčar, ki se Je udeležil sej delavskega sveta. Navzoč je bil tudi vojaški poveljnik, ki |e izjavil, da je ukrenil vse potrebno za preskrbo delavstva z živili, in zahteval, da naj gre delavstvo v sredo na delo, sicer da mora nastopiti z nasilnimi sredstvi. Po posredovanju posl. Gostinčarja se je ta rok podaljšal do četrtka in se je poslanec odpeljal na Dunaj, da posreduje pri ministrstvu. Delavstvo izjavlja, da nikakor ne mara več umirati počasne smrti in da hoče izpolnitev vseh svojih zahtev. Delavstvo je popolnoma mirno. V Idrijo Je prispel poseben vojaški oddelek. Vsa krivda neznosnih aprovizacijskih razmer v Idriji zadeva dvornega svetnika Billeka, ki le tako umno skrbel za prehrano delavstva, da so se pokvarile velike množine idrijskim rudarjem namenjenih živil, zlasti krompirja. Vzroki stavke, o katerih se bo govorilo tudi v državnem zboru, so naravnost nečuveni. Idrijsko delavstvo še ni nikdar stavkalo, in če stavka sedaj, si je pač lahko misliti, da grehi dvornega svetnika Billeka, ki so pognali delavstvo v stavko, niso majhni. Slov. stavbena zadruga »Svoj dom« v Gorici je imela 4. julija naznanjeni sestanek zadružnikov in članov na^lelstva in nadzorstva. Nas ve tuje se zadružnikom, naj vsak preskrbi sam, da se izvrše najnujnejša zidarska dela pred zimo; vsaj streho naj da za silo popraviti. Za mizarska, oziroma tesarska dela bo skrbela zadruga potom obrtne centrale. Vsak zadružnik naj vloži čim preje prošnjo za podporo na okr. glavarstvo (do 3000 K) aH na-mestništvo (do 10.000 K) na uradnem vzorcu za popravo stavbe. Za izgubljeno ali pokvarjeno pohištvo treba napraviti posebr.o prošnjo na isti naslov (tiskovin zdaj ci, zadošča prošnja v navadni obliki s točnim oznaCenjem izgubljenega pohištva v predvojni oz. nakupni vrednosti). Pričakovati je, da prične septembra poslovati zadružni urad »Svojega doma« v Gorici. Za zdaj dajeta ustna pojasnila dr. A. Brecelj v Gorici (ulica Barzellini 6) in Jos. Sc-tlar v Ljubljani (Rožna dolina). Podružnica zveze Jugoslovanskih železničarjev veselico aa vrta pri šoii ▼ dobrodelna aamene. Sodeloval bo tudi dober pevski zbor. Tađt za slučaj slabeča vremena so preskrbljeni prostori. Z ozi-rom na človekoljubni namen prireditve Je ieleti, da bi tudi čim več l*ržačanov porabilo prihodnjo nedeljo za izlet v Divačo. Vse člane »Učit. društva« za Trst in okolico v Trstu opozarjam na sestanek, ki se bo vršil danes, v četrtek, ob 6 pop. v slovenski šoli na Acque-dottu. Gre za važen sklep. — Predsednik. C. M. podružnica Trst IV. za Škorkijo In Bel-vedere bo imela svoj izredni občni zbor v soboto, dne 13. t. m., ob 7 In pol zvečer v posebni sobi gostilne Kosič, ulica Carradori, z običajnim dnevnim redom. Na občni zbor so vabljeni vsi člani in prijatelji podružnice. 2eleti Je, da bi se tudi naše narodno ženstvo udeležilo v čim večem številu. da z združenimi silami oživimo tudi to naše društvo, ki Je vsled sile razmer moralo obustaviti svoje delovanje. Torej na mnogoštevilno svidenje 1 Mednarodna zveza tržaškega ln primorskega časnikarstva vabi vse svoje člane, poklicne in nepoklicne, na izredni občni zbor. ki se bo vršil v -nedeljo, 14. t. m„ ob 11 dop. v društvenih prostorih (hotel ExceIsior). Med drugimi točkami Je na dnevnem redu tudi poročilo o društvenem delovanju