St. 18. ' ¦ f ¦ : V Gorici, v cetvrtek W. aprila 1874. „Soca" izbaja vsak cetvrtek in velja s posto prejernana ali v Gorici na dom posiljana: VBe leto......i". l«r)U Pol leta. .......2.30 Cetvrt leta .... .. 1.20 Pri oznanilih in ravno tako pri ,.j)0-alanicah" se placuje za navadno tristopno vrsto: 8 kr.r co se tiska 1 ki-at 7 ,. „ „.-„¦ 2 krat 6 „ „ „ „ 3 krat Za vefie firke po prostoru in pri oznanilih vsak pot trpela vjded veckraUi.U potres.»v. Troje #|e corkvenih 2ivotov; vi»oki sttb i locijo srediijega od dveh p.>«ttran-sk.b; na»l Mo*ie.la ma so tub oboki velko nize. Na sredi cerkve so ustnem strug, kateiim -lobaja svithtba skozi oktogla oku», in teh sera naiiel 51. Cresbitftij s kororn, d« kater.-ga te peljejo dfojoe stopinee, stoji toraj viie od cerkvenegit zivnta. V sredi je altar z mizo tako nupiavljen, da duhovnik lehko ma§uje proti Ijudstvu obrncti, ali pa proti v/.hadu. Za altarj^m je patrijarhov.S'do^ iz marmor.i, ua straneh v pdukrogu leseni sedezi za druge dubovnike. M<-j stopn:cami, ki peljejo v presbsterij, je proti Ijudstvu po^tavSj >n i priz-niea, ia koj za njo na obeh straneh dva kantor.ja. Izprva je bda cerkev n^ki iznmlana; nekaj sledu iraamo od tega se na steaah kora m lam, kdur pre-neha ju?.ui stranski zivot, razlocujemo se lebko podobo iaat*'re boije in mnogh ap istoljaov. Kakor te slike ia to ne 8amo za ziveX, ampak tudi tudi za tvorniee, ki se od dne do dne bolje maoSijo, ia toliko novega izdelavajo. Po tem takem. je treba, da se vsak prostar prav obclelava, da uid ue pmtimo praznega ne po do-1 iiah no po VtSavah. Celo pustote in goli(5ave na Krasu lotiino predrugacevati v zelene trafce in gozde. V ta namen pa inoratno obdiaske pa§nike razdeliti mej ob-fiinarje in jih jirn v last dati. Vsak se bo po t<;m tru-dil sebi v koiist jih l«p> razdelati, in gotovo bodo ti prostori 10 krat ve6 nasli ko sedaj. To je tudi n»j-izdatuoj§e sredstvo, mlade gozde izrejevati, in posebilo na§ Kra« po malem^pogozdavati. Mnogo naddi ob6m 6uti to potrebo, za to so ne-kateiv u-U raz lelilw svoje pa&iika in «i pridobile pa doi&ehiem. zboru d »tieuo po^tavo od nasega eesarja po-trjeno; druge so poskusilo dobiti tako postavo, «IS po-srefiilo se Jim nij, ker nijg.i prav pottopulo; zopet druge se pa nijso Sa lotile tega dela. Ako popraS-imo ob6ine, katero so razd«ditev u2e dognaU1, kako da so zaduvoljue, slifiimo v sloveuskib obdinah hvalo pati takemo dog^d-ku zlasti v kiMjih, ki imajo pridue kolone, kajti ti i> v«^i se veselg'o, di imajo vsij nekaj lastnega posestva. Le na Furlauskem so cSuje glas, da so ubogi delete kmalu prodali, da zdaj nij»najo ne page ne dele^a, in da so bogatioei v»e pokupiu. T» jo res 2atostno, ali tega nij kriva ra/.dolitva saraa na sebi, temuc neum-uosfc ali rasuzdauost ubogib, ki vse koj zipravijo. Skodo trpijo le ti, in takim razuzdaaozem nij potnagati. Do-bicek ima veutlar celota, ki ne gleda na to, kedo pri-delava in je zadovoljaa, da vidi dosti pndelkov. Vigi-lanttbus jura scnpta sunt, pravieo in post ive so pisane bede6im m za-spancein, prav tdco je zemlja zi mar-ljive, umne gnspodarje, zapravljilcem tako nij poma-gati, oni koaedao se kravico in par ovac zapravijo, in tudi pasa jira niu ne koristi. Z trad take nemarne inanjsine pa ne more in ne sine trpeti vecina. Z ozi-rom na vss to mora se v nasih casih aujno sveiovat*, naj obeine razdehjo obdinske pasnib1, kakor hitro je mogoce. Le tam, kder imajo o b il n o' paSuikov, znaji• ohra-mti leak del skupni pa§i, ee kaka soseska tako za zdaj kazo, nij bila tisla malarija volik* vre.lnosti, toda na njeno veliko starost lehko sklepamo. Pozueje so vso cerkev pobeliii. Pbick*, po njih se zivina navadno le spi'diaja, in tipi, di domov vsak dan vocldel la6na pr.de, zravea je §e guoj pustda na pjiSi, in na Toltninskera se vsako leu> navaduo kaka goved pobijo ua strmiuah. Druga6e je ua ogrskih plaujavah, to so skoro neizmerue, in tam je malo prebivalstva tako, da bi lehko §e tobko Ijudij zivelo, kolikor jib zlvi. Koder je pa mnogo ljudstva na pr. v Belgiji, na Angle&korn ntj davno vec pasnikov, kajti znajo si p)tna;;al;i in zemljo boljSes porabiti, ondot krmijo in glo§tajo ziviao le \ hlevu za paSo je cas po kofinji na aenozetih, in skozi leto po ue mladtb gozdih; da su pa zivma spre-ludti .oore, uaj si tobko prostora vsaka obfiina pri* brani. Po vsem tem kiicemo He eakrat: En/dotite pa^nike. IL Drugo veliko uprakoje pa je, kako so imajo ta ob&nska zomljiHca razdeliti raej obfiinarje, i Kar so na Krasu do zdaj; ruzdolili, razdeliti so po enakih delib, kajti, lo so paimke odkupavali od graj§Lii:e, placevali so vi\ eaake znosko, tudi so davke enako mej seboj razdeljevali; zatojo obveljalo po tamos njih obemah nacelo enakopravnosti tudi pri rnz-delitvi. Po drugih krajih pa trdijo nekateri, da so vefii posestmki paSnike veC uzivali, ker imajo ve6 zivine, placujejo tudi vec davka od teh zemljia6; za to mo-rajo, pravijo, tudi vec dobiti pri razdelitvi. Dosti re-snicnegi je gotovo na tem, ali na drugi strani je tudi res, da jo veliko dobro, co se ubostvo zmanjsa, kolikor je le mogoce, in tista obcina je najsrecnejSa, katere pravih revezev me nijma, v Svici se maisikatura sose-ska s tem ponasa. Po tem takem uaj se ti pasniki posteno in previdno razdelijo, naj se tudi bolje ubogi osrecijo, da se jirn pniika pouudi njih raarljivost po-kazati. Z ozirom na vse to, sestavd