ZAVOD ZA STATISTIKO IN EVIDENCO LR SLOVENIJE Interna publikacija št. 8 - 1954 9 PRIDELEK POZNIH POSEVKOV V LETU 1953 - POVRŠINE, HEKTARSKI IN SKUPNI PRIDELEK GLAVNIH, STRNIŠČNIH IN VMESNIH POSEVKOV TER STRNI ŠČ PO OKRAJIH : ZAVOD ZA STATISTIKO 'I F. VltsENCO | ; !. R SLOmHIE :■ • -DdVuMcNrACijSs' . . ! An::*. ' ■* - i Inventorft« številka: Arhivska označba: • 1} 3X4$ LJUBLJANA, MAJA 1954 ZAVOD ZA STATISTIKO IN EVIDENCO LR SLOVENIJE Interna publikacija št. 8 - 1954 PRIDELEK POZNIH POSEVKOV V LETU 1953 POVRŠINE, HEKTARSKI IN SKUPNI PRIDELEK GLAVNIH, STRNIŠČNIH IN VMESNIH POSEVKOV TER STRNIŠC PO OKRAJIH LJUBLJANA, MAJA 1954 •\ / VSEBINA Stran UVOD 1 1. Glavni posevki po površini, pridelku in po okrajih 48 2. Vmesni posevki po površini, pridelku in po okrajih .. . . . 59 3. Strniščni posevki po površini, pridelku in po okrajih .. . 62 4. Travišca po površini, pridelku in po okrajih 65 5. Glavni posevki po površini, pridelku in gospodarskih sektorjih 66 6. Vmesni posevki in podsevki po površini, pridelku in gospodarskih sektorjih 69 7. Strniščni posevki po površini, pridelku in gospodarskih sektorjih 70 8* Travišča po površini, pridelku in gospodarskih sektorjih 71 Vsebina Objavljamo .. rezultateo površinah in pridelkih poznih . posevkov (akcija PO7) za ieto 1953. Med pozne posevke prištevamo' z izjemo belih žit in oljne repice vse ostale njivske kulture, ki dozorevajo jeseni, vštevši travišča . V uvodnem delu prikazujemo najvažnejše podatke, iz , prejšnjih let v primerjavi z letom 1953 in sedemletnim povprečjem 1 9471 953 » v tabelarnem delu pa pregledne tabele o pridelku poznih kultur v letu 1953 po' okrajih oziroma po gospodarskih sektor jih o Razen glavnih (njivskih) po se vkov so izkazani tudi strniščni postvki, podsevki in vmesni posevki ter pridelek travišč, t. j. travnikov, senožeti in pašnikov. Originalno gradivo je zbrano po okrajih in občinah ter je interesentom ftia razpolago v oddelku za dokumentacijo Zavoda za stati - stiko in evidenco LR Slovenije. Slične publikacije so bile izdane za leta 1952, 1951 , 1950, 1949. D Metodološke pripombe Osnovna kmetijska staistična (P0-) služba je bila vpeljana leta 1946. Zajema različne podatke o stanju osnovnih sredstev v kmetijstvu ter proizvodnjo vseh najvažnejših kmetijskih kultur. PO služba temelji v glavnem na tabelarnih ocenah, Ocenjujejo jo posebne cenitvene komisije pri občinskih in okrajnih ljudskih odborih, in sicer po enotnih navodilih, ki jih je izdalal leta 1953 Zvezni zavod za statistiko in evidenco (metodološki material, št. 22). V primeri z navodili iz prejšnjih let ni bistvenih sprememb. Ocenjevanje poznih pridelkov se izvaja v Sloveniji dvakrat, v drugih republikah trikrat. Prva - predhodna - ocena poznih posevkov se izvaja po stanju lOcavgusta (v Sloveniji ta odpade), druga - predhodna - ocena po stanju 10. septembra (akcija PO6) in tretja, ki predstavlja končno oceno (PO7), po stanju 31. oktobra. Naloge občinskih cenitvenih komisij so odgovorne in dokaj težavne. Zlasti je akcija PO7 zelo obširna, saj zajema okoli 70 kultur. Komisije morajo oceniti površine (posejane in požete) , pridelek na 1 ha, skupni pridelek za 3 vsak gospodarski sektor posebej uin za vse sektorje skupaj. Obenem s to akcijo se izvajata še dve drugi, in sicer ocena številčnega stanja sadnega drevja in pridelek jesenskega sadja (PO8/lI) ter ocena pridelka grozdja in vina (PO9) . Za vse tri akcije je določen isti kritični datum, 31 »oktober, kar ^elo otežkoča delo članov občinskih cenitvenih komisij. Iz poročil okrajnih cenitvenih komisij je razvidno, da občinske cenitvene komisije niso bile vedno na mestu«. V mnogih občinah je vse delo slonelo na občinskih tajnikih^Zato je bilo delo okrajnih cenitvenih komisij toliko bolj odgovorno. Podajamo v izvlečku nekatera okrajna poročila:. Celje okolica: Občinske cenit ve ne komisije delajo v splošnem zelo slabo. Zato na' meravamo pozimi prirediti instrukcije za člane teh/komisij. Tri občine niso dostavile po-' ročil, zato je oceno izvršila okrajna cenitvena komsijia. Kočevje : Cenit vene komisije so v večini primerov samo na papirju«, Posamezne predsednike občinskih cenitvenih komisij smo klicali v urad in sporazumno z njimi popravili ali izpolnili manjkajoče podatke. gran j : Ifelo občinskih, cenitvenih komisij je bilo skoro pri vseh občinah izredno slabo in neresno. Okrajna cenitvena komisija je morala skupno . z zastopniki občinskih cenitvenih komisij ponovno ocen j evati .Na jslabše so opravljale svojo nalogo "komisije nižinskega rajona, kjer so prevladovale tendence zniževanja v najbolj grobem smislu , Krško: Ifelo občinskih cenitvenih komisij bilo ravno pri tem delu zelo površno, Čemur je seveda vzrok preobremenjenost (priprav a za volitve)-. 4 Ljubljana okolica: Na splošno so občinske cenitvene komisije letos dobro delale, toda zaradi priprav za volitve je bila ocena ponekod površna in ni bila opravljena v določenem roku. Mar ib o ro ko 1 i ca navajaj da so občinska poročila kvalitativno slba in da prihajajo z velikimi zamudami , Murska Sobota omenja, da občinske cenitvene komisije razen v štirih občinah niso delavne, vse delo leži na občinskih tajnikih? ki -zelo neredno dostavljajo poročila. Novo mesto daje podobno sliko in poudarja * da so se v nekaterih občinah sestale' občinske cenitvene komisije šele ha^obudo članov okrajne cenitvene komisije in da sploh niso bile seznanjene z metodološkim materialom. Postojna ocenjuje delo cenit venih . komisij kot nezadovo jivo in navaja, da so morali občinska poročila v večini primerov popravljati. Ptuj navaja, da je delo občinskih cenitvenih komisij zadovoljivo v strokovnem pogledu, tehnično pa so poročila pomanjkljiva. Sežana omenja, da je polovica poročil dobrih, polovica pa slabih. Tolmin ocenjuje delo občinskih cenitvenih komisij kot nezadovoljivo. Nekatere okrajne cenitvene komisije sicer niso dale nobene ocene o delu občinskih cenitvenih komisiij, vendar so bile z redkimi izjema" mi same precej delovne in so vložile mnogo trud da bi bili podatki čim boljši. Iz vsega tega lahko napravimo zaključek, da delo občinskih cenitvenih komisij ni bilo povsod zadovoljivo. 