letij ali stoletij, preden je Zaplata dobila nekako današnjo podobo. Lahko si domišljamo, da se je, ko so izsekali že večino gozda in so bili že blizu studencu in sredini pobočja, očit­ neje pokazalo delovanje erozije. Narava je pokazala zobe, ker so porušlii ravno­ težje, ki ga je bila ustvarila, dolgo je tra­ jalo do vzpostavitve novega, današnjemu podobnega. In sedaj še zadnja domneva: vemo, kako zelo so ljudje v srednjem veku verovali v temne sile zla in tudi cerkveni možje so nevšečno jim delovanje pogosto naprtili satanu, ki naj bi se kar naprej trudil kva­ riti dobronamerna človeška prizadevanja. Ko so se torej v do tedaj kar uspešnem kr­ čenju novih pašnikov na Zaplati pojavili znaki propadanja travne ruše (skladno s prodiranjem vedno bliže točki, ko bi bil ves gozd izsekan), je bilo sklepanje na hudičevo dejavnost hitro pri roki. Morda je bi'l preostali košček gozda tedaj po­ imenovan po tisti temni siM, ki ga je do­ mnevno ščitila in končno tudi ubranila uničenja. Zdi pa se, da so bili ljudje pri tem še hudomušni, zato Hudičkov boršt namesto Hudičev; toda — ali se ne sme­ jimo in norčujemo pogosto takrat, ko nas je najbolj strah, pa tega nočemo priznati? Možno je seveda tudi, da se je prvotno ime preoblikovalo pozneje, ko je člove­ ško delovanje na Zaplati že izginilo iz ko­ lektivnega spomina in so ljudje iskali raz­ lago za nastanek gozdiča, prav tako, kot ga danes iščemo mi. Tako si zamišljam nastanek in poimeno­ vanje Hudičkovega boršta na Zaplati; ko­ pica domnev in sklepanj je to. Morda pa ima še kdo svojo misel, morda kdo raz­ polaga z bolj konkretnimi podatki? Naj se oglasi! Mojo radovednost pa neti še ena skrivnost Zaplate in tej ne najdem odgovora. Kdor­ koli je hodil od Kališča mimo Hudičkovega boršta proti Sv. Jakobu (ali v nasprotni smeri), je opazil napise, naj se ne odda­ ljuje s poti, ker lahko stopi na nerazstre- Ijeno mino. Od kod miine na Zaplati? Kdo in kdaj jih je položil? Priče tega vojaškega opravila so najbrž še žive, saj se je ver­ jetno lahko zgodilo le v senci druge vojne. Zadeva je skrivnostna še toliko bolj, ker se v zadnjem desetletju na Zaplati pase precej številna čreda ovc, pa še ni bilo slišati, da bi katero raznesla sprožena mina. Tudi sama sem si že privoščila (s strahom v kolenih in z zelo mehkim ko­ rakom) sprehode zunaj poti, pa še lahko tole pišem. Vse to mi poraja domnevo, ali sploh so kakšne (nerazstreljene) mine, zakopane tam gori, in če niso — čemu napis, ki straši planince, čemu omejevanje gibanja? Morda pa na pobočju Zaplate biva še kakšna skrivnost. Tatjana Dolžan, Kranj PLANINSTVO V ENCIKLOPEDIJI V Književnih listih, ki so četrtkova priloga dnevnika Delo, je bil 26. januarja objavljen kritičen prispevek Stanka Klinarja o 2. zvezku Enciklopedije Slovenije. Naj iz te daljše kritike povzamemo samo tiste oce­ ne, ki zadevajo planinstvo. (Op. ur.) Morda za uvod v spisu izražena želja: Ekipa izdajateljev Enciklopedije Slovenije naj bi malo manj hitela in naj bi imela ves čas na umu, da se loteva dela, ki je po definiciji monumentalno in mora biti brez napak. Naj takoj preidem k stvari: ČOP, Joža Citiram iz članka: Med njegove prven­ stvene vzpone ... sodi smer Čopov ste­ ber... (1922 z Janezom