je na§ dezelni odbor in dezelni zbor je leta 1804 potvdil nacrt po-stave, katere sicer nij Njih Velidanstvo potrdilo, da bi za vse soseske veljaven bil, katere se j« pa nasemii stoji ravno pred glavuimi cerkve limi vrati, Spodaj je skriven hodnik, in na vrhu bila je nekij prava cerkev. Namen tega je bil menda ta, da so se spodaj krgaenci po dovileuem krstu oblekli, in no tem od zgorej maSo posluSali. Pravijo, da j* ta wchiesa dei pagani" sta-rejsa ol prave cerkve in da so se tukaj zbirali prvi kristjani, in da se je tukaj sv. Mobor pre! preganjalci akrival. Bli^njega baptisterija, akopram je slaveu in. katerega ne sine noben popotnik prezreti, jaz si nijsem mogel ogledati, bilo je uze precej kesao in na stolp sem moral iti. Zvonik se v vzdiguje cisto osamljen na severni strani bardike. Siroko podnoSje kaze, da je to izprva moralo biti kaj druzeg', njgo zvouik. Stop-nice so jako visoke in utrudljive, in Steje se jih na 108, zvoaoviso23Gcev!j«vnal zemljo. Rizgled je tukaj prav neizmeren. Jax zaradi oblafin^ga vreraena oijsem veliko veliko videl, a moj go^tilnik, ki je mi bil pov-sod izvrsten ^cicerone* zagotovljal me je, da ne pozna kraja na Furlanskem, kder bi bil razgled tako oMirea in veii6aste«i, n<-go z oglejskega stolpa, 6egar podnoijo je le 7 eevljev nad morjem. Na juzno-zahodui strani, v meglo zavit vzdiguje se stolp sv. Markav Benetkab. Iz adrijanskih valov moli onstrau morja istrijsko hri-bovje v uebo, m«j njim Ucka gora. Se dalje tija proti vzhodu zapaziS kranjski Sueioik (Schueeberg), ki od vedno se snegom pokritega vrha svoje ime nosi. Od tod bolje proti severju vlacijo se jal.jske, in proti se-vero-zahodu karnicne planine. Nanos zagledaS, ki siuzi moruarjem, da se po njim ravnajo, kedar jadrajo proti Trstu. Tudi visine trnovskega gozda in HruSice odpro se tvojim ofiem — Kro se mornarjem najpreje pokaze in se Trig lav ti ne skriva svojih sivih glav. V biz ui stolpa razSirjaj.i se ti bvade furianske planjave in goriSka Brda. Ofcok Grado in Trst tija do Mira-mare vidis tako, kakor bi vse to bilo prav poleg. Da* "fezelnenm zboru tako priljnbil, da prav raddovoliraz-delitev, Se je oa podlagi tega nadrta J§. 6. 7. 8. 9. predlozena. Za to ga tu od besede do besede pnob-&mo, da si je bil vsaki obcitti poslan, id ga vsaka mora v svojem arhivu imeti. (Konec pnh.) Predelska ielezmca in driavna pomoc. (PosneiM ie Lukanove brokire enaccga naslova.) Ego sum vox clamantis in desert©. * Ev. Luk. III. 4. Zgodovina, katera se po pravici magistra vijae imenufe, akoravno se njeni nauki ne zde vsem drzav-nikom poraislika vredni, nam priSa, da so vvseU yecm drzavah in ob vseli Sasih s tistinri provmcyami, ki so bile od vladnega srediSfea oddaljeoe, ali knvieno ravnah ali je vsaj hudo zanemarjali. (3e se tadi nefiemo ozirati na grozovito slabo go-spodarstvo asirskih satrapov, perzijskih sadrezamov, turskih vaiij, vidimo ufcev provincijalin upravi mogocne in iako civiiizirane rimske drzave tako strasno spride-nost in tako nensmiljeno tlacenje, da se v sedanjeui, innogim ernim marogani vkljubn vendar veliko pleme-niteiiein veku naS notranji eat npira verjeti, da je bilo tako slabo in neelovesko gospodarstvo sploh kedaj mo-go&e, akopram nas paraet na podlagi neovrgljivih pric sili pripoznati, da je bilo res tako. Uze za rimske republike tozbe zoper prokonsule, ki so v provincije poslani Jjudstvo stiskali, nijso bilo ml nenavadnega (gl. M. T. Cicero in Jerrera - Lex S, Dig. ad leg. Juliam peculates) m Vellejus Patereulns II. 17. pravi o Quintiliji Varu, o tistem pozneje zaradi osodepolne zgubljene bitve v teutobmrSkem gozdu zna-nem rimskem vojskovodji: „Sijriam, cm praefuerai, pauper divitevi ingressits, dives paupcrem rchqmlx. A ko se poznejsi Caesarji nijso brigali za opo-min velikega Avgnsta, ki je nmiraje svojo naslednike svaril, da naj se zadovole s tedanjimi mejami rimske drzave, nego so drzavo vsled nciznwne slavoblepnosti y vecne, na vselej sreene osvojevnlne vojske zamotavali, in ko je orijentalska potrata in gizdavost na eesarskem dvorn potrebScin© drzavnega zaklada pomnozila: tedaj se je mejnih provineij uprava spremenila v nepronesljivo breme provincijalom, a v objekt protipostavnega boga-tenja najpreje namestniku in njegovemu spremstvu {of-ficium praesidiale) katero se je po konstantinijanskih prenaredbah prestrojiio v vetjavno in od dne do dne rastoco b i r o k r a t i j o — po tern pa tudi z njo neraz-rrsljivo zvezanim zakopnikom drzavnih davkov (publi-cani), kateri nijso bili ni5 drugega, nego na§i modcrni ustunovniki, upravni svetniki in borzni baroni. Tem namestnikovim spremljevaleem pa dacnim za-kupnikotn moramo pripisovati Teckrat se ponavljajofie in krvavo zadusene upore podjarmljenih narodov, tedaj posrednje tadi razdejanje jurnzalemskega'mesta — (ne-srega za vse poznejSe clovestvo!) prelivanje cloveSko krvi v Tessaloniki i vec dmgega; in vsem*ostrim kaznim vkljubn, s katerimi so mnogi eesarji nradnikom zaradi njih kupljivosti zagali, prislo je tako dalec*. da so pue- bivalei rimskih proviacij svoje lastuo ogiijifiSe zapusuati, pri tajih osvojevaleih, katere so JRimtjanje btirbarje imenovali, varstva svoji os.ibi. svojenm blagu i srojenui zasluzka iskali, ker Jim domorina nobenega poro.stva vee za nje^nij dajala. Silvianus (De (jabeni. Dei W pag. 145) nam po-roca, da so prebivalei Gallije v velieih k~;l lib uhajali erez Reno k barbarjem, da bi se odlegnili nepreneslji-vitn breraenom, katera jim jo nakladala innogojeziena rimsfca driava: „passim vrf ad Gotbos vel ad i&ieaades vol ad alios ubique domi?iantes barbaros migrant et migrasse non po<.