'Okrajne cenitvene komisije so pomanjkljivosti in napake v toliko popravile, da so objavljeni podatki operativno -uporabni. A_N_ A_L_I _ Z _A _ _PJ3_p_A_ T_ K_0__ V I. Po vrši ne' " 1 . Glavni zgodnji in po. zrii posevki Z akcijo PO2 zajemamo po posameznih kategorijah vse površine zemljišč, ki jih izkoriščamo v kmetij stvu in gozdarstvu. Razen tega so v posebni tabeli izkazani najvažnejši glavni njivski posevki, vmesni posevki in podse vki. . Glavne posevke imenujemo tako zato, ker dajo v opazovanem letu glavni oziroma prvi pridelek. . Leta 1953 smo . imeli . v naši kmetijski statistiki izkazanih 40 glavnih posevkov. Vrne sn i posevki(medse vki) , : ki jih gojimo med glavnimi posevki, se razvijajo in dozorevajo skoro hkrati z glavnimi posevki. Podsevki se razvijajo oz. . se razraščajo šele. , . - ko je pridelek glavnega posevka že pospravljen z njive. Naposled imamo v Sloveniji še eno važno skupino njivskih posevkov, ki nam dajo z iste njive v. istem letu drugi pridelek, to so strniščni posevki. Po dobi dozorevanja delimo vse navedene posevke na zgodnje in pozne . v Med zgodnje posevke prištevamo vsa bela žita in oljno repico. Vse o s" tale. posevke smatram o. ko t £oz ne_. Izmed glavnih njivskih posevkov odpade na zgodnje približno 40/š, na pozne pa 60 V -zadnjih 7 letih je bilo to razmerje precej ustaljeno, kar je razvidno iz naslednje irtabeLe na str. 6. Če prištejemo k površini zgodnjih in poznih posevkov še površine drevesnic. , trsnic, prahe in neobdelanih njiv, dobimo skupno površino njiv. Njivska površina je bila najviše ocenjena, leta 1948 (283 .000 ha), najniže pa leta 195. 0 (265. 000 ha) .To leto je izvedlo popis posevkov bivše Ministrstvo za kmetijstvo, ki pa ni uspelo : 2 . Vme sn i po s e v ki Znaten obseg vmesnih posevkov dokazuje pomanjkanje orne zemlje in razdrobljenost posesti v Sloveniji, čeprav to ni edini razlog Ponekod goje po več kultur skupaj tudi zato, da zmanjšajo slabe .posledice neugodnih vremenskih razmero Naj važne jše vmesne kulture pri nas so fižol, buče in sončnice, ki se goje največ med krompirjem in koruzo. Površine vmesnih posevkov izkazujemo v istem obsegu kot so površine pripadajočih glavnih posevkov. Ta način izkazovanja površin :je bil vpeljan 1. 1950. Zgodnji in pozni posevki (Po akciji VO2) leto Posejana površina ha zgodnji pozni i skupaj % zgod. . od skupne površine 1 947/53 1953 1952 1951 1950 1949 1 948 1947 109030 109989 1091 49 1 09785 109455 109781 107784 107268 1 63 1 88 1641 97 1 60966 1 581 63 1 51 943 170067 1 71 71 6 1 65251 27221 8 274186 27011 5 267948 261398 279848 279500 272519 40, 1 40, 1 40, 4 ' 41 ,0 42, 0 39. 3 38, 6 39. 4 Vmesni posevki (Posejane površine po akciji PO2) Vrsta 1953 T952 1951 1950 Fižol I 36 393 Buče i 29 820 Sončnicef 11 1 53 Koruza | 345 Krompir 1 208 Drugi medsevki ; 1 397 SKUPAJ 79 316 36 760 27 800 11 372 261 148 1 103 77 444 32 533 27 487 24 438 21 284 11 302 11 366 536 237 243 186 1 739 742 70 785 61 308 Podatki za leta 1950 - 1953 so nas le dnji*. (spodnja tabela na str. 6). Vmesni posevki obsegajo skoraj polovico površin poznih posevkov. . Če. pa vzamemo v poštev le krompir in koruzo, tedaj se dvigne njih delež na 8090 %, kar prikazuje spodnja razpre delnica . Y51®®ni^_P0§eV^:2Y_Y Sloveniji (%) V primeri s površino poznih posevkov V primeri s površino krompirja i n ko ru ze .. . . 1953 1952 1951 1950 48, 6 47, 1 44, 8 40, 4 88, 3 91, 4 87, 4 77, 7 Pri tem izračunu nas ne sme motiti dejstvo, da sta tudi krompir in koruza medsevka. Njun delež je minimalen (1-2%) in se izravna, ker nismo upoštevali površin njima pripadajočih glavnih posevkov. Pomen vmesnih posevkov je pa še važnejši pri izračunavanju hektarskih pridelkov glavnih in vmesnih posevkov. Pri doslej veljavnemu načinu izračunavanja pridelkov na ha upoštevamo namreč isto površino dteakrat: prvič pri glavnem in drugič pri vmesnem posevku. Če bi površino obeh posevkov reducirali na ustrezni delež tako, da bi seštevek obeh dal osnovno površibo posejanih njiv, bi dobili za okoli 20 $ višje hektarske pridelke 3 . Podse vki Nekatere kulture so v prvi dobi svojega razvoja precej občutljive , zato jih sejemo v kak zaščitni posevek, v glavnem med žita. Kot podse ve k se pri nas se jej o v prvi' vrsti razne detelje in koren je , kar prikazujemo v naslednjitabeli. Podsevki (po akciji PO2) ' Vrsta Posejana površina ha Črrla dete Ija j Lucerna Mešanica detelj Korenje . Drugi pod se vki SKUPAJ 1953 tO 234 2 607 461 6 275 '595 1952 9 141 2 121 298 5 853 727 1951 10 209 1 837 344 5 596 - 567 1950 9 151 1 71 9 31 9 5 290 1 165 20 172 18 140 18 553 17 644 Podsevki zavzemajo okoli -16 - 18 % površin zgodnjih posevkov, , A' " 0 vzamemo za osnovo, da se večina podsevkov seje med ječmen in oves, tedaj znaša delež vseh podsevkov okoli* dve tretjini površine obeh žit (1. 1953 69%, 1. 1952 63 1. 1951 63 % in 1950 59 1*) * 4. Strniščni posevki Slovenija ima glsde na svojo geografsko lego precej padavin poleti in jeseni, kar omogoča pridelovanje strniščnih kultur v večjem obsegu. Obenem pa je to tudi dokaia pomanjkanja orne zemlje« Strniščni ■ pose vki se seje jo navadno za belimi žiti*, izjema je le strniščno •korenje, ki je pravzaprav podsevek in smo ga tam tudi izkazali. Strniščni posevki (po akcijah PO5 oz. PO7' Leto Po se j ano ha % od površine njiv zgodnjih po se vko v 1953 1952. - 1951 1950 1 949 1948 1947 46 303 48 65645 961 48 186 50 644 45 724 40 478 16. 7 17. 8 16. 9 18, 2 18, 0 1 6, 2 14, 5 42, 2 44, 6 41 ,8 44. 0 46. 1 42, 5 37, 8 Če prištejemo h gornjim površinam še strniščno koren je , se poveča skupna površina strniščnih posevkov na približno 52, 000 ha, s čimer , se zviša tudi njih delež na okoli 19 % njivske površine. Bolj poučno je 5 če primerjamo površine strniščnih posevkov s površinami zgodnjih posevkov^ pri tem se njih delež dvigne na 4244 % in Če dodamo še strniščno korenje , se odstotek poveča na 47 - 49 7 Povzetek a) Razmerje med površinami zgodnjih in poznih posevkov je precej stalno in je zaokroženo 40 % : 60 /0b) Vmesni posevki zavzemajo skoro polovico površine poznih (glavnih) posevkov oziroma okoli 90 % površin pod krompirjem in koruzo. c) Podsevki se goje na slabi petini zgodnjih posevkov oz. obsegajo dve tretjini površin ječmena in ovsa. č) Strniščni posevki zavzemajo nekaj manj kot polovico površine zgodnjih posevkov. 