Kvedrom). Komentiram: Podatek v oklepaju je popol­ noma narobe. Čop je plezal v stebru leta 1945 s Pavlo Jesihovo. (Medtem sem zve­ del, da Tine Orel, ki je avtor članka, ni kriv za napako. »Zaslugo« zanjo ije treba torej pripisati ekipi ES, ki je Orlov članek pripravila za natis.) DEBELAK-DERŽAJ, Mira Marko Citiram: Med najpomembnejšimi vzponi sta prvenstveni smeri v severni steni Špika (s S. Tominškom 1926) in na Škotskem, ko je 1937 v steni Ben Nevisa skupaj z E. Deržajem opravila prvenstveni vzpon — Slovensko smer. Komentiram: Prvi hip bi se iz navedka dalo razumeti, kot da ima Debelak-Derža- jeva v Špiku dve prvenstveni smeri, kar je cello res, le da navedek tega ne misli reči, kar potrjuje oklepaj, ki definira samo pomembnejšega od obeh vzponov, in pa nadaljevanje navedka. Toda tudi nadalje­ vanje je nespodobno ohlapno, navaja pa poimensko smer, ki še daleč ni tako po­ membna kot tista v špiku, a vendar ta imena ni zaslužila, čeravno je v svojem času ponesla slavo slovenskega alpinizma po svetu. Je »zasluga« za tako ohlapnost avtorjeva aH lektorjeva? Predlagam, da se navedek preoblikuje ta­ kole: Med njenimi najpomembnejšimi prvenstve­ nimi vzponi sta Direktna smer v severni steni Špika (1926 s S. Tominškom) in Slovenska smer v severni steni Ben Ne- visa na škotskem (1937 z E. Deržajem). (Kar pomeni, da nimam vsebinskih pri­ pomb. Kdo drug jih utegne imeti.) Komentar h kriteriju izbora obravnavanih tem v. tej zvezi: Edo Deržaj je v tem PLANINSKI VESTNIKi 222 PLANINSKI VESTNIK članku sicer omenjen kot alpinist, ni pa si zaslužil omembe kot uspešen pisec in ilu­ strator (kar bi pa zlasti želel prebrati v njemu posvečenem članku, ki ga pa ni, seveda, a ne vem zakaj). Splošen komentar k alpinističnim člankom: Planinstvo je slovenski narodni šport št. 1 z okroglo 100 000 registriranih članov v planinskih društvih in blizu stoletno na- rodnostno-kulturno dejavnostjo. Vendar se urednikom ES ni zdelo potrebno pritegniti (po smrti Tineta Orla) k sodelovanju stro­ kovnjaka s tega področja. Med pisci član­ kov je naveden samo še Franci Savenc, in to kot »učitelj na Srednji kemijski šoli, Ljubljana«. Taka oznaka Savencu je na tem mestu seveda deplasirana, ker kot učitelj kemije ni napisal nobenega članka za ES, marveč je sodeloval (s člankom o Tomu Česnu) kot planinski kronist in in­ formator, ali točneje, šef INDOK službe pri PZS. Vendar mu tudi v tej drugi funkciji (a za ES edini!) niso dali v pregled (lek- turo, korekturo) nobenega Orlovega član­ ka (preden so bili le-ti dokončno natis­ njeni). Treba je narediti konec izgovoru, da smo Slovenci majhen in reven narod in da stro­ ški za številčnejšim narodom enakovredno kulturo presegajo naše moči. Bolj res je, da na škodo zdravja lastnega naroda da­ jemo denar za nerazvite in postajamo sami zmeraj bolj nerazviti. To je politika, ki bi jo pohvalil sam Martin Bormann, ko bi mu bilo dano, saj je bil mnenja, da je za Slovane, torej tudi za Slovence, do­ volj, da znamo šteti do sto. Stanko Klinar VSTOPNINA V TNP V 2. in 3. številki PV smo lahko bralci tega pestrega planinskega glasila prebrali ne­ kaj prispevkov, ki se nanašajo na razmiš­ ljanja TNP o uvedbi vstopnine na neka­ tera območja Triglavskega narodnega parka. Razmišljanja, ki so bila javno ob­ javljena, segajo od velikega začudenja »Saj tega skoraj ne morem verjeti« do hu­ domušnega pomisleka o »Cestnini s Kre­ darice na Triglav«, vmes pa je, najbrž upravičeno, posegel tudi TNP, ki želi na podlagi ureditve v nekaterih sosednjih državah (pa tudi doma) utemeljiti neobjav­ ljeno prošnjo, ki jo je posredoval Zako- nodajno-pravni komisiji Skupščine SR Slo­ venije 3. 