>nitet. Malnnt enitn sub speeie capti vitatis vivere libcri, quam snh specie Uberlatis esse ca-plivi. Itaque noraen civinm Romanomm aliquando non solum magno aestimatum se.l raagno oniptmn nunft ultro repndiatur et fugitur; we \\h f.tutuin .s.rti Hium abo-minabile p*»ne habetur*. — In po t*>m k.> pjsesttukom na ohranitvi in brambi drzave nij bilo nic vec lei^re; po tem, ko so legije sarno iz o?>etih kmetov (coloni) in robov sestavljali in Irohorts pr.»torijanpmniki dopoino-vali — po torn je bilo tem germanskim najetim vojakota lebko brezdusno drzuvno t«*io uniciti tor skoro brez prolivanja krvi na razvalinah riinsk«'ga cesarstva nove drzive osnovati. In v preteklein stcb'tji vidimo, u je bon.-tska re-publikavsvoje oddaljene provineije posiljala naunstnike, vzete iz obnbozanega vladajocega plemstva, ki m y, po tem so svojim spremstvom vred s< bi v prid in glavnogn mesta trgovini na dobi&ok molzii, dokler nij sarna, za-pns^ena od narodov, katerih ljnbezen si nikoli nij pri-dobiia, brez slave in brez Sioja 17. maja 1797. poginila, plen franeoskemu osvojevaleu, kije Benetke kot odsko.l-nino Avstriji zabarantal. Na posled smo so prnl malo leti vi.l«Ii, dajebiia mogocna AngleSka v iiovarnosti zgubiti svoja vzhodno-indijska posestva v ustaji, katoro je vsled brezvt'stiuiga zatiranja in tlacenja Kairiviio nokdanjc vzho Inoindijsko drustvo, in po zadusenein viponi vpeijane reforme nam pricajo, da so je Angieska vsaj naucila, kako se ne sine vladati. Ce se pa zdaj uprasti, v kakovi zvezi je ta kratki zgodovinski pr.-glod % naslovom nasoga spisa, |>osili se nam kar sam od sebe odgovor. da bns sauio iz takih historienih premis se da razlozifci siwr na nobui nafiin razumljiv fiiktum, kako vendar jo to, da si? je uze prod vefi nego dvajsetimi leti sprozena, od stiroh provineij: od Trsta, od GoriSko, Koroske in od S.dnogra.la /^ijno pridakovana, od vi»8 ministrov zagovarjana in od pri-znanih tebmc*nili avktoritet nacnana in preglodana zvoza bodenskega jozera z Adrijo, ali v ozcm pomonu z e I e-z n i e a po \ o § ki d o 1 i n i kakor tista glasovita morska kafia mogla po toliko obeinskili z.istopili, deXelnib zbo-rih, trgovinskih kamorah in raznih sejah, po toliki) mini-sterskih pisarnah in tohnicnib aradik zvijati, a vendar se do denasnjega dne nij prare vidne podobe dobila. In vendar, co je katera dezela socutja in usmiljenja vredna, tedaj ga je gotovo Goriska, ona provincija, ka-teri je bila od predavnih casov odloLena najzalostnejSa osoda; katera je morala po kratki cvotoci dobi pod Avgusta prrimi nasledniki barbarjem. odpirati pot v vioski, na stenab sezidani grad io zoameniti Timav — vae to v;di§ z oglejskega stolpa. Da, neizmeren, in poleg tega velicasteo razgled jo to! Oglejski stoip, ti ne prides mi vec iz spomina. Eako veli6astno vzdigujes svojo sivo glavo v temne ob-lake in kako se svett tvoj vrh o zimski noes, ko ga bledi mesec razsvetljuje! Kako dobro sem se pocutil, ko sem bil na tebi, in ko moje oko gledalo tija 5ez daljno morje in visoke gore, ter pocivaSo po tem na majhnih kocicah furlanske planjave. Tarn zdoiej pac so Ijadje le drobne mrevljr, ki so pote v potu svojega obraza za krvavi krub, ki pade od gospodarjeve mize. Tu sem pridi poMaceui prebivalec in zabil bos vse gorje, ki gloda tvojo duso od zora do mraka, in ki ti se mirnega senu ne privo§6i. Da, vesel je dlovek oa taki visavi in mislt objeti v svojem bratoljnbji vse ljudi vesoljnega sveta — a spomin, ta nesrecni spomin skali mu se to veselje. Gledati sem mislil stari 0S!eJ> ve_ lifiastoi, mogodm, uplivm Ogle], kakorsnega nam stari pisci opisujejo, a vsega tega oij cic. In res, starega Ogieja sedaj niti ne pozuas. Ko so se bili prebivalei po razru§itvi najved podali v lagune in tarn zidali kra-Ijico adrijunskega morja, postala je tndi okolica po§-doba; vinogradi so se spremeoili v mocvire in reke so predrle ^ez svoje obale; umetnijski izdelki vsi so po-kra^eni in preneSdni v draga mesta. Io zopet sem se spominjal zalosfcne pesmi Pavlina, ki pi§e? Terras per omnes circumquaque venderis, Nee ipsis in te est sepaltis requies; Projiciantnr pro venali marmore Corpora tnmbis. Kako mnogovrstni izdelki so bili, kago nam od dne do dne vec tamoioji izkopi. Menda oij nobeno mesto bilo tako bogato, kakor jo bil Oglej, razen Rima ia moreda se Pompejev. Kar se je do dandanes na dan spravilo, so izkopali najved slucajno, se U v zad-njem 6asn je vlada ktemu nekaj pripomogla. Tamosoji lekarniiBar je bil tndi stariosko 2birko napravil, toda se to lai:Sko leto trza§k^mu mestu prodaU V noci smo prisli sopet na staro stanovanje v Cerviojan. Drugo jutro, na velikonocai ponedt-Ijek sli smo v Palmo. Vreme je bilo tako, kakor si slabSega pri potovanji §e tnisltti ne raoreS. Palmi je milatrd-ajava, in ko je pod Avstriji spadala, bilo j* zivahno mestice; kupcija in obrtnija ste bih tedaj v cvetu, sedaj je vse preaehalo, in marsikedo zeli, da bi so stari avatnjski casi zopet vniili, isti casi, ko so se nasi gor-jaui po predivo v Palmo buddi. Biagostanja tam sedaj oy videti, za to so pa pob»2ni. Veliko ne maram o tem govoriti, toda cude>;, ki se je tarn neki zgodil, in katerega sem