Gospodarske stvari. Kaj kaže bolj pritlična grnškova drevesa po vrtih saditi ali visokodeblata. M. 0 tem vprašanji grejo misli raznih sadjerejcev precej narazen in vecina pritrjuje tistim, ki pravijo, da so visokodeblata drevosa boljaa od nizkih, pritličnib, ktera so po njihovih mislib mala in kratkega življenja in tako tudi le malo sadja rodijo in tedaj malo dobička vržejo. Tem nasprotujejo drugi, po lastnib dolgoletnih skušnjab podučeni, sadjerejci rekoč, da so pritli6na gruškova drevesa basnovitejša, ker prej rodijo in ker jih piirodek od leta do leta jednak ostaja iu tedaj najbolj zanesljivi dobiček prinašajo. Skušnje so pokazale, da pritlične gruške najlepše rastejo, 6e ao v vistah 26 metr. vsaksebnib in drevo v vrsti po 3 met. od drevesa posajene. Drevesa ai ne smejo v posameznih vrstah naravuost nasproti stati, ampak morajo biti v tako imenovani vže od starib rimskih sadjerejcev pobvaljeni petorki posajena biti. Po taki razvrstitvi stoji drevo od drevesa po 3 metre narazeu. Bliže skup pritličnili grušek sa- diti akuanja ods^etuje, ker sicer zemljo premočno izaesajo in jo pre7e6 obsenSijo, kar zopet koreninam soln8no toploto jemlje in tako njiho^o rodovitnost manjaa. Jib širje narazen saditi pa tudi ne sodi, ker še s tem ne doeežemo ne 7e8jib in ne lepših dreves pa tudi ne 7e6 in boljšega in lepšega, zdravejšega sadja. Po gori priporo8ani sadit^i na dolo8enem zemljiačnem prostoru ra^no toliko dre^esne t^arine priraate, kolikor z 7iaokodeblatimi dre^esi po 6 metro? 7saksebi posajenimi. Haski toraj pvitličuib gruško^ih dre^es se dajo na kratko 7 slede8e besede po^zeti: ker so dre^esa le bolj nizka se more sadje z njih lahkejae pobirati in ee tudi tako lahko ne poškoduje ko pa sadje 7isokodeblatib dre^es. Sadje se more o 7sakem 8asu pobiiati, kar je pri ^isokodeblatih dre^eaih le takrat mogoče, kedar je zrak miren in ni 7etra. Pa tudi tisto sadje, ki samo ob sebi skapa, 8e, ko ob tla 7dari, ne poškoduje toliko, kakor 6e z 7isokih dre^ea pada na zemljo, ki je med pritličnimi dre7e8i obdelana in ne trda. Eer so pritlična dre^esa bolj gosto^ejnata in nizka, 7etri sadja ne morejo tako labko aklestiti kakor z 7isokih dre^es; tudi posamezna dre^esa bolj gosto posajena dajejo neko posebno za^etje tudi najmočnejšemu 7etru nasproti. Dalje se mora tudi 7rajtati, da pritli8na dre7esa prej rodijo. Nektere gruške na kutine cepljene že 7 drugem in tretjem letu aad prinaaajotako da je dostikrat treba rani rodo^itnosti 7 okom prihajati 8 tem, da se aadni nasad poščipa, ker bi sicer drevesa na preveliko akodo rasti rodila. Od pritličnih dre^es ae sme tretje ali 8etrto leto dobro sadje pricako^ati, od 7iaokih ae le 7 aedmem ali osmem letu. Pritlična drevesa tedaj dosti prej rodijo ko 7isokodeblata. Gruško^e sorte, kakor Voj^odica Angulemaka, Ducheas d' Angoulime gruška klergO78ka, Beurre Clairgeau in gruaka anžuska, Beurre d' Anjou, imajo debeli sad in so 7 sadovnjaku tudi ko pritlična drevesa rano godna in na kutino cepljena lepa in rodo^itna. Eutina najlepše prospe^a 7 peanati nekoliko vlažni ilovici in zato ljubijo tudi pritlične na kutino cepljene gruake bolj