tekom prvih šest meseccv društvenega obstanka. Ce bi ob napovedani ur! ne bilo navzoče dovoljno število (vsai dve tretjini) članov, se bo vršil po poteku pol ure drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov. Pevsko društvo »Kolo« izreka — dodatno k včerajšnji zahvali — najiskrenejo zahvalo tudi tvrdkam A. Anžič, A. Ferfolja, Lojzika Bratuš, Mi-lič in S. Tomažič za naklonjene darove, s katerimi so izdatno pripomogle do lepega materijalnega uspeha. Narodno-socIJaina mladinska organizacija, ima jutri ob 7 in pol zvečer važen sestanek v sobi Z. J. Z. v ul. Carintia 39. I. Dnevni red: -Zopetno delovanje organizacije«. Z ozirom na važnost dnevnega reda, pričakujemo polncštevilne udeležbe. — Odbor. Mestna zastavljalnica. V petek, 12. t. m., se bodo dopoldne in popoldne prodajali na Javni dražbi nedragocenl predmeti, popoldne obleka In perilo, zastavljeni na zastavne listke serije 142. i---— t-2 —J—----J----»--- x—__ru. .Ji — ^--1A tnlti« „Alitrn m umetnost« Rifavčev častni večer. Snočnja, zadnja uprizoritev Puccinijeve »Mada-me Butterfly« je bila obenem častni večer ljubljenca tržaškega občinstva, našega Josipa Rljavca. O predstavi sami ni dosti več reči. Bila Je prav dobra, a posebej naj omenimo gdč. Ježlčevo, ki Je namesto obolele gdč. Pospišil-Ivanove podala, pevski in igralski, izborno Suzuki. Večer Je bil v resnici popolnoma RIjavčev. Ze takoj, ko je prvikrat nastopil, ga Je občinstvo pozdravilo z živahnim ploskanjem, a na koncu prvega dejanja se je vsul nanj pravcati dež cvetja.. Istočasno sta prejela tudi gdč. Ogrodzka krasne cvetlične darove in g. Levar dragoceno cigaretno dozo. V premoru med drugim in tretjim dejanjem je nastopil g. Rij2vec s tremi koncertnimi točkami. Pe! je Anton Lajovčeve »Serenado«, pravi biser slovenske glasbene literature, tako nežno, s takim srčnim občutkom, da je bilo občinstvo naravnost očarano i po delu samem i po izvajanju. Enako fino je izvajal tudi pri pianinu navzočega Milana Grafa »Pod Jesen«, majhno, a zelo srčkano skladbico, in potem na Italijanskem Jeziku veliko arijo iz Verdijeve »Aide*. Občinstvo je bilo navdušeno, da takega gromovitega odobravanja ni bilo že leta in leta v Rossettijevem gledališču. Iz lož in galerij se je- vsipalo cvetje na oder. da je bil ves nastlan žnjim. ploskanje in vzklikanje kar ni hotelo ponehati, in slavljenec je mora! neštetokrat na oder in potem, ko se je spustilo zagrinjalo, vedno še zopet in zopet pred zagrinialo. Vse gledališče Je kar bobnelo, ker občinstvu niso že več zadostovale dlani, da čim preje zopet prikliče svojega škrjančka in slavčka, kakor so se čuli vzkliki. Slavljenec je poleg celih kopic cvetja, šopkov in cvetličnih nastavkov prejel tudi več dragocenih darov, tako krasno zlato uro z verižico, palico s srebrnim držajem, potem za sedanje čase zelo primeren praktičen dar — popolno salonsko obleko Itd. Vsi ti darovi so bili pred pričetkom predstave razstavljeni v gledališkem vestibulu, med njimi pa tudi trije lovcrjevi venci, dva s slovenskimi, eden pa s slovenskim ln hrvatskim trakom. Teh vencev pa potem nismo vide« na odru. Povpraševali smo ln povedali so nam stvar, da smo se v resnici morali prijeti za glavo In vprašati, ali nismo morda tam gori pri Sv. Ivanu: čast in slava nedoumni modrosti slavne