jaz v tamoSnji krerni slisal, raoram zabiljeziti. Pravili so, da velikonocnt tedea shi stt dva karabinirja po polji na strazo. Ko dojdota na popolno osamljeno mesto, zaglednta cist> nazeg.i moza, ki je na travi prav uiirno leza1. Karabinirja se vsta-vita pri njem in ga prasata o tem in dragem, na kar jtm je pa vedno en in isti odgovor dajal: „Tako bog hoce*. Po tem sta ga s plascem poknla ter seboj pe-ljala, a on se je vedno in vedno oziral. Elen kara-bioarjev se tudi ozre, io res zagleda tako lepo polje in (take vinogyade, kakor nikedar v svojem Sivenji. Drevje in trte so se kar lomile pred obdniiu sadjem, Grozdovt so bili tako veliki in zdravt, kakor v obljub-ljeai dezeli, kder med in mleko teka popotocnih stru-gah. Sli so dalje. Cudni moz se je zopet oziral, in drugi karabinir je hotel tudi videti, kaj je za hrbtom lepega. A, strasansk pogled s Vse polje je bilo po krito - z dloveSkimi trupli; kakor z.tno snopje lez-ib so tukaj mrtveci. Na pralanje, kaj to pom^nja, jim cudni moz odgovori: flLet04 bode jako rodovitno leto, Ijadje bodo tohkj pridelah, da ne bode vedelt kam s pndelki, toda pride taka bolezea, da trupei 5e kedo pokopati ne bo imel* To 1c 8v> mi pravili; v Palmi to mocno verujejo in v Gorici ve uze vsaka tercijalka to pobozno prerokovanje. Vederemol Velikunodni poaedeljek zac«njijo na Farlanskem . semenji in ocitni plesi. Tak pies je imel biti tudi v I bbzHijem Cabolani. Podalo se je tija moogo nas, go- Italijo; katero so Markomanov, Hurulpv, Gotort. Hunav, Obrov, Magjarjev i Turkov divja krdela neusmiljeno. teptala: v kat^ri so vojaski protieesarji velikrat svoje dunisljevane praviee v ljutih bojili razsojali; katera je bila bnjiSee v krvavili prepirih moj gorlssitui patrijarhi, po tem mej Avstrijo pa l&metkaiui; — kat->raje vedno iz daljave vlaiana — bodisi iz Rimi ali iz Lianca ali z Dunaja — smela svoje prosnje in tozbe samo po tujih posrelovaleih pred vladarjev prestol pokladati; — ona provincija. katera je le to laj mogla poslnli svojih prosenj i tozba kakor tudi razvoj svoje duSnn i mate-rijaln^ kultnre prifoikovati, ko so irstava aresniSi ti*r si vsled nje naro I sam i postavodajstva i npr.ivo delezi. N'aj m pristranski .starinarji za rimske naprave i p:»stave s« tako .nuvdnsujo tur si domi§ljajo, dajc rimske drzave cvetofca doba, o kateri nam Winy, Strabo, Pomponij M«?la, Hero Han i drtigi p.»ro(v;ajo, v«6n> tra-jala i naj nam poznejsi zg» lovinopisei v prijetni svesli svoje lastne za tovoljnosti pripoveduji'jo, da jo rimska drzava tudi v poznejSih tiasih cvela, napredovala ter s-.) veselo razvijala: vendar jasn> vidimo iz Dia Uassija, Amiaua, se j!! P<> propidu republike v. rimski driavi vse prema-nilo. Tako nam pri«a sic«»r optimistifni Candidas, kak) je bilo v Guleiii srednjein veku pustoSenje nas*.1 dezeb vslfd barbarskih uavalov in vsled vojska mej lastnimi vladarji, gonobljenje, skrunjonje, pobijanje pvebivaleev, katere so celo lovili in za suznje prodajali, kaj cisto navadnega. Krozskrbna anarhija pod slabotntmi patrijarhi in pod goriskimi skoro nikoli navzo&nimi grofi paS nij po-magaia takfh ran ccliti, a tudi po tem, ko se je bila gonska t gradise.mska un>jna grofija z Avstrijo zdruzila, se njena osoda nij bistveno izboljSala, kajti pogostnJ vojsku, v katerih so se sovsazniki slavnili einov se ogi-bajoci zadovoijcvuli, s tem, da so nasprotnikov territorij pnstosili, da so plenili, pozigali, i trdnjavo brezu.speSno, napadali ; po vpjukili zatrodena cloveska i zivinska kugti perijodicna Iakota i draginja; pro.lajanje i zastavljanjo drzavnili davkov po col ill okrajih (p;i gradiscanskem, bovskem, kanalskern, tolmi nskuin), gder so bila zemlji-sea ktii-tov prosta iastnina, kar pa je tukaj neznano tlako in podloznost, daije privatiu jurisdikcijo, napravts ki so kmota tlacile in za sebifme namene niol/J.% cisto po krivici utihotapilo, v tem ko sej.jnovdrzavni gruntni davek vp;.djal in je erar celo obcinska Zi'inljisca za svoj zep prodajal; zlorabljenje od fttrani dacnih zakupnikov, ki so celo izsrjjevanje za nasledko inndi tako, da je sa-mo od februvsirija do avgusta 1. 1770. provincija zgu-bila 2500 mla lih moz, ki so ali iz dezulo pobegnili, ali k vojukom vzeti bid in da s) se v casili skoro sarni starei, zono in otroi'i po vasoh nviiajiti, pomankljivo naprave za varstvo gozlov in zopjr povodnji i pusto-senjo voda, kakor tudi zop„or inocvirj.i ob morskem o-brezji, nedostatnost cest in drugiii sredstev zi obt-enje: — vse to nun podaja ialo&tno oliko, v kakovem stanji se jo nahaj.ila uasa provincija notri do konci preteklega stoletja. _________ Dalje prih. Dopisi. V Gorici 2S. apriia. — Kedarkoli se v Gorici bli- spodje, gospe in gospodicine. Z oblakov je dez rosii, mi smo se pa vendar vozih po reki Avsi. Morali smo jo po tem ua strati z iviti, stopili smo na polj^, a gorje nam io pos.