5. Posejane in požete površine Zaradi vremenskih. nezgocL, škodljivcev in drugih vzTokov propade vsako leto nekaj posevkov, tako da so požete površine navadno manjše kot posejane. Tu gre -seveda le za docela uničene površine posevkov, s katerih pridelek sploh ni bil pospravljen. Na splošno vzeto' so razlike med posejanimi in požetimi površinami v Sloveniji zelo male, saj znašajo samo nekoliko promile. Za boljše razumevanje teh razlik pa moramo omeniti, da ocenjujejo cenitvene komisije posejane površine posameznih posevkov večkrat. Prvič ocenjujemo po stanju 3' 1 . decembra (akcija P01)tvko se ugotavljajo posevki ozimin in deteljišč. Z drugo oceno po stanju 31, maja (akcija P0—2) se zajamejo vse posejane površine najvažnejših posevkov (ozimnih, jarih in večletnih kultur) . Tretja ocena 8 (akcija PO5) je veljala naknadnim in strniščnim posevkom po stanju 3^ .avgusta^ ta ocena je v zadnjih 3 letih odpadla. Četrta - zadnja - ocena (akcija PO7) se izvaja ob spravljanju kmetijskih pridelkov s stanjem 31 . oktobra . Ako se pojavijo vremenske nezgode razmeroma zgodaj, tedaj je mogoče uničene po-' sevke preorati in posejati druge. Take posevke imenujemo naknadne . V tem primeru bodo tudi glede posejanih površin razlike med akcijama PO2 in PO7. Če nastopi vzrok uničenja kasneje, da ponovna setev ni mogoča, tedaj bo' požeta površina manjša od posejane . V prvem primeru imamo torej razlike glede posejanih, v drugem pa glede posejanih in požetih površin. V Sloveniji je razmeroma malo naknadnih posevkov, ker se pač vremenske nezgode oz. škodljivci ne pojavljajo v takem obsegu, da bi povzročali večje škod©. Delne razlike so subjektivne narave, ker občinske cenitvene komisije spreminjajo oz. popravljajo prvotne podatke o posevkih. V naslednjih tabelah je podana primerjava med posejanimi in požetimi površinami poznih posevkov v zadnjih letih. Posejane in poze te površine poznih posevkov a) Glavni posevki Površina ha posejana pO: PO— 2 ! po ■ PO7 požeta po P 0-7 fa požete v razmerju do posejane po P0 po PO7 1953 1952 1951 1 950 1949 1948 1947 164 1, 60 158 151 170 171 165 197 966 163 067 71 6 251 1 63 159 1 58 149 167 171 165 968 895 002 427 413 701 2 51 1 63 1 58 157 148 167 171 161 779 816 681 776 413 154 892 b) Vmesni posevki 99, 7 98, 7 99, 7 97, 9 98, 4 99, 7 98, 0 99, 9 . 99, 3 99, 8 99 ,6 100, 0 99, 7 98, 0 1953 79 316 79 809 1952 77 444 77 293 1 951 . 7. 0 785 69 024 1950 61 308 61 036 79 639 100, 4 73 837 95, 4 68 757 97, 1 60 076 98, 0 99, 8 95. 5 99. 6 98, 4 1953 1952 1951 1950 c) Podsevki 20 172 18 140 18 553 17 644 20 555 20 495 20 608 17 901 20 439 20 178 20 553 17 835 101 ,3 111, 2 110, 8 101 ,1 č) Strniščni posevki 99. 4 98. 5 99 ,7 99 s 6 1953 1 952 1951 1950 1949 1 948 1947 023 48 320 46 190 46 48 45 48 50 45 40 303 6 56 961 1 86 544 724 478 249 758 46 47 45 796 48 091 50 644 45 672 39 868 100, 1 91 ,9 99 »0 99 jO 98, 1 99, 6 99, 8 100, 0 99/9 98, 5 ■ Pti glavnih posevkih so razlike med posejanimi in požetimi površinami neznatne, , Izjemi sta leti 1950 in 1947. L. 1950 je bil namesto akcije PO2 izveden popis posevkov (pod vodstvom bivšega Ministrstva za kmetijstvo, ) leta 1947 pa je bil namesto akcije P02 splošni popis zemljišč. Tudi pri vmesnih posevkih ni bistvenih razlik sazen 1. 1952, ko je slana uničila vmesni fižol. Za podsevke je značilno, da je. jesenska ocena dala več posejanih površin kot pomladanska. To je docela razumljivo, ker so podsevki vidni šele potem, ko so bili glavni posevki že pospravljeni, medtem ko jih ob za - ključku pomladanske setve, težko opazimo. Pri strniščnih posevkih se podatki iz prvega stolpca za 1. 19481950 nanašajo na akcij© PO59ki se sedaj ne izvaja več« Škoda po vremenskih nezgodah, škodljivcih in boleznih je dejansko večja, kot bi mogli sklepati iz teh razlik, kaj ti. tu smo obravnavali le docela uničene površine. 6. Struktura poznih posevkov S praktičnoekonomskega stališča delimo glavne posevke na 4 skupine: žita, industrijske rastline, vrtnine in krmne rastline, ki zavzemajo 99 % vseh njivskih površin« Ostanek odpade na drevesnice s trsnicami?na praho in na neobdelane njive o Kot že rečeno, odpade na pozne posevke 60 % vseh glavnih posevkov ali v absolutnem številu 160 do 170, 000 hektarjev« Razčlenitev na navedene 4 skupine o Važne j ši pozni posevki Posejana površina ha (po PO -2) T 9 53 . | 1 952 | 1951 I 1 950 | 1949 j 1948 ; 1947 Pozni posevki skupaj | 164 197 160 966 1 58 163 151 943 170 067 171 716 165 100 Krompir | 48 33 2 44 793 41 676 40 738 42 529 44 1 90 4. 2 988 Koruza [41 465 39 902 39 462 38 181 41 248 42 1 59 41 178 Črna detelja | 21 473 22 316 1 9 531 1 7 1 23 24 054 25 146 20 828 Lucerna | 11 624 10 608 .9 700 9 002 10 775 11 248 9 439 Krmna pesa i 9 015 8 742 . 8 119 7 534 8 847 9 ^07 ' 8 1 63 Proso (prašno) . j 3 914 4 083. 4 7434 987 5 617 6 607 3 860 Kap us niče | 3 496 3 395 3 049 2 931 3 653 2 881 3 1 99 Razne detelje | 3 576 2 678 3 160 2 282 2 939 135 -2 781 Korenje (prvo) j 2 937 2 978 2 841 2 453 2. 965 2 525 2 814 Zelena koruza i 2 488 2 411 1 867 1 278 2 186 2 470 3 533 Fižol (čisti nasad) | 1 141 1 396 1 365 1 409 2 180 2 508 2 324 Hmelj I 1 601 1 642 1 724 1 558 1 289 1 133 . 939 Oljna repica | 1 697 2 191 2 711 1 741 830 703 484 Sončnice ( c .nas . ) | 794 1 319 2 035 2 169 2 036 904 550 Grašica | 1 1 99 1 097 1 164 1 238 1 322 1 213 828 ■Ne ime"= vrtnine I 3 902 4 236 5 247 5 078 4 769 4 990 302 novane š \ !krm?® . I 3 609 5 475 8 781 9 920 8 095 6 022 9 024 -rastline i Drugi .. posevki ] 1 934 1 7o4 988 2 3 21 4 733 7 575 11 866 10 s* t Struktura važnejših poznih posevkov Pozni posevki skupaj Krompir . , Koruza - Črna detelja Lucerna Krmna pesa : Proso (prašno) . Kapusnice Razne detelje Korenje (prvo) Zelena koruza Fižol (čisti nasad) Hme Ij Oljna repica Sončnice (čisti nasad) Grašica Neomenjevrtnine ne' krmne rasti » Drugi posevki Posejana površina % (pq. P02) 1953 l66 1 952 "100 1951 100 1 950 1949 1948 "100 1947 '100 100 100 29, 4 25, 2 13, 1 7, 1 5, 5 2, 4 2. 