vlažuo stališče. Ug07aija se tudi proti pritliko7cem, da so le kratkega ži^ljenja. Pa skušnje kažejo, da dosežejo staroat od 30—40 let, 7 kterem 8asu dokaj zdra^ega in lepega sadu rodijo. Edor ima toraj pripra^en 7rt za gruške, 7rt mora biti za^eten, zemlja rahla, globoko predelana, bolj ihmčna ko pa peačena in zmerno vlažna, ta naj seže po pritličnib gruškovih drevesih in trud se mu bode izplaSal. Iz re6enega je tedaj jaano, da pritliSna dre^esa kažejo za dobro obdelani sočivni vrt med 8o8i7ne gredice. Tu bodo goto^o taka dre^esa svojo dolžnost storila. Muhe v hlevih in kako jih pregnati. M. Da preganjanje muh iz blevo^ kaj izda, je pred vsem drugim na prvem mestu snažnosti na d7oriš8i, 7 hle^u in pri živini treba. Najprej ne sme nič, kar bi mubam hrano podajalo, po razuib naestib raztrošeno biti. Ostanki jedil, sadja, živalski izlocki, pomije in 78e take podobne stvari se morajo skrbuo odstranje^ati in zagrebati. če ima hle7 lesene stene, tako se morajo te z lugom 7mivati in namakati. Ear gnoju in kompostu hasni, 786 to je mubam na k^ar. toraj potioaanje gnoja z gipsora, poli^anje z 7itriolom, poti-ošanje s prstjo, atepta7anje, obsenča^anje in zmerno zamakanje. Solnčna svetloba se mora, dokler je naj.bujša 7ro8ina po dno, od hle^a od7ra8ati po zastorih, deakab, vejevji itd. Dalje je tieba 7 hle^ib liinance razpotekniti, skledice 8 cukro^o sladko zastrupljeno 7odo razpostaviti, 7endar pa da ži^ina ne more do nje. Na Laškem pod hle^nim stropom razpotezajo za prst airoke bele lauene trake, ki 80 s kako z mišnico zaatrupljeno barvo pobar^ani, na ktere se muhe rade po noči vsedajo. Oni deli trupla [>ri živini, ki so mubam najbolj izposta^ljeni in kamor se najrajše 7sedajo, kamor pa rep in drugi udje ne segajo, se morajo večkrat s stočenim Ia7oriko7im oljem pomazati, kterega olja se muhe ogibljejo. Najmarlji7ej.se pokonceva^ke muh 80 lastavice, ktere je treba na vsak način vabiti, da se pri hiai na8tanejo in gnjezdijo. M. Drn pod sadnim dre7jem je temu škodljiv, ker dm 7so 7lago, ki je za prospe^anje sadnega dre^ja potrebna, posrka in tudi druge hrani^ne sno^i iz zemlje na se potegne. Iz zemlje, ki je z drnom preraščena, dosti 7eč 7lage izpubti, nego iz take, ki nima drna. Sadno drevje se pa toliko prej posuai, kolikor manjša je moč zemlje 7lago nazaj 7 sebi podržati, in kolikor bolj plitvo dre^je 87oje korenine poganja. Na peščeni zemlji in pod mladim dre^jem je torai drn zelo škodljiv. Globokokoreninaste rastline, kakor luceinska detelja, drevje še piej pomore. M. Osat 8e zatre najbolje po primerni preminja7i posejat^e. Se^eda tudi obdelo^anje zemlje mnogo 7 dosego tega cilja pripomore. Repi8 n. p. je velik so^ražnik osata, kjer stoji repi8e7a rastlina, tam ae osat ne pokaže. Ako ae 7 osmih letih med druge poljske sadeže enkrat repi8 poaeje, 86 bode osat s tem do dobra pregnal. M. Da 07ce ne žrejo lastne 7olne, jim je treba boro^ega 7eji6ja položiti ali jih pa z debelo mletim lupinenim zrnjem krmiti. Lepega bikiča pinčga^skega plemena imajo na prodaj na 7inorejskej šoli 7 Mariboru. Edor ga kupiti želi, naj se oglaai pri adjunktu g. Jul. Hanzeljnu.