-bno gospem. Tako blato ia toliko ga je bilo, da smo do kolen.t po njem gazili. Nadejali smo zaradi tega nekaj o Isko Inme, ko- pridomo tija, a vse zastonj. Z-iradi slabega vremena je bd pies prelozea ua prihodujo nedeljo; gostilne mjsmo nasb nobene, m ntj nam ostalo druzegi, nego da smo sopet v — cerkev sb. Po tem naj rece se kedo, da smo strasni iibe-ralci! Tukaj v t«J cerkvi, — kateremu sveioiku alisvet-rkici je posvsiceaa, ne vem - so sopet dajali vernema Ijudstvu o-itanke svetuikov poljabovati. Ko smo mi vstopili, vse se je ozrlo, so celo duhovuik je vstavil poljabovanje, iu skoro bi se bila se n <§a druiba po-stavila tija pred altar, ako bi se o njej potein ne go-vorilo, da se iz svetib recij oorca dela. Tezavna hoja je bila to ia saaia na sebi neprijstna, toda na naso dobro voljo in naso dovtipnost nijso neukretne razmere oic uplivale; bili smo vsi neaavadno veseli in zidane vo*je, u\ vecerja nam je pdro-rudeee, eruo-rudeee-zlate, ah kakorsua si boJi barve. Naprej ! je dan da-ties geslo vsdi omikanib, ali po oiniki hrepeneeih na-rodov; klerikalizem pa vlece z vsemt silatni nazaj, te res nice sino najocitnejsa prica mi Sloveuci, kateri smo pod klenkaluo komando ze!6 ziostuli in uinogo zamudili ter smo jeli dobivati kot narod nekoiiko ve-ljave pri oroikancih §e ie v najnovejsem casu, ko se nas je veesna odtrgala od klerikalnih vedjev in uaroda sebicuh prvakov. A zalibog so tudi liberalui dementi v mestu raz-cepljeiti ui sicer velika vecma nj.li ne toliko po raz-licuooti polilicmh tez"enj, kolikor vsltd seb«6no>ti in n-valnosti posamezmh moz, kolovodjev ene in druge stranke — ker tukaj govorimo loodveh glavnih strati-kab: o liberalno-konservativni in o hberalno-uapred-njaski. Po uasem inncuji se ob-j v glavnih uacelih strinjate in bi sme-novati stranka. NaprednjuSka stranka obsega mnogo za blagor mesta veietih in jako obdurjenih moi, kateri so prerazunini, nego bi v sodajnein, jako ugudaem po-lozaji svojvi ozje domovme spenjali inepenede roke u^z Jjdrijo. K ti'j str.u»ks bi se uajbrze in najraj§i pri-stevali tudi mladoslovenci, ako bi jira ugajalo vtikati se v mestne zadeve; kajtt obema gre pr«d vsem za svobodni razvoj n a narod n i pod lagi. Konservativna stranka itna gotovo tudi izvrstne moze v svoji sredi, ona, 6e smemo soditi po govoru, v katerem je razjasail nje nacela in stali&e dr. Pajer pri shodu konservativuib vohlc.-v dne 25. t. m. v me-stui dvotaui, z.sletluje tuJi prav bvalevredne nainene, toda da se je od napred'.ijakov cistotna od(rg.d,», na-mesto da bi /. njimi kompromis feklemla zoper — na-zadnjastvo, to nam ue more ire kaj dopudati in to tem manje, ker uastaja iz tega vehka nevarnost, da zmagajo kterikalci, kateri so uze zdaj, kukor je go^p. Pajer zagatcvlj il, preobiio z:istOi>a:it v mestuem zboru, kder sede predseduik katoljsk-ga drustv«i, dva popa iu toliko djakonovv. Tako postopastje disi po sebicnosti, in te ne morejo bili krivi - uego posamezniki v vdiko skodo iu nevaruoait liberalnim Maceiom. Prijuzno mesto Qoricasibo po nascm mnenji zopet pridobilo nistaino zavarovalo lepo ime Jiberalncga, naprednjaskegt mt'sta samo tedujy kedar bode pri voiitvah vsi liberalni ele-jnenti zdruzeni v eno mocuo stranko sluzno volili za-its intelligence, poStene iu marljive moze ne glede ali so ti malo biadueje ali vroe>je krvi, da jnn je le blagor mesta na sreu. V Gorici 28. aprila. - 2aL>ste razmere nase de-iele, kakorsue je prouzru>;ibi lrinska skba letina, je na§ dezdni zbor v petiriji do vlade stako zivimi bar-vami nasbkal, da smo pricakovali prav obilne podpore iz dr^avmga zakge za javna dela na Goriskem, pri katerih b\ si bili ubogi delalci in obrtmki kaj pmlu-iili. Toda namesto stalne podpore - dovoliio se je le pnmerno majhno posojilo v znt'bku 30 000 gll., ka-tero naj '.d se razdeiilo nifj uboge obcine, da obrnejo posojeni d^i.ar v javno-konstnu dela. A zahbog tudi tega posojila se nij; minnla je zimi in zacela \e pom-lad, cas najvece potrebe in se veduo se ne ves katera izmej progefrh obein in koliko bo dobila; pro§enj je pa toliko, da bi stotisoc goSdinarjes ne zadostovalo, ako bi se hotelo vsem le detoma us tree. In kukor je Tevs6ina v nekatenh krajib letos zarts vebk *. tako ne wanjka tudi nkder obce koristnh del, katere bi bilo dobro zapofoti in izvrsiti. Saj je na§a dezela in po-sebno nje gorski del glede skladovnih in obcinskih cest v tako Salostnera polozaji; saj manjka skoro pov-sod sposobnih solskih poslopij; saj bi obcinske dreves-nice, kakorsnih nij skoro nikoder, povsod koristile; saj zd liuje toliko obein na Erasu po prepotrebmh vodnja-kov itd. Vse to so gotovo prepotrebna dela io vse obcine, katere so vlozile pro§nje za posojila, koniaj ca-kajo resitve in, 6e se jim posreci — denara; — a obljub'jeni 30.000 gold. §e mirno pofiivajo v drzavnih blagajnicab, dasiravno je dr^avni zbor uze dayno do-volil, da se imajo posoditi nasi desfeli; bog ve, kedaj pridejo na dan! Gospodje, kateri imajo to stvar v rokab, menda ne pozuajo starega, pregovorfl: „Bis dat qui cito data. Naj bi jih na§i driavni poslanci malo podrezali. S Tolminskcga 19. apr. [Izv. dop.] Ker so v Gla-sovem dopsus Tolrainskega 17. apr. navrdene napake knvicno goapndu Winklerju podtakneoe, siv dolSnoBtste-jemo stvar nekoiiko pojasnitil Da bo Glasov dopisnik - y— priloznost imel, se sam preprifiati, kako krividno jj nafiega poslauca napadel, mu radodarno ad melio-rem frugem reducemlum z dopisom .S Tolmiuskega" v 13. Stev. Gla9a od 25. marcija 1873 postrezemo, da bo on sum in javnoat spoznala, kako kratkega spomiua in brrztaktni so uredniki lista ua verskt podlagi. Glas namree pi§e: „V 68, §tev. „Slov. Nar." sem 6ital ouden dopis „od Soce" 18. marcija t. 1. kateri brws-obzirno i uosramno po nasem ob6e spoStovamem gosp. glavarju udnha, ter mu vsakovrstne pregrdie pod-tikuje. Moja naloga.nij tukaj g«sp. glavarjatolminskega opraviewvati, ke- on tega opravi6evanja ne