Št 631 : Posamezna itevilka • vinarjev : JUHO* Mm]« Hik daa — ta« ok n»4el)ati I« — •hi !)«*«], ob poiMdtljklh ob N. NmMm *«•*•: v Ljubljani v nptavaUkv* !•*>. >riali Mnal0rii še ved"°- i Spremstvo je bilo v neredu, obleke raztrgane, obrazi bledi svMarka * ^ 'ak0 ““J*™ K p4‘“onat* od grože^rT gneva. V Palač°' jC Z3rjul doŽ’ n0r in besen osemstoStm5žP P* so doževi zaPazili Mttanje čete ki je štela nad Kandiano ji je korakal na čelu hotelS?.V paradni me4 |e liJal S= vedno v nožnici; ni g. na njegovih 'temeSf '*V°V ^ “ |C St'Kal stari svel — Svoboda! Svoboda! Svoboda! Dož je pogledal okrog sebe in videl, da beži večina nie-govih senatorjev. Le kakih petdeset Švicarjev se je še držalo ob duhovSČ™ i' bila izginila že zdavnaj'izm£ vseh imenitnikov so se ga držali le še trije člani Desetorice. četo 1 !Judje so v Par trenotkih obkolili to malo se snvrt0^3” ^ gledal RoIanda’ kakor Sleda ^vek bližajočo Meč, ki ga je držal v roki, mu je padel na tfa. (Dalje.) lota odloča tudi o meni (posamezniku) Končujem s spominom: Havliček je mislil, da bo na Slovaškem in vzhodnem Moravskem središče naše kulture. Štejem si v čast, da sem poslanec za Valaško in del Slovaškega, in imam često pri potovanju po teh krajih priložnost na to misliti. Vidimo, da dandanes ni mogoče kaj takega. A vendar je to strašna politična napaka, da se pri narodnem delu pozablja na dva milijona izdatnih in močnih članov našega naroda. Slovaško lahko veliko pomeni za preroditev češkega naroda, toda najprej se mora preroditi samo. Dostikrat, ko vidim, kako ta naš Valašek in Slovaček pi-jančuje, kako srka vase klerikalizem, poleg duševnega tudi telesni strup, mi vedno šine v glavo pesem: »Bajtica je strgana, da solnce vanjo sije!" To je seveda lepa reč v poeziji J V vsakdanji resničnosti pa mora izginiti, zato vam polagam na srce: ne le navdušenja, temveč tudi praktično delo: Bodite pametni! N—n: Iz slovenskih krajev. Iz Vevč. (Občinske volitve v D. M. Polju) Pozor volilci! Napišite vsi na svoje glasovnice sledeče može, ki Vam jih priporoča neodvisna kmečka stranka, kateri bodo z vsemi močmi delali za blagor in korist občine I I. razred. Odborniki: Ivan Paternoster, Studenec 27, Anton Robida, Zg. Kašelj 8. Franc Babnik, Zg. Kašelj 35, Franc Grad. Zg. Kašelj 19. Franc Plevnik, Vevče 53, Ivan Benčina, D. M. Polje, Andrej Hlebš, Sp. Zadobrova, Andrej Avšič, Sneberje 9, Ivan Klešnik, Zalog 38 Namestniki: Franc Rode, D. M. Polje 1, Andrej Paternoster, Vevče, Jernej Šuštar, Sp. Zadobrova 25, Anton Hlebš, Zg. Kašelj 61. II. razred. Odborniki: Avgust Kuhar, Vevče 49, Ivan Kočar, Studenec 8, Jožef Rojšek, Slape 15, Ivan Primar, Zalog 31, Ivan Stele, Zalog 33, Alojzij Rahne. Zalog 7. Ivan Marn, Sneberje 24, Matija Dovč, Sp. Zadobrova 28, Mihael Zajc, Sneberje 14. Namestniki: Martin Cimerman, Studenec 4, Franc Cerar, Slape 23, Jožef Podgoršek, Vevče, Ivan Kobal, Zg. Kašelj 28. III. razred. Odborniki: Franc Sicherl, Zalog št. 39, Jožef Babšek, Vevče, Ivan Strah, Vevče, Anton Kočar, Slape 25, Ivan Grad, Zg. Kašelj 25, Ivan Zupančič, Sp. Kašelj 23, Mihael Gabrovšek, Studenec 5, Andrej Porenta, Vevče 4, Franc Močilnikar, Zg. Kašelj 14. Namestniki: Jožef Hrome, Vevče 5, Martin Godec, Podgrad 16, Franc Stare, Zalog 5, Franc Kačar, Sp. Kašelj 10 Podobčina Zadobrova. Odbornik: Jakob Gregorc, Sp. Zadobrova 19. Namestnik: Anton Snoj, Sp. Zadobrova 27. Podobčina Slape. Odbornik: Leopold Kuhar. Namestnik: Franc Grum. Podob-čina Kašelj. Odbornik: Ivan Jamšek. Namestnik:: Ivan Lovša. Podobčina Sv. Agata. Odbornik: Blaž Loboda. Namestnik: Jožef Marolt. DNEVNE VESTI Klerikalci prete. Klerikalni žur-nalisti se hvalijo okrog, da bo baron Šchwarz klerikalcem na ljubo zavlekel sklicanje obč. sveta do Novega leta. Dr. Šušteršič je na delu na Dunaju, Šchwarz pa tukaj. Klerikalci kujejo za občinski svet posebne bojne načrte s katerimi bodo ovirali redio delovanje. Klerikalci bodo zahtevali, kakor so te dni izdali, enake podpore za klerikalna društva kakršna so dozdaj MAH LISTEK. MILAN SKRBINŠEK: Epizodne vloge — kritika in režija. »Režiser kot igralec" je naslov kratkema članku v torkovem »Narodu". Ta članek je spisal človek, ki nima v gledališko umetnost niti najmanj vpogleda, in če potem še tako kriči, da je »redni obiskovalec našega gledališča". Ali je v tem oziru res tako omejen, ali pa se je hotel v svoji neumestni hudomušnosti, da ne rečem zlobnosti, ponorčevati iz igralcev, ki režirajo in igrajo obenem ta-kozvane »glavne* vloge. Oboje je mogoče. A bolj verjetno je, da je ta g. I. napisal oni naravnost nemogoč članek v svoji veliki omejenosti, pomešani z bahavo domišljavostjo, o kateri priča posebno zadnji stavek, ki pravi: »S tem smo torej glede igranja režiserjev na jasnem in prepričani smo, da ostane pri našem gledališču v tem oziru vse pri starem." Sedaj ve torej ves slovenski svet: tako je, kakor pravi g. L, in drugače sploh biti ne more. Sicer pa gospodu I. ni niti tako zelo zameriti, kajti prepričani smo, da napredna društva dobivala. Zato so se oglasili z enakim programom tudi Nemci. Klerikalni občinski svetovalci bodo po novem letu v občinskem svetu predlagali takoj zvišanje občinskih doklad od 35 na 40 odstotkov. Klerikalci in baron Schwarz so preprečili, da mestna občina ni mogla do zdaj pričeti z zgradbo kanalov-zbiralnikov v Ljubljanici. S tem bo imela mestna občina v prihodnje tem večje stroške, ker bo treba vsled osuševanja