11. 1988 (številka 122/1-1/88) z željo, da bi Izvedel za strokovno mnenje te komisije o možnosti za uvedbo vstop­ nine v okviru TNP. T. Banovec je v svojem prispevku, ob­ javljenem v 3. številki Planinskega vestnika na strani 107, zapisal: »Najprej naj bi o tem razmislili pravniki, ki sedaj zadevo preučujejo za TNP«. Pravniki, člani Zakonodajno-pravne komi­ sije Skupščine SR Slovenije, so o tem že razmislili in izdelali mnenje, ki je datirano s 14. 2. 1989. Zdi se nam prav, da mnenje sporočimo slovenski planinski javnosti in na tak način končamo vsaj eno od raz­ mišljanj v zvezi z vstopnino v TNP. Zakonodajno-pravna komisija je pri ob­ ravnavi navedene problematike izhajala iz nalog, ki jih ima na področju sistem­ ske ureditve določene pravne problema­ tike (glej 182. člen poslovnika Skupščine SR Slovenije). V nadaljevanju navajamo dobesedno stališče komisije. »Komisija je v razpravi menila, da sploš­ ni prispevek v obliki vstopnine ali v drugi obliki za vstop in gibanje po (celotnem) Triglavskem narodnem parku ne bi bil sprejemljiv. Razlogi za to so večplastni. Po eni strani bi tak prispevek ali vstop­ nina, ki bi bila pogoj za vstop v Triglav­ ski narodni park, dejansko pomenila ome­ jitev pravice do gibanja na ozemlju Tri­ glavskega narodnega parka in s tem na pomembnem delu ozemlja naše republike. Naša zakonodaja pa po mnenju komisije izhaja iz načela prostega dostopa do na­ ravnih dobrin. Splošni prispevek v taki ali drugi obliki pa bi po mnenju komisije nasprotoval tudi načelu, da naj bo le-ta nadomestilo za nekaj, kar se obiskovalcu konkretno nudi. Komisija ni imela pomi­ slekov glede uvajanja prispevkov — vstopnine v tistih primerih, ko varstvena organizacija ali kak drug organiziran sub­ jekt s svojim delom ali vlaganjem ali na­ ravovarstvenim delovanjem zagotavlja v parku ugodnosti ali posebne načine omo­ gočanja dostopa ali zavarovanja ogleda naravnih vrednot v parku. V primeru Tri­ glavskega narodnega parka bi zato tak prispevek lahko predstavljal nadomestilo npr. za uporabo določene poti v okviru Triglavskega narodnega parka, ki jo je potrebno posebej vzdrževati ali pa na pri­ mer za uporabo parkirišč oziroma podob­ nih objektov, ki se jih lahko poslužijo ob­ iskovalci Triglavskega narodnega parka in ki so prav tako potrebni določenih vla­ ganj oziroma vzdrževanja. Rešitve problemov, na katere opozarja Triglavski narodni park, je torej potrebno iskati v teh okvirih, po potrebi pa je — glede na pomen, ki ga ima Triglavski na­ rodni park za slovensko naravno in kul­ turno dediščino — potrebno pritegniti k reševanju zagotavljanja sredstev širšo družbeno skupnost.« mag. Aleksander Cičerov Iz tega prispevka spoznavamo, da še ved­ no velja pregovor »Kjer je dim, je tudi ogenj.« Posuti sem se že hotel s pepe- 223