potrebuje in gotovo tudi ne &eli, kajti kedor nafiega gosp. gla-vurja pozua, iu kedor je njegovo neutrudljivo in n»o* sebieiio delovatije v dezejnem zboru, v de^. odborn i v njegovom uraduem delokrogn nnepris.rau8k<» i brez Htrabti" opazoval, mora prizoati, da >ma on za sloven-ski narod toliko in takih zaslug, da nij tnogooe nje-govega n e o m a d e i v a n e g a i m e n a oskruuiti, uaj si btrastui dopisnik v n81ov, Narodtt §e tako debelega in ernega obrekovanja izmlijuje. Kukor preteklo leto una tudi §e dnndanes g. W. fiiste roke in zamore §e vsakemu v obi%»z pogledati zavolje sebtC'iiosti in slepanj, ki mu jib dopisnik -y~ pjdttka, pa ne tako wueki drugi," kakor nam dokazi pritojo. Govori se, da neki drugi se jo iz strasti in sebid-nosti vstdi zvijae posluzil, da bi svoji star§i s^slri de-diifiino prvoiojenstva vzel. S'iVarv je taka. Neki du-boven iz B^rginja je posestvo v Suindi-^u kupil in za-pu^til, da v ale prvorojua iz tiste druzine to podedva, Prva rojeua b.la je dekli a. Pa nni>kdoM*) ji tega ne-privo^ei, temac, ko se je nekaj jnridien.h paragrafov na Duuaji naucil, g i sveta mtsel obtde, da bi to ua se spravil, kar bi mu se prav dubio prilegalo. Prav pri-jazao sestro nagovarja, da mu to pravico pripusti samo za to, da se po Gon§kem oslavi, po tem jej p* kakor dober in bvalezen brat vse vrue. Qua je pa dobro ve-dela, s kom ima opraviti, in ker se mu nij botela z lepa udati, ji druge neprijet ne sitnosti napravi, kar pa mu je vendar spodle^elo. Da se da ljudstvo slepiti, po tem pa svojo slepoto spregleda, tt dop. —y— wneki drugi* izvrstno sprice-valo iz lastne poskuiuje dati zamore. Pri volitvah leta 1867 je „nekdott svoj zlati red v 2tpu v Tolrain priuesel, ga v Preseloovi gostilnci volleem kazal, in pravil, kako mogocen je vsled tega odlikanja postal, di naj mu le svoje zelj« in potrebe naznanijo, drugo bo vse njt'gova skib. Posku§nja je volilee pa druK»ce poduesla. Se svojo bistroumnostjo si je nrtekdo" v de^. od-boru iz Dobiarskega blaga vedel sukuico, pa morebiti §e kaj diugega om stiti, od desar gospod W. se nikoli sanjal mj. Kako se je Bn<>kdo* na Tolminskem kot poobla-§6enec dedieev rancega gosp. Kovaci6a protidolznikom obnalal, je morebiti uze vsem znano, pa opomniti je treba, da so stroski za tozb« kapita! presegli in ta ^nekdo" se je v lasttu koeiji iz Goricev Tolmin vozil. Pri vsem tem je §e „nekdott zlate sanje imel, da ga bodo tukaj v drzavni zbor volili, kakor d«, bi jim nf nam bode nepozabljena ostala. v-';'^/ Gkde beracenja W. zapomni si dopisnik —y— -ta -^ lepi nauk: OSabnez hoce povsod le prvi biti, od sebe rad in ydiko goyori, vse se tako majhno dobro, kar je storil, ali stori, prav v»dao razoieva, ker je pola lastne hvale, druge pa zaniduje, obrekuje, vse njih" slabosti presodi, in ce druzega ne more, jim slabs nu-mene po Itika. Kar iznevere g. W. tide, ne trudi se -y- toliko njega opazovati in uie soditi, da ne bo§ pn lastui 6edi fikode trpel. 25. raaja 1868. so priSle teraeljaepostave nasvet-lo, od katerih prevzv. nadSkof goriSki v svojem pastir-skem listu od 14. juirja 1868. sleieco pi5e; flDer r'd-mischc Papst hat die obt-rwahnten Gesetze dec 03ter-reicluscben Staatsregieiung uieht nur uieht gebilliget, sondern iu der am 22. Juni d. .1. zu Iiom in gelieimen Con8istonum gohalteuen Allocution auadriicklich ver-woriVn und verdammt.tt Kako pa nekateri dubovni rayue te postave z vladno pudporo izpdjevati poraa-gajo v Skodo sv. cerkve, tega dopisnik -y— ne ve5? Tuktij inniH lepo priloznost, najpoprej lastoi tabor pred nesredo braniti. Varuj setdop. ¦—y - korrupcije, ki bi po la&njivih uapadib in pe vasi stari segi postala, pospeSevati ia fiiriti mej gonskimi Sloveuci, vse drugo pa pripusitimo pogumnosti nasega puslanca, ki bo na Dunaji za narod ue lutercsse se tuko vedel potegovati, kakor na-Tolmitiskem marsikateti deiuoralizaciji jez postaviti. V imonu vec voliloev. V Twtu 28. aprila [Izv. dop.] Nij dolgo od tega, kar je hd niibor vojakov v Tratu. Tu se jo vidolo zo» pet, kako mora okoltea zaradi luesta trpeti, ker oko-liaki fantje so zdravi in krepki; v mestu pa je vse pohabljeno na dusi in na tele^u. Trza^ko inostnosta-re§mstvo tiosi v iiht h veil no blagor nkoraunuK na je-ziku, kednr za njth dobro gre, a r.a drugi strani na-klada okolioauom od due do due veco davke in odtegujo slovenleiui se isle ^ravice, katere je kedaj imebi. Pred letom dnij je nas municipij sezidal palaco, ki je bolje kuruiku nego poslupju podobua, in letos je bodo neki da dim podvli, da jo bodo v novem slogu zopat sezida'i. Glejte okoli6ani, katu vas denar hodi I G, po-»lanec NadliSek je v zadnji mestni seji izpro-sil 1000 gold, za zvepljanje tit v okolici. Ali aij to zopet zanjka za nase volilee? Magistrat se bo pri novib volitvah sopet na take benefice naslaojal. La-honstvo se pri nas siri ol dne do dne, iz tega bi se lehko izkopali, ako osnujeaio lastno gospodarsko pol. drustvo, kar se uze nasi Skedeujci se umislili. Tedaj okoticani ua noge iu osnujte pobticuo drustvo, ki bode trdno bori§ce proti lahonstvu. Politicni pregled. Driavni zbor, ki se bode uajbrze 10. maja odgodil za 2 raeseca, ima, zdaj dolgc in va2ae soje, da resi mnogo matorijala, ki ga so caka. Sibornica je to dni potrdila postavo o zempSuih kujjgah jsa Nife-Avstrijsko. Mi Gori&ni sine teh knjig menda najbolje potrebni, pa bog ve, kedaj jih se dobimo. V saboto je