v glavnem kanalu z delom hiteti in delo dražje plačati. »Ljubljana vzor Dunaju", pod tem naslovom priobčuje včerajšnji »Slovenec" notico, v kateri pravi, da smatrajo na Dunaju volilni red za Ljubljano vzornim in da bi trebalo vpeljati ga tudi na Dunaju. Princip, na katerem je ljubljanski volilni red zasnovan, je res dober, ali dveh določil ne more nihče odobravati: da volijo v Ljubljani okoličani, ki imajo svoje občine, in pa pluralitete. Na celem volilnem redu je dober samo proporčni sistem, ki omogoča njihovi moči primerno zastopstvo vsem strankam pluraliteto mora pa vsakdo obsoditi kot krivično, kakor je krivično tudi to, da plačanje osebno-dohodnin-skega davka ne daje volilne pravice v I. ali II razredu in ravnotako je krivična zahteva po triletnem bivanju v Ljubljani, da se dobi volilna pravica v III. raziedu. Ti nedostatki naj se odpravijo in ljubljanski občinski volilni red bo res moderen. Proporčni sistem za volitve v deželni zbor! »Slov. Narod" pledira za reformo deželnozborskega volilnega reda in pravi da bo takrat, ko bodo klerikalci sklepali o reviziji občinskega volilnega reda za Ljubljano ugoden čas za narodno-napredno stranko, da stavi predlog za revizijo deželnozborskega volilnega reda v tem smislu, da bi se tudi tam vpeljal proporčni sistem. Čisto prav, kar je dobro za Ljubljano, naj bo dobro tudi za deželo, po našem mnenju naj bi se vpeljal pravični proporčni sistem pri volitvah v vse avtonomne korporacije. Klerikalci ne morejo temu nasprotovati niti s stališča svoje stranke, saj vedno zatrjujejo, da imajo v deželi ogromno večino, torej ne bi imeli od proporčnega sistema nobene škode, ostali bi pa dosledni. Nepotrebna jeza. Iz včerajšnjega »Slovenca" je razvidno, da so klerikalci zatrdno pričakovali, da zmagajo pri občinskih volitvah v Kranju. Po svoji stari navadi blatijo klerikalci naprednjake, da so zmagali le s pomočjo sleparij in terorizma in zatrjujejo, da bodo vložili rekurz. Kar na delo, saj vam tega nihče ne brani. Poraz bo potem še hujši. Žalostno a resnično. Odgovor justičnega ministra dr. Hochenburgerja na dr. Ravniharjevo interpelacijo glede Elsnerjevih odredb je tako nekaj ne-čuvenega in žaljivega za ves slovenski narod, da je tu potreben najskrajnejši odpor merodajnih faktorjev brez razlike političnega prepričanja. Kak krik in vik bi nastal v nemškem Izraelu, ako bi se kak minister v takem tonu upal odgovarjati kakemu nemškemu interpelantu. Seveda mi moramo mirno prenašati udarec za udarcem, katere nam deli vlada, kakor se ji zljubi. In našim takozvanim ljudskim zastopnikom, klerikalnim poslancem se zdi celo Hochenburgerjev odgovor naravnost imeniten in zadovoljiv. Zapomnijo naj si, da je usoda maščevalna, in da se bo prejalislej maščevala tudi nad njimi. Ako ste torej ljudski zastopniki, poslušajte glas naroda, ki pravi: Zapodite dr. Hochenburgerja iz Dunaja tako, da ne bo mogel poprej pogledati nazaj, predno ———M———---------------------------— ' ni edini »redni obiskovalec našega gledališča", ki ima o režiji in o igranju režiserjev, in še o mnogih, mnogih drugih gledaliških stvareh tako napačno naziranje, ki bije resnici naravnost v obraz. Obsodbe vredni so le oni, katerih dolžnost bi bila naše občinstvo poučiti, a ki tega niso storili. Pomislimo samo, koliko zla se zaseje s takimi članki v vse slovenske kraje, kjer obstojajo diletantski odri. Ljudje, ki nimajo sami trdnih naziranj o oder-shi umetnosti, se takim člankom slepo udajo in jim verujejo. In po vsem tem, kar je skvasil g. I., morajo priti ti diietantje do 'naziranja, da so dramatična dela in odri zato tu, da more vsakdo, ki ima priliko na odru nastopiti, zasledovati egoistne cilje, Zato je naša dolžnost, da take članke, ki hočejo potegniti muzo Talijo z njenega prestola, da posade nanj reži-serja-igralca, zavrnemo in popravimo! Torej čudno se Vam je zdelo g. L, da smatram za edino pravilno to, da igralec v drami, ki jo režira, sploh ne nastopi, ali pa vsaj ne v »glavni* vlogi, Pa Vam nič ne pomaga. To naziranje, ki ni le moje, temveč tudi vseh gledaliških estetikov vsega sveta evropske kulture, je in ostane pravo, in če Vi še tako »zmajujete z glavo" ter se »čudoma čudite". Na tem ne spremeni tudi nič dejstvo, da so »do-sedaj še vedno igrali pri nas režiserji ne priteče v Gradec, odkoder je prišel. Klerikalci In dr. Hochenburger. Mnogim — in tudi nam — se zdi prav čudno, zakaj ostajajo klerikalci povodom Elsnerjevih jezikovnih fer-manov in odgovora justičnega ministra dr. Hochenburgerja na interpelacijo dr. Ravniharja tako pasivni in ne storijo ničesar v obrambo slovenskega jezika. Piijatelj lista nam pa pošilja naslednjo kombinacijo: Zadeva Kregar-Štefe se nahaja sedaj v rokah pravosodnega ministra dr. Hochenburgerja in ravno radi tega se mu klerikalci niso hoteli zameriti s kako odločnejšo akcijo v obrambo slovenskega jezika na sodiščih, dr. Hochenburger bo pa kvi-tiral to »korektnost" naših klerikalcev s tem, da afero Kregar-Štefe — potlači. To je kombinacija našega prijatelja, bodočnost pa še pokaže, v koliko ima ona stvarno podlago. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes v torek se poje prvič glasbeno izvrstna H. Geubergerjeva opereta »Ples v operi", ki ima tudi izboren libretto. Predstava se vrši za nepar abonente. »Le po glavi ne! Le P° glavi ne!" V Domažlicah na Češkem ne slišite zdaj na cesti drugega, nego »Le po glavi nel" Dečki po cestah kričijo „Le po glavi nel" Ko po gostilnah trkajo s kozarci, ne pravijo več »Na zdravje!" ampak vsi kličejo unisono: ,Le po glavi nel" — Tujcu se to zdi seveda zelo čudno, domačini pa mu drage volje razložijo celo historijo. V Domažlicah imajo namreč Marijino družbo klerikalnih baculj, kjer se nahajajo brumne hčerke meščanov, lepe mlade device in žene pa tudi stare tercijalke. Neki tamkajšnji »duhovni oče" posebno mlajšim rad podeljuje duhovno tolažbo. Mlado ženico F. je hodil pobožni far tolažit kar na dom po noči, če je sijal mesec ali pa ne. Njen mož je pa celo reč ovohal in zaljubljeni parček presenetil v precej sitnem položaju in začel z debelo palico na vso moč udrihati po častitljivi duhovni posodi; ubogi celibatar pa je kričal na vse grlo v smrtnem strahu: »Le po glavi ne! Le po glavi ne!" in tekel napol napravljen, kakor je bil, kar so ga noge nesle po temnih ulicah pred maščevalno palico varanega moža. 16 aretacij. V soboto je policija aretirala nič manj kakor 16 oseb, večinoma same razgrajače in postopače. Razgrajajoči pijanci. V soboto ponoči je neki pijani knjigovez v Hil-šerjevi ulici tolkel po oknih in tako zelo vpil, da je priklical stražnika, ki ga je po dolgem prigovarjanju srečno spravil v njegovo stanovanje. Na Mestnem trgu je bil aretiran neki pijani delavec in po potrebnih informacijah zopet izpuščen. Predrzen vlom. V soboto ponoči je pri peku Jakobu Trčku na Bregu uslužbeni pekovski pomočnik zaslišal škripanje vrat. V veži je zapazil neko moško osebo, ki se je ravno splazila na cesto. Pekovski mojster je odšel takoj v trgovino in zapazil, $da je neznanec ukradel iz omare poleg spal nice, kjer leži dekla, 550 K denarja. O tatvini je takoj obvestil policijo, ki je odredila hitro najširšo preiskavo. Tatovi so bili v resnici že naslednjega dne aretirani v Trstu. Neposredni tat je leta 1895. v Zaklancu pri Vrhniki rojeni pekovski pomočnik Matej Škof, ki je bil dalje časa pri Trčku v službi. Njegov pomagač pa je bil neki delavec. Policija je zvedela, da sta se tatova odpeljala ob treh ponoči z vlakom v Trst in tržaško policijo o tem takoj telefonično obvestila. Ko sta se tatova ob polu 7. uri zjutraj srečno pripeljala v Trst in kot »nobl glavne vloge". Jim je pač manjkalo pravega razumevanja za stvar, ali pa so bili v to prisiljeni. Vsak naslednji stavek imenovanega članka je takšen, da ni mogoče odgovarjati nanj posamezno. Naj torej napišem v odgovor in pouk razpravo, ki sem ji dal naslov: epizodne vloge — kritika in režija. Te tri stvari so namreč v takšnem medsebojnem razmerju, da nam razmišlje-vanje o njih ovrže vse trditve imenovanega članka gospoda I. Pri nas je sploh jako malo razu mevanja za gledališko umetnost. Da, v gotovih slučajih so naziranja z resnico celo v nasprotju. In to ne le pri publiki, temveč tudi pri kritiki in v redkih slučajih celo pri igralcih. Takšna točka so n. pr. tudi epizodne vloge. Vsak obiskovalec našega gieda-lišča je opazil gotovo, da igrajo pri nas takozvane »glavne* vloge vedno ene in iste osebe, ter da se igrajo epizodne vloge največkrat najslabše. Posledica tega je, da je skupna igra vedno jako pomanjkljiva, da je vsa predstava nekako raztrgana. Ko bi se tudi pri nas upoštevale epizodne vloge tako, kakor jim gre, to se pravi, ko bi jih ne smatrali igralci, in bi jih ne označevala kritika kot nekaj postranskega, bi se to ne godilo. Saj so v splošnem epizodne gospoda" izstopila iz drugega razreda v vlaku, sta bila takoj aretirana in izročena tržaškemu sodišču, ki ju bo ekspediralo v Ljubljano v zapor. Nesreča. Pred kratkim so se na Prulah igrali otroci in premikali vozove tvrdke Czeczowiczka. Osemletni železničarski sin Maks Zabukovec je padel nenadoma pod voz, ki ga je na levi nogi težko poškodoval. Dve tobačni delavki sta odnesli otroka v svoje stanovanje in ga za silo obvezali. Nato so otroka na odredbo policijskega zdravnika odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Po 10 letih ujet Meseca julija leta 1901. je prisilni kaznjenec En-gelbert Huber pobegnil iz dela. Pred kratkim so ga aretirali na Tirolskem in izročili zopet prisilni delavnici v Ljubljani. Izgubila se je ročna torbica, v kateri je bila denarnica z denarjem, ključ in robec. Najditelj se prosi, naj blagovoli oddati proti primerni nagradi pri gospodu Tomšiču, nadučitelju na Dolenjski cesti (Jebačinova hiša). Dva poštena gosta. Benedikt Perčič in Anton Sušanj, oba iz Istrije, sta bila poleti zaposlena pri zgradbi neke stavbe v Postojni. Na hrano sta hodila v neko tamkajšnjo gostilno in ostala vsaki teden nekaj dolžna. Ko-nečno pa sploh nista hotela ničesar več plačati in sta nenadoma izginila, zapustivši 100 K dolga. Te dni so ju orožniki zasačili v Voloski in ju izročili sodišču. Lovskega psa je ustrelil. Te dni se je podal gozdar Vincencij Ausser iz Vojskega pri Idriji z lovskim psom v državni lovski revier na primorski meji. V istem času je peljal posestnik in lovski najemnik Peter Likar iz Vojskega žito v mlin. Ko je zapazil lovskega psa, je odšel domov po puško in ga ustrelil. Ausser ima 200 K škode. Društvo slovenskih profesorjev bo imelo svojo glavno skupščino na Štefanovo, dne 26. decembra 1911. Eventuelne samostalne predloge je pismeno odboru naznaniti vsaj teden prej (§ 11., 4. društvenih pravil). Družbi sv. Ciril in Metoda je poslal g. Janko Garvas, nadučitelj v Krminu, z neke svatbe v Sežani 10 K, s svatbe veleposestnika in vrlega rodoljuba v Krminu g. Antona Erzetiča pa 35 K s čestitko: Ciril in Metod naj srečo da, zato 35 krone darovanih ima, Ženin Tone naj dolgo živi, nevesta Justa se z njim veseli! Mi svatje pa želimo še da bi dobro vse izteklo se. — G. dr. Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem je poslal Družbi iz neke kazenske poravnave 10 K. Hvala! Priznano najboljši kavni pridatek je Kolinska kavna primes. To prav dobro vedo naše gospodinje in zato v trgovinah vedno izrecno zahtevajo ta kavni pridatek. Znano pa je našim gospodinjam tudi, da je Kolinska kavna primes pristno domače blago, in sicer edino te vrste, in jo zahtevajo in kupujejo tudi iz tega vzroka, kajti one so narodno-zavedne in vpoštevajo pri nakupovanju vedno v prvi vsti domače blago. »Ideal". Popoldanski spored za danes, jutri in pojutrišnjem: »Strah pred črno roko", komično. »Angleške posesti", krasen naraven posnetek v barvah. »Dva dobra psa čuvaja", zelo komično, »Ribariča", zanimiva drama. ^Doživljaj rokoborca", jako komično. — Na večernem sporedu: »Goreča nagnjenja", 1000 m dolg film z Asto Nielsen v glavni vlogi. — V petek: Specijalni večer. — V soboto »Maščevalec svoje časti", svetovna slika, senzacionalno. ____________ vloge celo težje, ko takozvane »glavne". Ta trditev se Vam zdi gotovo čndna, neverojetna, g. I. A je tako. Seveda, najdalje vloge stoje v sredini dejanja, a radi tega niso epizodne vloge nič manj važne. Nasprotno, ko bi ne bilo epizod bi one najdalje vloge kot takozvane »glavne" sploh ne prišle do veljave. In ravno radi tega je nepravilno rabiti izraz glavne vloge v tem smislu, da se misli v tem obenem, da so epizodne vloge nekaj nevažnega, »torej popolnoma brezpomembne in malenkostne", kakor pravi n. pr. ravno g. I. v svojem zavoženem članku. Le redkokedaj se krije dolžina vloge s svojo važnostjo za dejanje takb zelo, da bi se mogla delati v splošnem ta razlika, in da bi mogli imenovati epizodne vloge malenkostne. Malenkosti v umetnosti sploh ni. Kako neutemeljeno je tako naziranje, je razvidno tudi iz celega ustroja drame. Bistvo vsake drame je njeno dejanje (ne »glavna" vloga), ki imajo svoj izvor v sre-čavanju junaka z drugimi osebami. Junak sam torej ne zadostuje. Treba je, da skrbi pisatelj tudi za vplive, ki naj v junaku povzročajo različne psihične procese, katerih posledica so potem njegova različna čuvstva, ki bruhajo elementarno Italijansko-turška vojna. Ofenziva! Italijanska armada je začela južno od Tripolisa z ofenzivo in ako je popolnoma verjeti italijanskim uradnim poročilom, je začetek že tolikokrat o-betanega prodiranja proti jugfl — zelo dober; po celodnevnem hudem boju so italijanske čete pregnale Turke in Arabce z njihovih pozicij. O tem so došla včeraj popoldan naslednja poročila: Carigrad, 27. nov. Iz Tripolitani-je javljajo, da so bile pred Tripolisom turške čete poražene; izgubile so nekaj topov in mnogo municijej Rim, 27. nov. »Agenzia Stefani' poroča iz Tripolisa, da so začeli Itali; jani včeraj na celi črti prodirati proti jugu. Pognali so sovražnika nazaj ter po celodnevni krvavi bitki potisnil* sovražne čete iz njih pozicij. Ta sijajna zmaga Italijanov bo imela na ves nadaljni razvoj odločilen vpliv. Rim, 27. nov. »Agenzia Stefani" poroča podrobnosti o včerajšnjem boju pri Tripolisu in pravi, da je trajal boj do štirih popoldne. Sam general Ca-neva se je udeležil boja. Mnogo Turkov je bilo ujetih. Tudi pri Derni se je vršila včeraj krvava bitka ter so se morali Turki umakniti. Italijanske izgube so majhne. Kakor se vidi iz teh poročil, s0 stopili Italijani na celi fronti v ofenzivo. Njihova armada na afriškem bojišču je dovolj močna, da v ofenzivi tudi vztraja in zato se bodo razvijali sedaj dogodki gotovo v hitrejšem tempu kot do sedaj in težišče konflikta se prenese gotovo zopet nazaj, ria afriško bojišče, ker z italijansko akcijo v Egejskem morju najbrže ne bo nič, ker nastopalo velike sile — v prvi vrsti Rusija — v tem vprašanju z vso odločnostjo proti Italiji, ker hočejo varovati svoje trgovske interese, ki bi bili močno ogroženi posebno v slučaju blokade Dardanel. Rusija bi bila v tem slučaju odrezana od vsega sveta, posebno njen žitni eksport — glavni vir dohodkom cele južne Rusije — bi bil popolnoma onemogočen. V tem oziru se bo Italija morala udati, vsaj blokado Dardanel bo morala na vsak način opustiti, ker jih že radi mednarodnih dogovorov in pogodb ne sme blokirati vojno bro-dovje nobene države, one morajo ostati odprte mednarodni trgovini. O tem so došla včeraj popoldan naslednja poročila. Carigrad, 27 nov. Porta je noti-ficirala velesilam, da zapre v slučaju italijanske operacije pred Dardanelami ožino s torpedi. Carigrad, 27. nov. »Sabah" poroča, da sta angleški in francoski poslanik v Rimu predvčerajšnjem naznanila italijanski vladi, da bi smatrale njih vlade blokado Dardanel za kršenje mednarodne pogodbe iz leta 1871 ter bi take blokade ne mogle pripustiti, ker bi zaprla cesto svetovne trgovine Dunaj, 27. nov. Oficijozna »M«*' tagszeitung" poroča, da se je Rusija postuvila na čelo akcije, ki hoče nft vsak način preprečiti blokado Dardanel. Tej akciji sta se pridružili tudi Avstrija in Nemčija, zlasti pa Angleška ter hočejo tozadevno pritisniti na Italijo, ob enem pa tudi zahtevati oC* Turčije, da se resno začne baviti z vprašanjem miru. V informiranih krogih so mnenja, da mirovna pogajanja niso več