tržaške policije, ki |e prepovedala Uro£U?v vencev s slovenskimi In hrvatski"" SIcer pa: častni večer našega Rijavca Je bil izraz take prisrčnosti in takega iskrenega spoštovanja njegove, naše, naše Jugoslovanske umetnosti, da ga ni mogla niti najmanje pokvariti tudi ta najnovejša, saj vema odkod Izvirajoča bolestna —r. * • • Ponukana ogromnim uspjehom, kotf fe polučila hrvatska opera u Trstu a svakom pogledu, a Izvedba »Prodane nevjeste« napose, kazališna uprava je odlučila da produlji (podaljša) operno gostovanje do nedielfo, 14. tek. cd. Večeras ■ 8 sati, kao počasno veče (častni večer) dirigenta Milana Sachsa, a u korist kazališnog zbora I orkestra Izvadjati če se po Četvrti put »Prodana nevjesta« sa gdjom Irmom Polak u naslovno] ulozi, sa gdjama Žličar, JežiČ I Pabst, gg. Rijavcem, Križajem, Levarom, Biničkim i Pisare- vićem u ostalim glavnim ulogama. * * * Sutra, u petak, izvadjati če se po posljednji put Mozartovo remek-djelo »Flgarov pir«, koje je naišlo na veliki Interes kod općinstva. LISTNICA UPRAVE. Fanl Ferllč, gostiiničarka, Opatija. Potom poštne nakaznice smo prejeli od Vas K —'90. Dopisnice nismo prejeli. Zakaj ste poslali denar? Češko Budjevlčka Restavracij? (Hosć-kova uzorna češka gostilna v Trstu) s: nahaja v ul. O. Oalattž (zraven glavic pošte.) Slovenska postrežba in slovenski Jedilni listi. Poslano*) Ker mi ni bilo mogoče zahvaliti se vsakemu posebej, si štejem v prijetno dolžnost, da se tem potom najsrčnejše zahvalim vsem prijateljem in znancem, U so mi ob moji nesreči, bodisi t gmotnem, bodisi v moralič-nem ozira lajšali težke ure. MARKO VUKAD1N •prevodnik državne železnice. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor veleva zakon. :: HALI OGLASI» se računajo po 6 stot. besedo. — Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša :—: pristojbina znaša 60 stotink. :—: Proda se sviila poročna soba. Ulica Solita rio 29, T. Horvat 24 8 C O P0P°lca oprava za žganj ara o in tfb bule t; klopi z mramorjem, omare in pipe. Naslov pove Ins. odd Edino-tu 2439 Proda konjske vajeti, ampak dobro ohra-\d ajene, ter ročni voziček kupim takoj. Puklavec. ulica Geppa 23. 2434 fn takoj gospodična, ki zna eloven-db sko, nemško in italijansko. Pi smene ponudbo pod „N emško in slo vensko" na Ins. odd. Edinosti. 3435 Trgegskl pomccnik tifitt se sprejmeta. Ponudbe pod .Zmotna" na las. odd. Edinosti. 2436 ftfc^f&A P°3te*jico 2 blazinami, spodnjo UifU^ilU bolo obleko, majhen naslonjač in mizico zamenjam z jestvinami Ulica Foscolo št. 18, HI. nadstr. 2432 fnvsfvno CO Ukoj T »lužbo sposobnega ko-jpUjlUb AC čijaža. Novo pogrebno podjetje, Corso 47. E 29 Pri Kmetijsklzadrugl v Račjem nz Štajerskem se dobijo pe najnlčjlfi cencli razne pletenine (jerbasJ)r riževe metle, žele, :il mlini za zmje, razni drugi stroji, žica* bodeča žica, olje zn stroje, maža za vozove, cikorija, umetna gnojila In drujje kmetijske potrebščine. Zobozdravnik Oflo Lauprecht se je povrnil in je odpri svoj ambula-toriI V uliei S. Nieolo 7 (Palač« DreHer) telefon IO-i ft|(«ijgf| «a sledeče pohištvo ; poročne postelje j rfbUU AtS in vsmeti, nočne omarice, omare s štirimi predali, posteljo, vzmeti in blazine. UL Solitario 29, I. Horvst 2434 fioionzouani rnr delji h od 9-2. Borzni trg 7, II. Zubim. 