1 2. 2 1 ,8 r. 5 0, 7 1, 0 1 ,0 0, 5 0 j7 2, 4 2, 2 1 ,2 27, 8 24, 8 ■13, 9 6, 6 5. 4 2. 5 2, 1 1 ,7 1 ,8 1. 5 0, 9 1 ,0 1 ,4 0, 8 0, 7 2. 6 3, 4 1, 1 26, 4 25, 0 12, 3 6. 1 * 5 r1 3, 0 1 ? 9 2, 0 1 ,8 1. 2 0, 9 1 ,1 1 ,7 1 ,3 0, 7 3. 3 5, 6 0 ,6 26, 8 25, 2 11 ,3 6 ,0 5, 0 3. 3 1 ,9 1 ,5 1, 6 0, 8 0, 9 1 ,0 1 ,2 1. 4 0, 8 3, 3 6. 5 1 ,5 25. 0 24, 3 14. 1 6, 3 5. 2 3. 3 2. 1 1 ,7 1 ,7 1 ,3 1 ,3 0, 8 0, 5 1. 2 0, 8 2, 8 4, 8 2, 8 25, 7 241, 6 ,14, 6 6, 6 5. 4 3. 8 1 ,7 0, 1 1 ,5 1 ,4 1. 5 '0, 7 0, 4 0, 5 0, 7 2. 9 3, 5 4, 4 26, 0 24, 9 12, 6 : 5, 7 4, 9 2, 3 1 ,9 1 ,7 1 ,7 "1 ,2 1 ,4 0 ,6 0, 3 0, 3 0, 5 0, 2 5, 5 7, 3 11 prikazuje naslednja tabela. Skupir. e poznih posevkov Posejana površina ha žita i industrij i rastline vrtnine krmne rastline 45 753 44 498 44 837 43 737 47 536 50 251 50 278 3 407 4 051 240 786 769 4 370 2 972 5 5 5 58 997 55 887 52 901 51 565 55 495 56 298 51 894 56 040 56 530 55 185 50 855 61 267 60 797 60 107 Struktura (skupaj = 100) 27, 9 27, 7 28. 4 29, 1 28, 0 29, 3 30. 5 2, 1 2, 5 3. 3 3, 9 3. 4 2. 5 1, 7 35, 9 34, 8 33 ,4 34, 2 32, 6 32, 8 31 ,4 34, 1 35, 0 34, 9 33, 8 36, 0 35, 4 36, 4 Razmerje med temi skupinami je vsa leta precej stalno in so letne variacije razmeroma male. Vidno je postppno padanje industrijskih rastlin, ki so, jih v prvih povojnih^letih vsiljevali, sedaj pa jih kmetje opuščajo, zlasti sladkorno peso, a nazadovale so tudi sončnice in oljna repica. . Ifelež vrtnin se je zadnje leto dvignil, in sicer na račun krompirja, ki so ga 1. 1953 posadili za 3*500 ha ve, č, kot prejšnje leto. 12 Porast .koruze za skoro 1 .600 ha v 1. 1953 hi utegnil biti v zvezi z večjo potrebo po krepkih krmilih. Kako se je spreminjala površina posameznih posevkov po vojni, prikazujemo v posebni tabeli. 7. Površine posameznih poznih posevkov Po številu raznih kultur, ki jih goji, je Slovenija zelo p^tra, toda približno štiri petine vseh površin poznih posevkov zavzema le pet posevkov: koruza, krompir, črna deteljam, lucerna in krmna pesa. Na straneh 10 in IT pr ikazujemo važnejše pozne posevke, razvrščene po velikosti površin za leta 1 9471953 . Na prvem mestu je krompir, ki se je povzpel v 1. 1953 na 48. 000 ha in zavzema sedaj skoraj 30 odstotkov celotne površine poznih posevkov. Krompirju se močno približuje koruza z 41 .000 ha, na kateri odpade četrt inace lo t ne površine. Nekoliko manjšo površino. - 36. 000 ha - zavzemajo detelje (črna detelja, lucerna in ostale), krmna pesa pa se giblje med 8 in 9 tisoč hektarji. Precejšnje površine zavzemajo razne neimenovane vrtnine in krmne rastline, ki v naših statističnih obrazcih niso posebej izkazane . Njih delež je sicer v zadnjih letih nekoliko padel, vendar je še vedno zelo visok (7. 000 ha) ter bi bilo zanimivo in obenem koristno raziskati, katere kulture se tu skrivajo „ 8 . Površine poznih posevkov po sektor j ih V publikaciji o skupnih in zasejanih površinah za 1. 1 953 (št «84 /53) smo objavili tabele o deležu državnega ( splošnodružbe ne. ga) in zadružnega sektorja od 1 skupne po. vršine zemljišp. < Medtem ko se delež državnega sektorja 'postopno dviga (1. 1949 20, 3 7°, 1953 24, 9 %) ,/ je odstotek zadružnega sektorja padel od % -v 1. 1950 na 1 ,5 f° leta 1953N!a ohišnice je 1. 1953 odpadla le ena desetina odstotka od skupne površine. Bolj kot skupna nas tn zanima orna površina, in: njena razdelitev na. sektor je . Tako je pdpadlo od njivske površine 'v odstotkih: na državni; se k tor • na 'zadružni "• sektor ; na ohišnice 1 953 1952 M 951 •: 1950 1949 2, 9' 3, 1 3, 7 3, 9 3, 0 2, 0 6, 2 7, 0 8, 3 3, 5 0, 4 1, 3 1, 3 - V 1. 1950 in 1949 so "bile ohišnice vštete v zadružni sektor .. . Po podatkih bivše Planske komisije LRS je znašal delež o hišnic ob koncu 1. 1 949 • 1, 3 % o Delež posameznih poznih posevkov v zadnjih dveh letih prikazuje tabela na str„l3 Delež državnega sektorja se je dvignil nad povprečje zlasti pri krmnih rastlinah, deloma -tudi pri vrtninah, , Isto velja za zadružni sektor« i' Precej višji pa je odstotek traviščjki odpade na socialistični sektor« Pomembni so predvsem pašniki v državnem sektorju, . Y§ 1. .. ?£ 1. s® vki po sektorjih (Po že te površine po PO7) Glav aposev skupaj Koruza (zrnje) Proso (pr a sno ) Brz. selci:, 3, 2 1 ,1 1 ,0 3, 0 0, 8 83, 3 2, 7 3, 0 4, 7 2, 9 6, 2 3, 4 5, 0 Ajda (praš, ) Lan Slad. pe sa Sončnice Soja Hmelj Krompir Čebula Česen Fižol Gra h Kapusnice Para d i žvnik Črna detelja | 2, 9 Lucerna j 4, 0 Grašica i 17, 8 Zelena koruza M 7, 2 Krmna pe; sa | 2, 8 Krmn o ko! renje j 0, 9 Druge de; telje. i 8, 0 1953 : zadri šGkt. 2. 0 ;i ,i 1 ,7 1 ,9 0, 3 :9, 4 1 .1 16, 7 3, 4 2, 3 0, 2 1 ,3 0, 4 1 ,2 10, 0 0, 6 1 58 2, 7 4, 1 6, 9 1 ,5 • 0, 2 4, 4 ohišnice' 0, 6 0, 9 0, 1 .0, 1 1 ,0 0, 3 0, 3 0, 5 0, 1 0, 1 0, 1 0 , 6 0, 1 0, 2 1952 držlsekt Jzadr. sekt. i ohišnice 3 >3 ,5, 0 1, 8 1, 5 3, 3 2, 4 1 »3 2. 6 O, 2 1 ,3 100 0, 7 3. 4 5, 8 3. 0 5. 1 6. 5 4. 7 2, 8 3, 7 13, 6 15, 5 5, 0 1 ,5 6:, 3 6, 2 6 , 6 0, 3 3, 9 3, 0 9, 0 5, 4 3, 2 1 ,7 3, 0 3, 0 2, 4 0, 4 0, 6 0, 3 2, 6 2, 4 3, 0 1 ,5 '2, 1 1 ,8 12, 8 4, 9 2, 6 4, 5 0, 3 : 8, 0 0, 7 14, 5 0, 6 11 ,8 0 ,2 5, 0 2, 0 1, 5 1, 3 11 ,6 0, 5 13 Travišča po sektorjih (po PO2) 1 953 drž. sekt. ; zadr. sekt. -; ohišnice 1 952 - drž. sekt. ; zadr. sskt. ::ohisnica Travniki Senožeti Pašniki 4, 3 9, 0 25, 5 2, 6 1 ,4 1 ,6 0, 1 4, 4 0, 1 10, 5 0, 0 25, 4 6. 5 4, 4 3. 6 0 , 6 0, 2 0, 2 Pade c pri travnikih in senožetih v državnem sektorju 1. 1953 je samo navidezen, ker se je zaradi prekategorizacije povečala površina državnih gozdov. II. Pride Iki T. Splošno .. Pridelek v kmetijstvu izkazujemo na dva načina, prvič kot pridelek na površinsko enoto (pri nas je to navadno hektarski pridelek), in drugič kotcelotni pridelek ali proiz - vodn jo . Za analizo jemljemo prvenstveno hektarske pridelke, ker pridejo letne variacije tako mnogo bolj do izraza. Proizvodnjo upo - rahljamo pri izračunavanju prehranskihin drugih .