daleč. Carigrad, 27. novembra. Mahmud Šefket paša je včeraj inspiciral utrdbe ob Dardanelah in jih je našel baje popolnoma v redu. Snoči je imel angleški poslanik dve uri trajajočo kon- -- na dan, ali pa ga silijo k različnim dejanjem, ki tvorijo z dejanjem vseh drugih nastopajočih oseb oni enotni tok dogodkov, ki si ga je pisatelj v svoji domišljiji zasnoval. Ta tok dejanja je ali mirno in veselo žuboreči potok, ali mogočno in majestetno se valeča reka, ali pa deroči, grmeči in bučeči hudournik, ki si slednjič razbije svoje mrzlo, bledo čelo ob skalovitem dnu globokega prepada: veseloigra, drama ali pa tragedija. — Brez vplivov na junaka drama torej ni mogoča, in ti vplivi izvirajo iz značajev, dejanja in nehanja onih oseb, ki jih smatrajo nekateri igralci skupno z gosp. I. kot nekaj brezpomembnega, in o katerih se naši kritiki navadno ne ljubi govoriti, ker so to epizodne ali pa »skoraj4 epizodne vloge. Ne, teh vlog ne smemo odpraviti s to malomarno gesto, ki je izražena tudi v naznanilih predstav, ki se imajo igrati, in kjer pišejo listi navadno: »Glavne vloge igrajo sledeči ...", namesto da h1 imenovali vse igralce in igralke dotične igre, torej zastopnike vseh vlog, od najdaljih do najkrajih, kajti vsi so važni, in vsaka vloga se mora izigrati i n izvesti umetniško in na* klavirjev in harmonijev dvornih tvrdk: Bosendorffer, Czapka, Heitzmann, Stelzhammer, Stingl in Horiigl nudim slavnemu občinstvu na vpogled in izbiro. Ker sem fzfaljufoio %uNto]>nlk 11» JKraiijNSi«ni zgoraj omenjenih dvornih tvrdk, svarim vsakogar pred nakupom event. falzifikatov. Vsakdo kupi pri meni za najmanjše obroke (K 18*—j najboljši instrument. Najcenejša izposojevalnica. — Točna postrežba. — Violine od 5 K naprej. — Vse glasbeno orodje in muzlkalije v velikanski zalogi. — Uglaševanja in popravila vseh glasbil. ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Kongresni trg štev. 15. H Najboljše odgovori »Slovencu4* vsah naš prijatelj, ako se naroči na »Jutro", ali pa n^jde novega naročnika! FR. SEVCIK puškar v Ljubljani, Židovska ulica št. 7 priporoča svojo veliko zalogo najbojših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah. Zaloga potrebščin za ribji lov. Popravila se izvršujejo točno. 1111.. Cenornlki na zahtevanje zastonj bi poStnine prosto. . ferenco z zunanjim ministrom ter je izjavil, da njegova vlada nikakor ne more pripustiti blokiranja Dardanel. Gospodarski boj, 3ti ga je začela radi vojne Turčija, se je sedaj razširil, ker je tudi Italija uvedla najvišjo zakonito carino na vse blago turške provenijence. Mlad »ubijalec. Zločin uboja. (Izpred porotnega sodišča.) Pri včerajšnji dopoldanski razpra- vi je sedel na zatožni klopi 171etni Franc Brolih iz Tupaliča. Dne 15. oktobra je bilo v Preddvoru „žegnanje“. V Velkovrhovi gostilni sta bila ined drugimi gosti tudi obtoženec in pa posestnik Peter Lombar iz Bašlina. V gostilni sta se nekaj sporekla. Kmalu na to je šel Lombar iz sobe, za njim pa tudi Brolih. Zunaj je obtoženec Lombarja ustavil in mu zasadil rož v prsa. Smrt je nastopila v kratkem. — Obtoženec se zagovarja, da ni imel namena Lombarja usmrtiti. Porotniki so glavno vprašanje potrdili z 11 glasovi, sodišče pa je nato obtoženca obsodilo na 3 leta težke ječe. Žalostni sadovi nesrečne čukarske vzgoje. Zločin uboja. (Izpred porotnega sodišča.) O tragičnem dogodku, ki se je izvršil pred kratkimi tedni pri Skaručni, smo že obširno poročali, in tudi .Slovenec- je po dolgem molčanju izpregovoril — da bi omajal očitek naprednega časopisja in napredne javnosti, da je oni tragični dogodek v prvi vrsti žalosten sad nesrečne čukarske vzgoje. Na tem dejstvu ne iz-premeni nič, ali je bil obtoženec član čukarskega društva ali ne, saj je ču-karska vzgoja mogoča tudi brez ču-ikarskega društva in izven njega. Porotnemu sodišču predseduje dvor. svetnik Pajk, drž. pravdništvo zastopa •dr. Luschan, zagovornik je dr. Tavčar. Anton Špenko je star 17 let, rojen je na Selu pri Vodicah, posestnikov sin. Obtožen je, da je dne 4. novembra v zlobnem namenu udaril s kolom posestnika Podgorška, da je v krat-ikem nastopila smrt. Po dejanju je šel igrat »tejater*, ne da bi ljudje na njem mogli opaziti kako razburjenje, iz katerega bi mogli sklepati, kaj je storil. Obtoženec opisuje dogodek v bistvu tako, kakor obtožnica. Pravi samo, da je samo malo zamahnil s •kolom in je Podgorška samo po nesreči zadel, nakar je ta padel. Potem je kol položil tja, kjer ga je bil vzel. Pustil je Podgorška na cesti ležati ter je šel igrat „tejater“ pa ni ničesar povedal o svojem dejanju Ko je bil te-jater končan, je šel z zidarjem Zupanom na lice mesta, nakar so nesrečnega moža odpeljali domov. Na predsednikovo vprašanje izjavi, da mu je žal. Priča Janez Kosec pod prisego ne izpove nič važnega. Priča Mana Podgoršek, vdova pokojnika, se zapriseže in izpove, da mož ko so ga pripeljali domu ni več izpregovoril in se tudi ni nič zavedel. ■O predzgodovini zločina izpove, da so imeli 13. avgusta v hiši nasad, tudi Špenko je bil zraven. Ker je nagajal ga je Podgoršek spodil iz hiše. Priča Gregor Zupan, zidar, izpove, da mu je usodnega dne Špenko povedal, da Podgorše« leži na cesti in da grči, da bi človeka bilo kar strah. Sel je z njim, ko sta prišla na lice mesta, sta šla oba voz iskat. Dobili so tudi Kosca, in vsi trije so potem moža, ki ni nič izpregovoril, spravili v hišo. Priča Ivan Podgoršek izpove, da sta