bila na dnevnem redu zadnja konfesi-jonalua postava, o urejenji zunanjih razaaer kloStrov uasproti draavi. Ta postava, katera je bila v ge-neraini debati sprejeta z veliko vefiino, ue namerava po nikakem klostrov odpraviti, ampak daje klogtrotn samo tiste pravice, kakor jih imajo druga posiavna druStva in obfiine, ampak drzava si pridr^uje, da poseze vines, kakor hitro bi kloSterska druStva tako postopala, da nij driaviv korist, Tedaj ta postava namerava enakopravnost pred postavo vseh dr^avlja-nov, naj si uze bodo kmetskega, gospodskega ah duhovskega stanu. Porofevalee o tej postavi bil je dr. Razlag (prvi slovenski porocevalec v dr^. zboru) Debata o tej postavi nij bila posebno burna; go-vorili so 4 pravnarji proti in'3 ustavoverci za postavo, koneeno je pa dr. Razlag kot poro&valec dolgo in prepricevalno govoril, omeniti je posebno, da jezuviti so sploh nevarai in so Slovanstvu mnogo Skodovali, kajtt jezuvitje so bili, ki imajo bist-veni delez" na pogiou Poljske; odgovarjal je prav tehtuo protigovornikom in tistim, katerim se zdi postava premalo odiogu'a, pravi: bolj^a je sdvrazmca dobre stvari. S tem ho5e refii, da boljsa postava sama po sebi pride. Zdaj traja speeijalua debata o tej postavi in gotovo bode tako sprejeta, kakor jo je utrjeval dr. Razlag. * V gospodski zhotmi se je sprejel prorata za 1. 1874. Po tern je bila debata o postavi gled<5 urejenja doneskov v religyski fond, goyorili so proti kafdinali Kauscher, Schwarzenberg in knez Lobko-tic; baron Hein pa za postavo in za njim je mi-minister Stremayer zopet povdarjal, da tukaj gre samo za zboljsanje stanu nizji duhovscmi. Delegacijam je grof Andrassy predlozil rndeCo knjigo, to je zbirko vseh vaznih dopisov, ki zade-vajo znnanjo politiko; vaznega se tarn ne nabaja prav niS, ker minister zunanjib zadev navadno samo to pov<§, kar se mu zdi prav, vse drugo bolje vazno in zanimivo pa zainolSi. V ogrsM zbornici se pripravlja postava o ci-yilni zenitvi. Neki italijanski klerikalni list javno tozi pa-pe2a, da jo bil on prvt revolucijonar in da je on se svojo nodoslednostjo uzroSil zedinjeno Italijo; po tern pa se je ultraniontanizmu tako v narocje podal, da je vse liberalne elemente od cerkve odstranii; dokler ta papez zivi, se bode cerkev vedno bolje rn-iila, ako bog ne pomaga. Na Franeoskem je najveca* zmedenost, posebno raej inonarhifao stranko; minister Broglie hofie zqpet zediniti vse desnicarje, pa ma je spodletelo; monar-histi zdaj stavijo vse upanje v grofa Chamborda, on bo prevzel vodstvo stranke in se pveselil v Ver- Na Spanjskem se se zmerom vse suCe okoli Bilbao; republikanci streljajo s kanoni na karlis-tiiSne Sance, do resuega sprejetja pa se nij prislo. Srbski knez Milan potnje zdaj v Carigrad, da poravna vsako diferenco se* Snltanoui. Na Svicarskem je morala vlada proti klenkal-eem v nekaterih krajib iutervenirati z vojno silo. Razne vestt (Ubcni sbor pul. ilrulivn *•<•), pri kateiem je bilo navzocnih 53 samih odlionik oioz in zupauov iz GoriSkega, jo skUnil petieijo na ministerstvo zarad dveh oddelkov porotuih sodmj v Goiici in Trstu iu resolu-cijo, da se povabijo vai goriski in splob vsi slovenski drzavni poslaoci, da te paticije v drzavnem zboru o-raenijo in stavijo doticno resolucijo im ra msteriU'O; po tein da ima biti tabar pri Tolminu se samo toeko o predelski zeleznici in da dan ;tabora odbor odloei; ob enem ae sklene, da mora odbor tiidi pohtieuo dru-Stvo Gorica povabiti k sodelovanju za tabor iu na posted obvelja predlog, da se drusJvenem organu da 50 fl. in po mogocosti se vec letne podpote. Sklenil se je obc. zbor ob 4 uri. Natanjcno porocilo prihodujie. (»«s«ne voiiive) v 3. razredu so se vSeraj vr§i-le. Agitacija od obeh strank, klerikalne in liberalne, je biia velika, denar je imel menda najvee upliva; neka-teri so od obeh strank denar vzeli; kar je Jjudstvo napotiio do mnenja, da morajo biti pri magistrata niastne siuzbe, klerikalei so se vrh vsega po ulieah metali neke surove pamflete na liberalne kandidate; ukljub esemu temu pa so klerikalei sijajno propali in so bili izvoljeni liberalni kandidatje Dr. Maurovich z 24$, Dr. Verze gnassi 246, Janez Kovaeie 244 mej 384 glasovi, kar je znamenje, da se je vendar to uresnieilo, kar smo v 14 §tev. prevideli, da namree klerikaleem je odklenkalo, ker imajo zdaj tudi vlado proti sebi. — Srednja stran-ka nij imela svojih kandidatov. — V soboto bo volitev v drugem razredu, v tern postavi vsaka stranka svoje kandidate. mogoSe pa je, da todi v tern razredo zma-gajo odlocni liberalci, ker je srednja stranka postavila take kandidate, ki nihee ne pozna. Ve6 o volitvah spo-rofiimo prihodnjie. je (€S. Hntralt Vranjo) \z Meng§a doma, novan asistent na goriski kmetijski drnzbi. (Pinaucni sstf>no r»biskan in da v Concordiji malo dnij poprej nij bilo skoro prav nic plosaleev. MEadina sejo vrtela do bflega dne in take domaee zabave nij bilo Se kmalo. — Oitalnica ima leios ocividno sreco in to mora yeseliti vsaeega rodoljuba, razun kaccga samopridnega intriganta. Kmetijske i trgovske vesti. (RazpiB daril za dobro urejeria gnojis^a.) D.t bi naSe c. kr. kmttijsko drustvo mej kmatovalci te dezele pospesevalo tudi umno n.v'nanje z goojam, ki jt> pod-laga vspga poljedelstva, bofie pr.poiooci s %e.n, t ;r r.»z-pisujo devet daril po 50 fl. Kedor ima gnojisee urav-nano po potiuku, ki bo tudi v nsem lista natisnen, smo se