--bilanc. Zato bomo za važnejše posevke prikazali oboje , hektarske pridelke in . proizvodnjo v letih 1947 - 1953Pri površinah kultur opažamo v zadnjih letih, razen manjših iz jem, precejšnjo stalnost, medtem ko se pridelki oa leta do leta 14 močno spreminjajo. Višino pridelka odločajo namreč tudi taki činitelji, ki so dokaj spremenljivi. Nekatere izmed teh bomo kratko opisali. činitelja, ki sta stalna, sta n. pr. geografska lega in nadmorska višina njiv. Njive segajo v Sloveniji od 42 do 1340 m nadmorske višine. Večina njiv, t. j. 80 %, leži v pasu do 400 m, nadaljnjih 1 5 % odpade na pas od 400 do 600 m. V pasu od 600 do 800 m je le še 4, 5 % in komaj pol odstotka njiv je nad 800m. Izmed spremenljivih faktorjev bomo prikazali le vremenske razmere (temperaturo zr^ka in padavine ) , ker o agrotehničnih ukrepih (kot so melioracije, kemizacije, selekcija semen itd. ), ki so sicer zelo važni, na tem mestu ne moremo razpravljati. 2. Vremenske razmere v. LR Sloveniji Severni del Jugoslavije leži sredi zmernotoplega pasu. V Sloveniji se križajo vplivi Sredozemskega morja, Alp in Panonske kotline, zato je naše podnebje zelo spremenljivo. Toplina se menjava pogosto in. neredno, kar velja tudi za padavine .Znat ne so razlike po posameznih pokrajinah. V ilustracijo navajamo nekoliko podatkov za 6 važnejših meteoroloških postaj v Sloveniji. Iz tabele na str. 15 je razvidno, da je bila povprečna letna temperatura 1. 1953 višja kot 1. 1952, toda manjša kot 1. 1951^ zato pa je aprilsko in julijsko povprečje ■ bilo 1. 1953 nižje kot prejšnje leto »Tudi trimesečno povprečje v glavni vegetacijski dobi (majjunijjulij ) je bilo, v 1J 953 nižje kot prejšnje leto in se približuje Povprečne "temperature Postaja (nadmorska višina) i. Ajdovščina K, (111 m) Celje " (242 m) e Ig ubija na . (300 m) Maribor (276 ) ;; ; Murska Sobota (187 m) Novo mesto (193 m) Sre dn ja temperatura zraka C1, le t na april juiij 0 maj - julij letna april ■ O^lij 0 maj - julij letna apri 1 julij 0 maj - julij letna april julij 0 maj - julij. letna april , 'julij 0 maj - julij letna april julij 0 maj - julij 1953 12. 6 12. 7 22, 2 19, 2 ■9, 1 10, 2 19/6 16, 9 9, 7 11 ,1 20, 2 17, 4 9. 3 10. 7 19. 8 17. 2 9. 4 10, 6 20. 3 17 , 6 9. 5 10, 6 20, 2; 1-7, 4 1952 12, -2 13. 4 25, 0 20. 0 9. 1 12. 2 20, 9 17, 8 9, 5 14. 3 21 ,9 18. 5 9. 2 12, 3 21 ,5 18. 1 9. 3 1 2, 7 21 j 5 18. 2 9, 7 12, 5 21 ,3 18, 1 1951 13. 2 11 ,9 21 ,5 19. 0 10. 4 9, 3 19. 1 17. 1 10. 5 9, 9 1 9, 4 17. 3 10. 2 9. 6 18, 9 16, 7 10, 5 10. 3 19, 1 17. 1 10, 7 9. 7 19, 0 17. 2 1950 13, 5 11 ,7 25, 5 21 ,9 9, 9 9. 2 21 ,5 19, 0 10. 5 9, 0 22. 6 1 9, 9 9, 9 9. 3 21 ,6 19, 0 9, 6 9. 8 21 ,7 18, 9 10. 4 9. 9 21 ,6 19. 5 1949 13. 3 13, 2 21 ,7 18. 7 9, 4 11 ,0 18. 8 16. 1 10. 2 I 2, 2 19. 6 16. 7 9, 7 II ,3 19. 1 16. 2 o • • 10. 9 18. 8 I 6 ,4 10. 0 II ,6 19. 1 16. 4 0 192840 oz „25/40 9. 6 9. 7 20, 2 17. 6 9, 4 9, 3 19. 7 17. 1 9. 7 9. 8 2:0, 1 17, 5 9, 7 9, 7 20. 8 18. 2 957 10, 2 20, 1 17, 4 1f: Padavine Po sta i a A j do vš čina Ce Ije Ljubljana Maribor Murska Sobota Novo mesto Množina v mm letna marec - september april - avgust maj - juiiO letna marec - september april - avgust maj - julij letna marec - september april - avgust maj - julij letna marec - september april - avgust maj - julij letna marec - september april - avgust maj - julij letna marec - september apr il - avgust maj - julij 1953 1408 1 016 763 459 1018 741 569 338 1041 717 560 282 897 710 589 360 654 533 427 262 1033 717 580 369 1952 1 810 732 432 281 1139 525 354 189 1477 659 395 21 9 991 457 281 178 718 319 163 106 1252 592 378 255 1951 201 4 1095 647 . 43 7 1299 787 520 375 1455 853 543 306 1 21 4 817 520 401 898 609 485 400 1232 798 536 378 1950 1 648 709 561 211 1110 500 351 164 1234 547 420 159 1164 564 407 211 898 425 285 122 1 164 569 398 244 1949 1308 534 435 265 850 582 509 299 954 552 471 314 798 531 494 294 649 443 415 280 847 533 454 329 0 1 9281 940 oz. 1925r1940 1603 921 601 362 11 51 743 551 353 1618 984 680 407 1055 700 525 329 866 584 448 280 1299 793 577 361 16. povprečju 1. 1951. Iz teh podatkov sklepamo , da ie. bila temperatura leta 1953 "bolj enakomerna kot v i. 1952, kar je v zvezi z zadostnimi padavinami ugodno vplivalo na letinoTemperaturne razlike sicer vplivajo na vegetacijo, vendar so padavine važnejše. Letna množina padavin (tabela na! str. i 6) je bila za omenjenih 6 postaj v 1. 1953 nižja kot prejšnje leto, povprečno za 20 % in tudi nižja kot v 15le t nem predvojnem povprečju, toda, sedemmesečno povprečje (marecseptember); je, večje kot 1. 1952, Zlasti je vidna razlika za 5mesečno povprečje (aprllavgust ) in isto velja za 3mesečno povprečje od maja do julija. Primerjava povprečnih letnih temperatur med različnimi postajami ne kaže kakih posebnosti*, znatno večja pa je v primeri z ostalimi 5 postajami edino v Ajdovščini. Bolj zanimiva je letna množina padavin, ki pada od zahoda proti vzhodu, tako da je najnižja v Murski Soboti. V jprekmur ju , ki ima najmanj padavin v Sloveniji, nadomešča primanjkljaj podtalna voda. Na kraškem področju, kjer .je znatno več padavin, toda brez podtalne vode, so zato posledice suše tem bolj občutne. Za primerjavo je važno tudi razmerje med padavinami in toploto, ki ga izražamo s tzv. dežnim koeficientom« Izračunamo ga tako, da delimo vsoto padavin določene dobe z vsoto temperatur te. dobe. Dežni koeficienti za petmesečno vegetacijsko razdobje od aprila do avgusta so prikazani v naslednji tabeli. Dežni koeficienti ■(aprilavgust) Postaja Ajdovščina Celje Ljubljana Maribor Murska Sobo ta . . • Novo mesto Povprečje 1953 7, 4 6, 9 7, 7 5, 3 7, 2 7, 1 1952 ! 1951 4, 5 4. 1 4, 5 3. 2 1, 8 4. 3 3. 4 7, 1 6 . 6 6. 7 6. 5 6 ,0 6, 7 6. 6 1950 5. 6 4, 1 4, 8 4. 7 3, 3 4, 5 4, 5 1949 4. 8 6 . 6 5. 9 5. 7 5. 7 5. 8 5, 7 Višji dežni koeficienti v letu 1953 kažejo, (te, je bilo to leto bolj vlažno kot prejšnje, ki je bilo zelo suho, kar je vse - kakor vplivalo tudi na letino. 3 « Značilnosti letine 1953 Iz meteoroloških podatkov smo videli, da sta vlaga in toplota v letu 1953 bili v ugodnem razmerju za vegetacijo, vendar nam to Še ne pove vsega. Okrajne cen it vene komisije so k številčnim podatkom o pridelku podale še pregled vremena in drugih pojavov, ki so vplivali v večji meri na letino, Iz teh poročil navajamo naslednje značilnosti: Zaradi deževne jeseni 1. 