bila,usodnega dne oba, Podgoršek in Špenko trezna. Priča Janez Podgoršek izpove, da je iz gostilne šel najprej ranjki Podgoršek, za njim pa apenko. S tem je zaslišavanje prič končano, in se prebere zdravniški izvid. Porotnikom se pokaže kake 3 m dolgi kol, s katerim je Špenko Podgorška ubil. Zdravniška izvedenca dr. Schuster in dr. Plečnik izjavita, da je poškodba bila absolutno smrtna. Orožniško poročilo pravi, da so Špenko po dolgem času našli v hiši njegovega očeta pod posteljo, kamor se je bil skril. Predsednik Pajk dementira od nas navedene izpovedbe Špenkota, njegovega očeta in matere pred preiskovalnim sodnikom v Kamniku. Nato utemeljuje zastopnik držav, pravdništva obtožbo in predlaga, da potrdijo obtoženčevo krivdo. » Porotniki so po kratkem posvetovanju na glavno vprašanje odgovorili soglasno z „da“. Zastopnik drž. pravdništva predlaga obsodbo v smislu zakona. Vdova pokojnega Podgorška zahteva povrnitev stroškov za pogreb 70 K, za zdravnika 10 K, za otroke pa odškodnine 4000 K. Zagovornik dr. Tavčar predlaga milostno kazen. Sodišče po kratkem posvetovanju izreče, da se Anton Špenko zaradi zločina uboja obsodi na 2 leti težke ježe s postom in trdim ležiščem vsako četrtletje. Povrniti mora tudi vdovi Podgorškovi 70 K za pogreo in 10 K za zdravniške stroške, glede tega kar pa ona zahteva za otroke — 4000 I< — se zavrne na civilno pravno pot. Blazno dejanje matere. Na Dunaju se je te dni odigrala strašna drama. Mati je umorila dva svoja otroka in nato še samo sebe. V Nikolsdorfski ulici v petem okraju je stanoval 32 letni krznarski pomočnik Bydlinski iz Galicije s svojo soprogo Josipino in dvema otroko-koma. Imela sta sicer samo eno sobo in kuhinjo, vendar so bile njiju gmotne razmere še precej ugodne. Mož je zelo priden in je prinesel vsak vinar domov, žena je bila izvrstna gospodinja in je silno ljubila svojega moža in oba otroka: 5 letnega Ivana in 3 letno Hedviko. Nikdar ni prišlo med zakonsko dvojico do prepira. Šele v zadnjem času je pričelo moža zelo skrbeti, kajti njegova žena se je zelo čudno obnašala in večkrat izjavila, da je že sita sveta. Zdravnik ji je zapisal pomirjevalna sredstva. V petek je gospa Bydlinska zopet zelo slabo spala. Ko jo je mož vprašal, kaj ji je je odgovorila, da je sita živijenja. Mož jo je skušal pomiriti, toda vse zastonj. Izjavila je, da bo v slučaju, če umre, vzela s seboj tudi oba otroka. Mož tega ni vzel za resno, posebno, ker je bila žena naslednjega dne zopet mirna. Ob 7. uri zjutraj je odšel Bydlinski na delo. Žena je bila tačas že pokoncu. Opoldne se je mož vrnil. Nič hudega sluteč, je potrkal na vrata. Odzval se ni nihče Pričel je zvoniti, a zopet nobenega glasu. Drugače so mu otroci vedno z veseljem prihiteli nasproti. Poklical je takoj ključavničarja. ki je odprl vrata in stopil z njim in hišnim gospodarjem v stanovanje, kjer se je vsem skupaj nudil strašen prizor. Na tleh je ležala v mlaki krvi gospa Bydlinska, oba otroka pa sta ležala mrtva v postelji. Nesrečna mati je najprej obema otrokoma z britvijo prerezala vratove potem pa še sama sebe usmrtila. Nadzorstveni zdravnik dr. Damant, ki je prišel takoj na lice mesta, je zainogel konsta-tirati le smrt gospe in otrok. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Machar ca. „Nšrodni Listy". Praga, 27. novembra. Danes se je vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem, tožba urednika .Narodnih Listov" Zdarskega proti znanemu češkemu pesniku Macharju. Machar je namreč očital urednikom .Narodnih Listov-, da je dr. Kramar, ko je kupil list, kupil zaiedno tudi urednike. Nato je urednik Zdžrsky vložil proti Macharju tožbo. Porotno sodišče je danes Macharja enoglasno oprostilo vsake krivde. Po obravnavi so se vršile pred uredništvom .Narodnih Listov velike demonstracije. Demon-strantje so nato odšli pred uredništvo .Časa“, kjer so priredili Macharju velike ovacije. Seja budžetnega odseka, Dunaj, 27. novembra. V današnji seji budžetnega odseka je bila končana generalna debata o proračunskem provizoriju. Jutri se prične spe-cijalna debata. Češki narodni socijalcl proti provizoriju. Praga, 27. novembra. Češki narodni socijalci so oficijelno naznanili, da bodo na vsak način glasovali proti proračunskemu provizoriju, pa naj ukrene češki enotni klub kar hoče. Češki enotni klub. Praga, 27. novembra. Vsled pogajanj med strankami je seja češkega enotnega kluba, ki bi se morala vršiti jutri, preložena na sredo. Angleška poslanska zbornica. Praga, 27. no\K V današnji seii poslanske zbornice je podal zunanji minister Grey izjavo o maroškem konfliktu. Izjava je ponavljala to, kar so že pisali vladni časopisi. Grey je tudi razložil svoj pogovor z nemškim poslanikom v Londonu in naglašal korektnost stališča angleške vlade. Ofi-cijalni časopisi povdarjajo, da mora .eutent cordial” ostati še vedno na površju, a spremeniti se mora v trdno zvezo med Anglijo in Francijo, ki bo vedno naperjena proti Nemčiji. Italljansko-turška vojna. Blokada Dardanel. Odpor Rusije In velevlastl. Pariz, 27. nov. Ruski protest proti italijanski akciji v Dardanelah bodo podpisale tudi druge evropske vele-vlasti. Radi tega je že sedaj gotvvo, da blokada Dardanel odpade. Turški poraz pred Tripolisom. Rim, 27. nov. Bitka, ki se je bila te dni pred fortom Sidi Mesri in vasjo Henui, se je končala s popolnim turškim porazom. Turki so se na vsej črti umaknili. Italijanska armada je zasedla