oglasiti za danlo. Splosui pogoji dobro me-jenega in darila uredoega g(t<>ji§ca so: 1. Guojisce mora biti tako urejeno, da more gnoj na njem prav dobro vreti in izdelovati se, da ne od-teka gnojnicu, ntti ker je duo gnojisua prodirno, niti da pada kapnica (dez iz strehe) na gnojni kup. Prav tako mora skrbtti se, da se vsi nb* zlj vt drobci ol>-varujejo v gnojt in s.cer s potresanjem niavca ali vi-tnola i. t. d. 2. Urejena mora biti gnojua jama, da se vsa v njd steka gnojnica iz gnojisfot pa tudi r/. hleva, in &% se z njo poliva gaoj na guujisci, du vedno enakomeino vre; plesnjuv ali *u gnoj ne velj;i. 3. Gnoj mora bitt plustasto ra/,SM-jen na gnojisci, tako da se nahaja na posebui plasti gnoj, ki je bil naj poprej izpeljan iz Ideva na gnoji&ce itd. 4. Prav tako mora biti gnoj na gnoj.Sdi veckiatin trdno pohojen od zivalij. 5. Dobro je, da je gnoj plastasto pokrit z zemljo, pa vsaj da je povrsje poknto z zemljo za tri pake debelo. 6. Pregledovalni in presojevatui odbor bo se pre-prical o dobroti gnoja, ali je tudi gospodur vse stoiil, da je gnoj pravilno se kuhal i. t. d.*, le lepo urejeno gnojiice §e ne /adostuje. , 7. Mej enako vreduimi prosilci bo imel prednost, ki bo imel gnojiSde lako liredjenn, da se more do njc-ga lebko dobajati z vozom, da je piav naravno brez po-sebnih umetnostij in velikih stroSkov uapravljeuo. 8. Posebno prednost bodo imeli tudi oni go^po-darji, ki nnpravljajo mesani gnoj (kompost), ter.umejo porabiti vse odpadke, katerib se dokaj nabaja v kme-tijab na pr. trsje, cestno blato, tnalovina, tisk«f, 2a-ganje, veje, listje, pepel ia pepeluSka, s>aj«», blato iz bajerjev, odpadki od svilopiejk, kebri, kri, kosli, el«>-v(-sko blato, sekretuica in mnogo druzega, kar more zdatno pomuozitt gnojni kup. Prosilci naj posljejr> doticne vloge c. kr. kmatijs-kemu drustvu po naeelinkih. do'icue kmetijske poddruz-nice do konec decembra tek. leta (1874). Poseben presojovalen odbor kmet>jskega druStva bo pregledoval doticua guojisca po tern meseca februvarija 1875., ki bo prisojeval darila, ki se irnajo tako-l; raz-delili: 4 darila za pol. okraj GradiSee, 2 daiili za okraj goriski, 2 darili za okraj tolminski in 1 darilo za okraj Sezana. Ko bi ne bilo dovelj prosilcev iz doticoega okraja, more se darilo, ki je bilo namenjeno za oni okraj, podeliti gospodarju iz drugega okraja. C. k. kmetijsko drustvo v Gorici meseca marcija 1874. Podpredsednik: V. pi.'Bitter. Tajtik: Streinz. (Rtbr.Iov z dinamitom) je, kakor smo u2e pred-lanskem v „Sociu pisali, ribam kaj nevarna re^r ker se na ta nacin pokonea v kratkem cam vesribji plod. Vendar eukrat je tudi namestmjstvo v Trstu zvedeb za aevarnost ribolova z dinamitom, katera pri nas na GoriSkem dan za dnevom raste, in je s posebnim de-kretom na zupanstva ostro prepovedalo diuamit kot sredstvo za nbolov ob enem pa tudi obecalo, da se suuje prav, sposobna in ostra postava, katera bo sploh uredila vaa vodila za rtbstvo. Prav take, eeravno malo kesno I (&ivmozdrnvnik) g. perko, ki je dovr§il svoje stu-dije na Dunaji, se je stalno naselil v Gori,;i. Potrebo zivnozdravnika smo u2e davoo cutili v Gone', posebno pa slovenskega; zatort'j pi n-*j se nasi zivinorejei v vsaki stli obrncjo na gosp. Perkota, ki zdaj stanuje v gostilnici pri Lizi v ftabatisci. (Kmet»jske knjige). Kakor smo izvedeli po G. listu, ima na§e kmetijsko druStvo prav dosti dobnh poduc-nih knjig za kmetovalce. Napredka zeljni kmetovalei, udje tega drustva jih lebko dobe na posodo in ker je tu«H dosti slovenskih, naj na$i gospodarji pridno segajo po njib. Kmj-tijsko druStvo 2daj uze prav marsiknj korist-nega napravlja in §e te6 bi lebko, ko bi se prav dosti ndov oglasilo, zatorej naj bi se le vsi premoznejli Slovene! vpisali v tako korAtno druitvo. (Vreme) je zdaj postalo pravo aprilsko, nestano-vitno, vsaki dan imamo soloce in dez; y saboto je v Gorici in okolici se celo toca padala, toda le malo je je bdo in nij skoro nic poSkpdovala. Vse je pa zdaj v najlep§em cveta, goriSka okolica je praznidno oble-eena — pravi raj. Vendar pa §kodi to vremw komaj izle^enim kavaltrjem in bog varaj, da bi dolgo trajalo. Zaduje dni, v tvorek in sredo, postalo je prav inrzlo in borja pise, kar Se ved sadju iu sviloprejkam skoduje. (Cene) zita padajo v resnici, kukor smo uze zadnjic to prerokavali. Tur§iea je te dm padla za 30 soldov pri starju (if. IXQ)\ lepe robe star se dobiva iz Trsta franko Gorica po gl. 7. it, 116; ker se pa v Trstu pricakuje mnogo ladij z koruzo bodo cene v 14 dueh gotovo se mnogo ]>adU', iu ne scg.mo predalec, ce lecemo, iia jo bomo su to spomlad kupavali po t gol5 2 _. a H) l 70 l m :$ 40 2 G7 2 50 41 — 11 11 10 42J 35! __ 20} _. K>| — 60 Rii I. vrste po 13 II. vrste po 12. po 10.50 V. Trste po 8 fl. ill. Trste po 10.50 IV. mt« Moke is IUUerjevih tnlinov v Stradicah.* Sk zakljemt St. L po 16.10 St II. po 15.10 St 111. po 13.80 St. IV. po 12.50 St Vt po 1150 VI. po 9.30. Brez laklja: OtroM drobni po 3.30 otrobi debeli po 3.— fl. Samo fl. 135 a. t., franko Trst, stane maiina za mlaenje, najnovejse konstrukcije, mlateca. v dvea urab toliko zita, kakor trije mlatiei v enem dnevn, pod garancijo in do-Toljrajem poskuinega obroka. Ph. MAY-FABTH & Comp., MascWnenfabrik, Frankfurt a. M. Tee" pri upravnijatvu „So«$ea. * UsXmk: VIKT0B DOLENEO. Izdavate^* in za urednijStvo odgovoron: ALOJZIJ VALENTINCiC. — Tiskar: PATERNOLLI v Gorici.