1952 se je setev ozimin zakasnila in posevki se do nastopa zime niso do voljno obrasli. Spomladi 1953 je dolgotrajna suša 17 ovirala razvoj posevkov. Po .izdatnem dežju v aprilu in maju se je stanje posevkov popravilo, toda pozna slana in mraz sta v prvi polovici maja povzročila veliko škodo mladim posevkom. Občutljivejše vrtnine so bile uničene in' jih je. bilo treba ponovno saditi^ (n. pr. fižol, papriko, paradižnike, buče), Prizadeta sta bila tudi krompir in koruza. Medtem ko se je krompir obrasel, so morali ponekod koruzo ponovno sejati. Pod vplivom ugodnih vremenskih razmer v poletju in jeseni so si vsi posevki opomogli in dali na splošno prav dober pridelek. Od .. vremenskih nezgod, ki so škodovale pridelkom, smo slano in pozebo v maju že omai ili. Ker ni bilo večjih temperaturnih razlik, je bilo tudi toče manj kot druga leta. Večjo škodo so povzročile razne virusne in glivične bolezni, zlasti na krompirju. Zaradi plesni in drugih bolezni oz. škodljivce v je bil pridelek krompirja kvantitativno in kvalitativno slabši, kot se je pričakovalo, vendar je bil kljub temu nad povprečjem/ Kot odličen se smatra tudi pridelek raznih krmnih rastlin. 4 . Pre dho dne in končne ocene he kt arskega: pridelka Za napovedovanje bodoče letine so predhodne ocene izredno važne . Od pravilne in • pravočasne ocene je odvisna politika cen, izvoza, uvoza itd. Z akcijo PO6 ocenjujemo pridelek nekaterih važnejših kultur nekoliko pred 18 spravljanjem (1 0 . septembra) , toda 7 tednov pred končno oceno, S primerjavo obeh ugotavljamo zanesljivost predhodnih ocen glede na končne rezultate, Pri ugodnih vre aiens' kih in drugih pogojih verjetno ne bo večjih razlik. Nasprotno pa morejo večje vremenske nezgode (suša, moča, toča, slana. ) tako vplivati 'na letino, da bo dejanski pridelek precej drugačen, kot se je prvotno cenilo. Lep dokaz za to je ravno leto 1953, ko se predhodne in končne ocene dokaj ujemajo, medtem ko so bile 1. 1952 razlike večje. Indeksna števila v naslednji tabeli naj to ponazorijo. Predhodne in končne ocene hektarske^' ' 3£ri' dellia ■ Kultura Pridele k pre dhod ni Koruza Krompir ližol (čisti na sad ) T, ižol(vme sni) Sladkorna pesg|161, 6 Sončnice (čist i na sa d) Hmelj ha na končni 15, 6 /16, 1 105, 3 107, 6 9, 9 9, 8 1, 9 1, 9 161 ,2 8 ,6 8, 0 10, 6 9, 5 Indeks (pre dhodna ocena= 12?) ; 1953 03, 2 97, 9 99, 0 00, 0 99, 8 93, 0 1952 95 ,0 116, 0 95, 6 87, 5 125, 0 1051, 0 100, 0 Iz opisa vremena in letine v prejšnjem odstavku smo videli, da so krompir napadle razne bolezni, kar je zmanjšalo pri de le k. Stanje koruze se je na jesen zboljšalo in je višja končna ocena upravičena. Za sončnice' nimamo podrobnejše obrazložitve^ največjo razliko med predhodno in končno je izkazal okraj Murska Sobota (prvotno 9, 1, končno 6, 6 q) in še nekateri drugi okraji. Za hmelj 'imamo podatke z dveh strani, preko občin .in preko "Hmeljne .komisije "-. Pri-, merjava obeh bomo podali v zadnjem poglavju. . 5. Hektarski pridelki važnejših .kultur . Posebnosti, posameznih letin ocenimo najhitre je s prijner javo. hektarskih pridelkov . Da. izravnamo razlike dobrih ih* slabih letin, izračunamo še večletno povprečje. Razlike lahko izrazimo z absolutnimi , še pogosteje pa z relativnimi števili. V tabeli ki sledi objavljamo hektarske pridelke nekaterih kultur za 1. 1 9471 953-. Že na prvi pogled opazimo, da so bili hektarski pridelki pri vseh kulturah v 1. 1953 večji, kot je 7letno povprečje, in neprimerno večji kot 1. 1952. Če označimo 7letno povprečje kot 100, tedaj lahko izračunamo letne razlike v od - stotkih. Indeks za koruzo v 1. 1953 je 11 5. To pomeni, da je pridelek za 1 5 % večji kot v 7letnem povprečju ter je najvišji v povojnih letih. ' Nasprotno temu je bil pridelek 1. 1952 najnižji po vojni (indeks 69). Za proso znašajo indeksi: - v . 1953 1952 prašno 107 90 / strniščno 115 60 Razlika v. pridelku strniščnega prosa so torej znatnovečje kot za prašno proso. Pridelek strniščne ajde je bil 1. 1953 za 1% , leta .1 952 pa za 40 % nižji, kot je. Hektarski pridelki važnejših kultur Koruza (zrnje) Proso (prašno) Proso (strniščno) Ajda (strniščna) Sončnice (čisti nasad) Sladkorna pesa Hmelj Krompir Fižol (čisti na<§ad) . 0 1947 53: 1953 14, 0 8, 9 6, 8 5, 3 7, 7 1 20, 3 8, 3 102, 0 8 J 1 16, 1 9, 5 7, 8 5. 7 •8, 0 161 ,2 10, 6 105, 3 9. 8 1952 1951 9, 7 8. 0 4. 1 4. 0 6 ,3 87, 6 7. 1 102, 9 ■■4, 3 14, 8 8, 7 7. 4 4. 5 8, 0 115, 0 6, 7 100, 0 11 ,0 1950 13. 8 8, 7 7, 2 6. 2 7. 6 108, 8 4. 7 99, 3 6. 3 1949 15, 5 10, 0 7, 2 5, 5 8. 1 131 ,0 9. 2 134, 3 8, 1 1948 14, 2 7, 6 7. 2 5, 9 8. 3 115, 4 10, 7 90, 5 8, 6 1947 1-3, 6 8. 2 6. 1 5. 3 7, 9 136, 1 9, 5 80, 9 8. 2 19 Hektarski p ridelki važnejših kultur Fižol (vmesni) Kapusnice Črna detelja Lucerna Krmna pesa Korenje (prašno) Korenje (strniščno) -Travniki!' Senožeti> seno Pašniki i 0 194753 1953 1952 ! 1951 1950 1949 1 948 1 947 1 ,4 134, 5 30, 7 41 ,8 168, 9 111 ,8 105. , 6 24, 6 11 ,2 5, 6 1. 9 186, 7 37. 5 45, 8 197, 7 122, 6 113, 2 27*2 11. 6 6 ,3 0, 7 1 26, 8 28, 4 35, 9 149, 3 105, 0 90, 0 20, 2 9, 8 4, -9 2, 0 133, 0 38, 8 48, 3 159, 0 119, 0 114, 0 27, 8 -12, 5 5, 6 1 ,1 131 ,2 27, 7 33, 5 167, 2 120, 8 111 ,8 22, 0 '9, 4 4, 9 162, 3 39, 9 46, 9 192, 8 138, 0 120, 0 27, 0 12, 3 6, 4 130, 0 42, 3 46, 3 180, 8 107, 8 108, 7 26, 0 13, 8 6, 1 63, 0 31 ,0 33, 5 130, 0 69, 4 65, 7 22, 0 9, 1 4, 8 tem ko je bil 1. 1952 Pomen sladkorne 7letno povprečje. Odličen je Ml tudi pridelek hmelja, ki; je za 28 % nad povpr ečkom, medza 24 % po d njim. pese v Sloveniji pada, ker nimamo v bližini nobene sladkorne tovarne« Pridelek v letu 1953 je bil za naše razmere odličen, saj je bil za 34 % nad povprečjem in najvišji po vojni. Krompir, ki je najvažnejša kultura v Sloveniji, je bil leta 1953 samo za 3 % nad povprečjem, ker se je zaradi močnega pojava krompirjeve plesni zmanjšal za okoli 20$. Koloradski hrošč je sicer že skoraj povsod razširjen, vendar ni napravil večje škode. Za fižol je značilno, da ga pridelamo samo 20% kot glavni (čisti) sadež, vse ostalo odpade na vmesno kulturo, Pridelek čistega nasada je bil za 21 % nad povprečjem. Za vmesni fižol ni možna ustrezna primerjava, ker razpolagamo samo s 4letnim povprečjem. Pridelek • 1. 