vse važnejše postojanke. Boj je bil strašen. Turki so branili hišo za hišo, tako da so morali Italijani pognati več hiš z dinamitom v zrak, da so si naredili prostor. Konečno se je Italijanom posrečilo pregnati Turke z vseh pozicij. Danes ob 4. uri zjutraj so se Turki na vsej črti umaknili. Ta italijanska zmaga je baje odločilna za nadaljni boj. * * * Atentat na laškega kralja. Dunaj, 27. nov. Danes dopoldne so bile na Dunaju razširjene vesti o atentatu na italijanskega kralja. Toda vse vesti so brez vsake podlage, ker kralj danes ves dan ni zapustil svoje palače. Nemčija se že umika Iz Maroka. Pariz, 27. nov. Vsled zahteve francoske vlade je nemška križarka .Berlin” danes zapustila Agadir in odplula domov v Nemčijo. Razne vesti. * Bogastvo Bajkalskega jezera. Bajkalsko jezero v južni Sibiriji ni znano samo zaradi neprestanih neviht, ki nudijo večkrat izredno divje veličastne prizore razburkanega vodovja, marveč tudi zaradi bogastva rib. Na tisoče ribičev stanuje ob obrežju, in ti oskrbujejo z ribami več milijonov ljudi. Najbolj obljudeno je severno obrežje jezera, kjer love ribiči ene vasi kar skupno in si dele skupilo za ribe. Večkrat se zbere po 150 do 200 čolnov za tak skupni lov, V jezeru se nahaja približno 30 vrst, izmed katerih pa je užitnih komaj 12 vrst. V Bajkalskem jezeru nalove povprečno na leto 7 do 8 milijonov velikih ostrižev po 100000 pudov (en pud je 39 funtov), ščuke in še zelo veliko drugih manj vrednih rib. Ribiči so kot že omenjeno dobro organizirani in žive jako složno. Toda to bogastvo se v zadnjem času krči. V Bajkalskem, kakor tudi v Kaspiškem jezeru, ki je skoro enako bogato rib, so začeli nekateri ribiči loviti kot roparji. Mnogo jih je, ki se ne brigajo, kdaj se ne sme loviti rib, marveč love ravno v času drstenja najbolj strastno. — Vlada se ne briga dosti za to, češ, saj je jezero bogato. Vendar je to nevarno za same prebivalce, kajti bogastvo rib pada vsako leto, in lahko se pripeti, da v teku nekaj let brezvestni ribiči jezero pri taki zlorabi popolnoma oropajo. * Nov serum proti raku je iznašel v Kolinu ob Renu dr. Otto Schmidt, ki se poteguje za ceno 100.000 frankov, ki jo je ustanovil neki Maraini v Rimu pred par leti, ker mu je oče umrl za rakom. Ceno dobi tisti, kdor se izkaže, da je s terorn ozdravil vsaj pet oseb, ki so bile bolne na raku. Dr. Schmid pravi, da ima on pravico, da dobi to ceno, ker je ozdravil že 40 bolnikov. * Eksplozija. V Blovicu na Češkem so eksplodirale smodniške zaloge, ki so bile spravljene v neki hiši. Požar je uničil tudi del hiše. Mnogo poslopij je bilo vsled strašne eksplozije nevarno poškovanih. Škoda je velikanska. Vzrok eksplozije je neznan. Sumi se, da je bila vmes zlobna roka. Lastnik, glavni in odgovorni mednll: Mitaa Tiska ..Učiteljska tiskarn«" v Ljubljani. Spottova emulzija obsega v popolnoma lahko A M, prebavljivi obliki snovi, ki JkŠ? so potrebne za okrepitev JMw nežnih kosti in za tvorbo zob. S tem se razlega ob (|jl| sežna raba Scottove etnul- ljf|. zije od strani g. zdravnikov v ipir’ otroški praksi, S£f»«£ kadar gre za trajno okre- procedure, pitev nežnih kosti. Otroci Scottovo emulzijo, ki je prijetnega okusa, prav radi zauživajo, jo dobro prenašajo in dobe ravne, lepe nožiče. Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Znamka .Scott", vpeljana že nad 35 let, jamči za dobroto in uspeh. 1 Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Mali oglasi. Beseda o vin. Najmanjši znesek 50 Tin. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tla. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se pla-čujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url «teiter. Gospod se Hprejmc na hrauo in stano vanje. Lepa meblovana soba s posebnim vhodom. Gosposka ul. 3. I. nad. 735/1—1 Pes rermač star 8 mesecev se takoj proda. Natančneje: Kapiteljska ulica 7. 1. nad. N» dobro !n ceno hrano se gospodov. Sv. Petra c. št. 26. Vež mesečnih mebloTanth sob za gospode se odda v Sv. Florijana ulici št. 24. Dobro Izurjen stenograf v slovenščini, ki bi poučeval 2 krat na teden se išče. Ponudbe pod .Stenograf* na .Prvo anončno pisarno". 757/2—1 Mladenič »tar 28 let išče za takoj službe hlapca pri boljši hiši, gre tudi za kočijaža. Naslov pove .Prva anončna pisarna*. 746/1 1 Čefib« salonske brikete, kosovni in ore-hovni premog, obče priznano kot najbolje kurilo, priporoča J. Paulin, Ljubljana, Nova ulica 3. Lepa bukova drva po 6 kron meter (kašta). 745/5—1 Išče se stanovanje z dvema, eventuelno tremi sobami za februarjev termin. Ponudbe pod .Februar" na .Prvo anončno pisarno*. ______________________________________742/2—1 Dve (togpodlfint se sprejme na stanovanje. Sv. Petra cesta št. 51. 743/2—1 Učenec močan, priden, pošten, z dobrimi spričevali se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga. Naslov pove .Prva anončna pisarna’. 744/2—1 Pozor. Svarim vsacega pri neantorizira-nemu nadgeometru Josipu Koritzky na moje ime zemljemerska dela naročati, ker sem ga radi večjih denarnih zadev odslovil. P 641 Sp. Šiška, 27. novembra 1911. Ivan Lušln, c. kr. geometer v p. Spominjajte se družbe sv. C. in M. Hotel Tratnik „Zlata kaplja" v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 27 priporoča lepe zračne tujske sobe po znižanih cenah. — Priznano najboljša kuhinja in izborna naravna vina. —-Za večje pojedine, ženitovanja ali društvena zborovanja sta sedaj vedno na razpolago dve lepi posebni sobi. Postrežba dobra, cene primerne; za večje pojedine po dogovoru. — Stalni gosti imajo znižane cene. — Priporočata se cenj, občinstvu in slav. društvom z velespoštovanjem P 638 L. A. TRATNIK. 