2249 msusnlžen ksas ffiv^«^ aiLonjaka ter po istem, načinu kakor v normalnem času, se dobiva v lekarni Jeronit'. Piax7» Oaser-ma št 6 D 17 kupuje Hotel Balkan, Trst, Fiazz« Caserma. PfiftodTriiffl družina (3 osebo;. — U^ilC&lialU Delo in plaia po dogovoru. Via Commerciale 9, m., levo. B 27 ftscrtellf Pfl od 5 do 10 hI dobrega belega vina FIUUU U1 Ca Geppa 6t. 23. 2425 SV^Vifi *a kišna in poljska dela iftče Jakob Bole, UšrJU Rojan, ul. Moreri št. 90. 4-62 HHififf CO krasao stanovanje ; (4 sobe, kopal-UUUtl đfc niča, m.tla sobica in 2 druga prostora) v ul. Kandler 5t. 8, I. nad. 2411 Kupujem vreče vsake vrste. Frau feabič, ul. Mo :n grande št. 20. 2347 nlffl ključe, ključavnice za kovače UEJiilLCrf se dobi v veliki izberi v calogi ie- proda Ivpdksi R, Mihelčica apnenca. Najemnik Mirko Weiftfoer&@? Zagorje ob Savi, -- Umetni zobje j z brez čeljusti, zlate krone in l obrobti VILJEM TUSCHER j konces. zobotehnik Trst, ti. naflvoj. Frana JosIpd 13, H. [ Ordinira od 9 pred . do 6 zvečer, i J srefira ln dn SisilR kupuje po naj vi jI i cenah dobroznana urama ln zlatarna ALOJZIJ POVE U Tisti! Fiazza Barrlera v. 2, /d^bm Sabre popravi]m prevozne nove in stare, za vino, olj^ repo in zelje IX3r kupi -2D* SjsgcKb foornicc Kisele tm i zelja Sisak, Hrvatska, lezaiue ul. Vienna št. 17 2413 ?l«A*?feys% ločai šival?! stroj in 2 volneni odeji. riUliUKli Ulic« S. Marco Se. 33, L n. vr. b. (2130 v popravljanju šivalnih strojev, Pizza-relio. izvršuje vsako delo in jamči za točnost. Traversale del Bosco 4. 2431 ukoJ krepkega d-fcka iz poštene »i»iCjliiCiil hiše ki bi ooma^al lahka, kmetijska dela, z novim v elom bi pa nastopil kot učenec z mešanim blagom. Ivan Zelen, trgovec in posestnik v Senožečah. 2802 ANSKA CANKAI r zobozdravnik^ Dr. J. Čerm&k v Trstu, ulica Poste vecchfc S2 vogal ulice delle Poste Izdiranje acobov brez bolečin. — Plombiranje. — UMETH1 ZOBJE — Trst, Via Cassa d« Ris^armio 3 (Lastno poslopja) Kapital In roaorva K 23,509.000.— FMJA1.KS: Dunaj Tegefthofettasse 7-9 Dubrovnik. Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šibenik, Zadar. VLOGE NA KNJIŽICE FRATELLI AVANZi Trst ulica S. Splrldlone st. 1 (Nasproti Hotel Volpich). i o s o od dneva vloga do dneva vzdiga. Kentni davek plačaj« banka svojega. Obrestovanje vloz na tekočem in iiroračunu po dogovoru - Akre Jati r čeki in nakaznic na vsa ta-ia inozemska trliSSa KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje rente, obligacije, zastavna pisma, prijorite;« delnice, srečke, valute devize, promeae itd Daj* PREDUJME na vrednostne papirje in blagfo ležeče v javnih skladišč h. SAFE DEP09ITS PROMESE.--Prod ija sreSk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurcni izgubi, revizija žrebanja sredi i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, remboars krediti. Borzna naročila. — Inka^o. MENJALNICA.---ESKOiTT MSNICJ Telefoni; 1463, 1733 in 2616. Uradno u?ai od 9 da t popaldna Brzojavi: JADRANSKA Bogata iztora lo-tosraiicnii! aparatov in oojektivov lm, Goerz, ¥ci!it-\im iti fots-uaiitie solzile najiisijiit! to-tara. Razvijanja Ml ia imm. - lene Bilke. - se dobi v vsaki množini pri R. Malalan-u na Op€inah. flcHcš v Trstu ce Je predme na Corso 8u v blvSo xf*tarnfeo C Zercewlta A FlfjMo. Velika izlera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. mM