1953 je bil za 36 % višji od tega povprečja, čeprav ga je slana v maju skoro povsod V ' kV-* \J " " •" tj x uničila in so ga morali ponovno saditi. Izredno velik je bil pridelek raznih kapusnic, med katerimi prevladuje ?elje. Hektarski pridelek je bil za 39$ večji od povprečka in najvišji po vojni. Tudi pridelek krmnih rastlin je bil prav dober in pri vseh kulturah nad povprečjem. Najboljša je bila lucerna s 34%, nato črna detelja z 22% nad povprečjem. Nekoliko nižje odstotke kažejo ostale njivske krmne rastline, n*pr. krmna pesa s 17 %, prašno korenje z 10 % in strniščno korenje s 7 %* Pridelek sena s travišč je tudi višji, vendar je odstotek v primeri z njivskimi kulturami nekaj nižji. Tako je pridelek sena s travnikov za 'llfo v^šji, na senožetih za 4% in s pašnikov za 13 f° nad 7letnim povprečjem« 20 Iz te h primerjav . sledi , da je bila letina 1953 prav dobra, za nekatere kulture sploh na jboljša po vojni. Primerjava s hektarskimi pridelki v drugih državah bi pokazala, da ponekod, zaostajamo, , da smo pa pri nekaterih kulturah le dosegli sre dn j ee vropsko po vpr eč je . . Pri tem moramo opozoriti še na neko po; - sebnost slovenskega kmetijstva, da imamo namreč zelo mnogo vmesnih kultur. Te kulture jemljejo hrano glavnemu posevku in tako zmanjšujejo njegov hektarski pridelek. Ako preračunamo površino glavnih in vmesnih posevkov na ustrezno čisto (reducirano) površino vsake kulture posebej, tedaj dobimo, da odpade pri nas na vmesne kulture okoli 20% < Ker so skoro vsi vmesni posevki med koruzo in krompirjem, bi morali hektarski pridelekobeh kultur za ta odstotek zvišati. Donosnost naših njiv se torej precej zviša. Prinašamo izračun čistih površin za koruzo in krompir v letu 1953 . Izračun čistih površin in pridelka T: i" 953 Vrsta Požeta površina ha 'vmesni' "pose v ef : glavni posevek: v celoti reduciran ] v celoti reda c i ran Pridelek glavnega posevka na haq na cel. j: na red. površini Koruza : 36800 7010 41413 34400 16, 1 19, 4 Krompi 1137888 7547 48280 4a730 105, 3125, 0 Ako primerjamo pridelek na reducirani površini s pridelkom na prvotni (nereducirani), dobimo pri koruzi za 20% in pri krompirju za 1 9% večji hektarski pridelek. Kot vmesne kulture smo vzeli pri koruzi 29. 800 ha vmesnega fižola in 7000 ha vmesnih (obrobnih) sončnic* pri krompirju smo vzeli: 34. 235 ha vmesnega fižola 2. 153 " vmesnih sončnic 1 .500 " vmesnega zelja. 6. Hektarski pridelki po okrajih 1. 1953 Raznolikost Slovenije glede geografskih, pe do loških in • vreme nskih razmer se zrcali tudi v hektarskih pridelkih v posameznih okrajih. Čeprav leta 1953 ni bilo izrazitih vremenskih neprilik (izvzemši zgodnjo slano) , je vendar, le potrebno analizirati važnejše kulture tudi po okrajih. Vsak okraj sicer ne predstavlja vedno zaključne geografskogospodarske enote, toda primerjava po okrajih nam le pokaže nekatere značilnosti. V ilustracijo prikazujemo za nekatere kulture republiške povprečke z najvišjimi in najnižjimi hektarskimi pridelki 1. 1953 . 21 Povpre čn i , na j viš j i in najnižji he ktarski pridelki' 1. 1953 Pridelek na ha q Vrsta republ . povpreček okrajni najvišji : najnižji Koruza • ] 16, 1 25, 2 10, 5 Proso (prašno ) j9, 5 13 »2 6, 2 Sončnice (čisti . j . nasad . . 8, 0 11, 5 6 ,' 0 Krompir : 105, 3 134, 6 59, 2 Čebula ] 77, 8 , 161, 0 30, 0 Fižol (čisti na; • sad .. . . . . . i 9, 8 16, 7 • 5 »4 Kapusnice | 1 86 , 7 259, 6 77, 4 Črna detelja j 37, 5 59, 0 29, 8 Lucerna 45, 8 67, 8 33 »7 Krmna pesa M 97, 7 300, 0 1' 28, 0 Korenje (prvo) i 122, 6 155j2 55, 1 Ajda (strniščna) ! 5, 7 7, 3 4, 1 Repa (strniščna) M 60, 7 193 »4 59, 5 Kore n je (strniščno); ! 1 3 ? 2 149, 0 46, 2 Travniki i 27, 2 45, 8 16, 8 Senožeti ! 11, 6 14, 9 7, 3 Pašniki ; 6, 3 ; 19, 4 2, 7 Pri koruzi. . je razlika med najvišjim in najnižjim pridelkom precejšnja (skoro 2 in polkratna) . Najvišji hektarski pridelek izkazuje okraj Maribor mesto (25, 2 q) , nato pa Gorica (21, 9 q) , najnižjega okraj Postojna (10, 5 0. ) in nato Krško (11, 1 q. V postojnskem okraju je zaradi znatnih poletnih in jesenskih padavin koruza bila zelo slaba 0 Pri prašnem prosu je na prvem mestu okraj Koče v je, na zadnjem okraj Krško. 22 Najvišji pridelek sončnic je bil v ptujskem, najnižji pa v trboveljskem in radovljiškem okraju. Razlika pri krompirju je znatna^ najvišji pridelek izkazuje okraj Murska Sobota (134, 6 q ; , ki mu sledijo Radovljica (129, 9q), Kranj (126, 9 q) in -Ptuj (120, 1 q) . "Tolminski okraj, ki je bil leta 1952 za kranjskim okrajem (181q) drugi v Sloveniji(147 q) , je imel to leto najnižji pridelek ( 59 ,2 q) . Slabši pridelek so imeli tudi v sežanskem (77, 5 q) in postojnskem okraju (77, 8 q) . Odličen pridelek čebule je bil v okraju Ljubljana okolica (161 q) , najslabši pa v tolminskem okraju (30 q) . Pri fižolu prednjači kočevski okraj, najslabši pa je bil pridelek v sežanskem okraju. Pridelek zelja močno niha:, na prvem mestu je. zopet kočevski okraj, ki mu sledijo Ljubljana okolica in Maribor okolica, najnižji pridelek pa so imeli v ljutomerskem okraju. Črna detelja in lucerna kažeta sorazmerno male razlike v primeri z drugimi kulturami . Najvišji pridelek črne detelje je bil v okraju Celje mesto in Maribor mesto , najnižji pa v okraju Murska Sobota. Pri pridelku lu. -^ cerne je na prvem mestu okraj Gorica, nato Maribor mesto, na zadnjem Murska Sobota. Značilno je, da ima pri vseh ostalih rastlinah najnižje hektarske pridelke okraj Črnomelj:, dober pridelek sena so imeli v severozahodni Sloveni j i in v goriškem okraju. Na kratko bi bile značilnosti za 1. 1953 nasledn j e: .Koruza je obrodila prav, dobro povsod z. izjemo postojnskega in krškega okraja .SlaTfcsi pridelek krompirja so imeli vsi primorski okraji in trl^oveljsk^ okraj , prav dober .pa Gorenjskoin vzhod no" " Št ajersko s Prekmurjem. Pridelek krmnih korenčnivje bil razmeroma prav dobef v vsej Sloveniji z izjemo Bele Krajine, medtem ko je bilo sena in paše zelo mnogo' na Štajerskem* 7. Proizvodnja v 1. 