'mm r* M. RAVTAR delikatesna trgovina in vinarna Ljubljana, Jurčiče trg 3 priporoča svojo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca. £ksport kranjskih klobas. Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. Številka telefona 291. Pulte od 65 K naprej. Zastopstvo in zaloga prilil p znamka „Jerry“. THE REX C0. Ljubljana, Šelenburgova ul. 7. Ogled prost. Ceniki zastonj in franko. Krojaški salon za gospode P 614 Ivana Magdiča v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 10 priporoča v Idočl sezoni moderno angleško blago. Velika manufakturna trgovina dobro vpeljana v nekem mestu Kranjske, se z zalogo vred radi preobilega drugega opravila pod ugodnimi pogoji proda ali odda v najem. Ponudbe pod »Trgovina 23* na „Prvo anončno pisarno* Frančiškanska ulica štev. 8. P 634 39 I oelio teleno v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom raznovrstne skrlvljenje hrbtinlce, Izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. je v Gosposki ulici štev. 8, pritlično. Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 4. do 5. ure popoldan istotam. 121 Lepa in koristna Miklavževa darila in po že znano najnižjih cenah dobite trgovini PETER ŠTERKU! Ljubljana, Stari trg: št* 18« Spetijalnh trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek IK kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. --------1 Moderne kožuhovine. 4............... — ii „ Ljubi m ca beneška bo kmalu končan in potem pričnemo takoj priobčevati nov, ravnotako zanimiv roman, na kar že sedaj opo zarjamo vse cenjene čitatelje „ Jutra*. Fotografske aparate in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča fotomanufaktura in drogerija = „Adrija“ ===== v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5. Učiteljska tiskarna da v najem P 637 vrt v svoji hiši v Fraučlškanskl ulici 8. Ponudbe v navedbo najemnine na Učiteljsko tiskarno v Ljubljani. Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka iinii Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega »Nar. divadla* v Pragi.) Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev. Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani. Trgovec ali obrtnik mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik, ki noče biti skrit - samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele, bo inseriral v ,Jutru‘ ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem. Svilnato blago baržuni, pliši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, inore, resice, dišave, mila i. t. d., vedno najnovejše v največji izbiri. Modna trgovina P. Magdič Ljubljana, nasproti glavne pošte. f W> n to Izredno dober nakup! 2000 komadov modernih dolgih raglanov z izbitimi modernimi barvanimi ovratniki in reverji, ki veljajo drugače 30—40 K za reklamno ceno brez konkurence od K 101— naprej. z Od najnižje do najfinejše izvršitve. ~ Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg 5 m- Slovenci darujte za »Sokolski domtt v Borovljah. Laška in dunajska KUHINJA nasproti glavne pošte Od danes naprej polenovke. Okusne morske ribe se oddajo tudi ven po nizki ceni. Dobra kuhinja pod dobro znanim kuharjem Sonatto. Postrežba točna in solidna. Za obilen obiSK se priporoča Marija Petrlgoj. Preostale izvode romana „ŽENA“ ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v .Jutru", prodaja uprav-ništvo »Jutra “ mesto po prvotni ceni (1 K) po 60 vin. izvod. Zunanji naročniki naj pošljejo znesek v naprej in pridenejo 10 v za znamko. Na naročila brez denarja se ne ozira. Sprejema zavarovanja človelkega ilv-ljen|a p* najraaiMvntnejiik k—klna-cijak pod tak« ■(•talni pogani, ko —kem dnga aawarovatalaa. Vaa Bati 4oMM aa rasdelMe aavare-daaedaj M ga je K 2,4Mrri9-— „S L A V I J A vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Reserve in fondi K 54,000.000. IzplaSan* odškodnine in kapitalije K 1©*,856.860'51. Po velikosti droga vzajemni zavarovalnic* naše države s vseskozi slovansko - naroda« apravo. Vm pojasnila daje: ■ 1 Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici It. 12. -......................... Pisarna so v lastni banftai klM. .. Zavaruje poslopja ta premičnine pteft požarnim Ikodaa f najnlžjlb aenah Zavaruje proti tatvini, mu bitju agle*> in okanaklh ptoK. Škota cenjttje tafcej fa nejkrtutaate Uživa MjbaljU sfcvee. kod« pmta* Dovoljuje h tMap takKkc latami podpore v MMtae ta obfaokertatee namene. aaaa«*flfaaBaaBBBBBBsi3BaGssi»a8!&»&B&i9ssB8ias* (C M (c/pl (t,'GK0 Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8. regtarevaaa zadrug« * omejenim priporofli nnafr bokale »sto®o aajoovejSih tiskovin za Sole, krajne Šolske svete, iupansfva * druge orad«. — Tiskarna sprejema vsa v t? •iravttm h starata padajoča dela tet )fli izvaiuje točno, okusno in po sadnih cenah. Tlc4"‘"“ Tiskanj* šolskih knjig w čaaopi90» XAtc?grxsifij€u. —m i*erv. 76^07, —«—■ “Si LJnblfanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica štev. 3, (lastna hiša) Za žrebanje dne 1. decembra 1911 priporočamo promese drž. srečk iz 1. 1864. Glav. dob. K 300.000'—. Cele K 36*—, pol K 18 50 ===== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. 1 Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4Vjo