1953 Iz analize hektarskih pridelkov moremo, sklepati tudi na celotno proizvodnjo. Proudarili smo že , da je' bila letina 1 953 dokaj dobra in da so bili hektarski donosi' nadpov - prečni „ Ker' bomo prikazali v posebnem poglavju proizvodnjo po letih (od 1947 -1953)? se omejimo tu na pr ikaž , le tine 1 953 . po okrajih, . Vzhodna Slovenija je .. naša najbolj žitorodna pokrajina, kjer pridelajo poleg belih • žit tudi zelo mnogokoruze - Leta 1953 je pridelalo 5 štajerskih okrajev (Prekmur je všteto) nad polovico vsega pridelka koruze^ če prište jemo . obe mesti (Maribor in Celje) pa skoro 60 čeprav zavzemajo le 38 % njivskih površin Slovenije«, • ' Isti okraji so pridelali skoro polovico vsega krompirja, nad polovico vmesnega fižola in približno 4G% čebulet, okraj Ljubljana okolica, .. ki ima desetino vseh njiv, je pridelal petino čebule in ravno toliko fižola „ Tudizelja so pridelali največ v okraju Ljubljana okolica (16, 7 %) , ki mu sledita Celje okolica (15, 3 %) in Maribor okolica (12, 1 ^) . Dobra tretjina pridelka črne detelje odpade na okraje Ljubljana okolica (12, 0 %) , Murska Sobota (11, 9 %) in Celje okolica (-10, 9/5). V pridelku lucerne prevladujejo okraji Krško (10, 6 %) , Celje okolica (10, 4%) , Ljubljana okolica (-10, 2 5 Novo mesto (9, 6 %) in Črnomelj (9, 4 %). Dobra tretjina pitnika (zelene koruze za krmo) odpade na okraja Murska Sobota (18, 6-$) in Ljubljana okolica (17, 6 %) , medtem ko drugi okraji precej zaostajajo. Izmed .ostalih kultur so naslednje značilnosti: glavni pridelovalci lanu so na Dolenjskem, konoplje in sladkorne pese v Prekmur ju, hmelja v Savinjski dolini, buč (vmesnih) v okrajih Maribor okolica (35 %) in Celje okolica (13, 8 %) , sončnic (vmesnih) v Prekmurju in sosednjih okrajih, na katere je odpadlo tudi 85 % pridelka strniščnega prosa. Ite le ž važnejših kultur po okrajih prikazuje tabela na stro24<) 8. Proizvodnja poznih posevkov v letih Za konzumente statističnih podatkov je važno, da jihdobijo obdelane vsestransko in v čim bolj dostopni obliki. , Zargdi tega smo zbrali gradivo iz prejšnjih let in ga pre delali, tako da je možna primerjava za vsa leta od 1 947 do 1953 »Povsod to sicer ni bilo mogoče, vendar so za večino kultur podatki operativno uporabni in -primerljivi. Nekateri podatki se bodo nekoliko razlikovali od onih, objavljenihv prejšnjih publikacijah, toda razlike niso Struktura pridelka važriej. ših kultur po okra jih (i .1 [953. 1 Okra, LR SLOVENIJA Koruza Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Kranj Krško Lgublj. ana mesto Ljubljana okolics Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovl j ica Sežana Slovenj -G-radec Šoštanj Tolmin Trbovlje 100 0, 3 9, 8 4. 0 7, 8 2. 4 1 ,1 7, 8 0, 2 5. 5 6 ,3 1 ,5 11 ,5 13, 9 6, 5 1 ,0 14, 3 0, 7 1 ,7 1. 1 0, 8 1 ,3 0, 5 Krompir Čebula Fižol (zrnje) iiapusnice Črna d. < te Ija ( seno) Lu ce rna (se no ) Pitnik Fižol (vmesni) Ajda (str - niščna) 100 0, 2 6, 2 1, 9 3, 2 3, o 5. 8 3. 9 2' , 5 10, 7 5. 8 1 ,0 9. 9 12, 3 6 ,6 3, 4 12, 7 1 ,8 1 ,6 3, 7 1 ,7 1 ,1 1 ,0 100 0 , 6 5, 4 0, 8 2, 2 1 ,0 4, 9 4. 1 9, 8 20, 3 1 ,6 8, 8 . 6, 4 5. 2 7. 1 .1 ,4 11 ,0 2. 2 1 ,3 0, 9 0, 9 0, 1 4, 0 100 0, 3 8, 6 0 , 6 2, 9 1 ,2 7. 2 6. 1 2. 3 20, 1 •-T r? 3 , i 8, 0 6 , 6 9. 2 1 ,9 4, 8 4, 0 0, 7 5, 2 2. 4 1 ,2 3, 0 100 0, 6 15, 3 2, 2 0, 7 4, 9 4, 8 7. 1 2. 8 16, 7 0, 8 2. 2 12, 1 3. 9 6, 4 . 5, 4 5, 1 1 ,1 1 ,1 1 ,8 1 ,8 1 ,3 1 5 9 100 0, 4 10, 9 5, 9 1 ,0 4, 8 6. 5 5. 8 0, 8 12, 0 5, 4 0, 3 5. 9 11 ,9 8 .6 2, 3 4, 0 1, 9 0, 4 3. 7 2, 6 2, 9 2, 0 100 0, 2 10, 4 9, 4 7, 0 3, 6 7, 0 10, 6 6, 3 10, 2 1 ,4 0, 5 5, 0 1 ,8 9, 6 3, 8 3, 0 1 ,3 4, 3 1 ,2 1, 8 0, 3 1 ,3 100 0 1 2 2 9 7 5 2 17 4 1 8 18 6 2 6 0 0 1 1 ■0 0 4 7 3 2 1 9 7 7 6 2 1 0 6 5 1 4 0 2 8 2 0 3 100 0, 1 11, 4 5. 4 1 ,5 4, 0 2. 5 5. 6 0, 4 7. 7 3 ,6 0, 6 11 ,6 17, 0 4, 3 4. 5 9. 0 0, 4 2. 6 2. 1 2, 0 2. 8 0, 9 100 3, 8 1 ,8 6, 9 5. 0 2, 9 14. 7 5. 8 0, 2 4. 2 11 ,2 19. 8 9. 9 1 ,2 3, 8 2. 1 1, 8 2. 3 2, 6 pomembne. V primerih, kjer so večje razlike ali pa so zaradirazlične ga načina zbiranja podat ^o-v 3eti Spremenjeni, smo to povsod primerno obrazložili c V naslednjem podajamo 'tabelaričen pregled proizvodnje posameznih kultur z naslednjimi podatki: 24 Posejane in požete površine , hektarski pridelek in proizvodnjo za leta 1947 do 1953 ter sedemletno povprečje 1947/53 in končno še indoks vsakoletne proizvodnje na to povprečje o Zaradi neenotne metodologije v posameznih letih smo nekatere po dat ko morali o cen j. t i bodisi glede površine ali glede pridelka -Podat ki ki so ocenjeni« so v oklepa ju u I. GLAVNI POSEVKI Koruza ( zrnje ) Leto 7letno 1 94753 1953 1952 1951 1950 1949 1 948 1947 0 Posejana ?oze-zeta ha Pridelek q na ha ves Indeks 40551 40399 14, 0 565303 100 41465 39902 39670 38234 41248 42159 41178 41413 ,39445 39579 37930 41248 42035 41144 16. 1 9, 7 14, 8 13, 8 15. 5 14. 2 13. 6 667924 384496 585864 524082 638834 597401 558520 118 68 104 93 113 106 99 Z ekonomskega vidika uvrščamo koruzo med žita, čeprav spada med okopavine. Glede površine je koruza na tretjem mestu v Sloveniji (pr - va je pšenica, drugi pa krompir). Koruza je važna tako za ljudsko prehrano kot za živinsko krmo. Manjše količine koruze pridelamo kot vmesni in kot strniščni posevek (akupno. 1 % pridelka). Hektarski pridelek koruze se pri - bližuje srednjeevropskemu. Ako bi izločili površine , ki jo zavzamejo vmesni posevki, bi se hektarski pridelek koruze zvišal za 20 %. Leta 1953 smo pridelali največ koruze v zadnjih 7 letih Proso (prašno) Leto 7letno 194753 1953 1, 952 1. 951 1950 1949 1948 1947 0 Posejano Pozeto ha 4869 4840 3914 4080 4987 5015' 5615 6607 3860 3901 3932 4981 4995 5615 6599 3859 Pridelek q na ha 9. 5 8, 0 8, 7 8, 7 10, 0 7. 6 8, 2 ve s 37172 31469 43432 43242 56060 50303 32187 Indeks 8, 9 43266 100 86 ,73 100 100 130 116 74 Prašnega prosa sejemo vedno manj, med tem ko se strniščno proso drži na približno isti višini (okoli 2400 ha). Pridelek leta 1953 je nižji od 7letnega povprečja, ker je bil 1. 1949 izredno visoko ocenjen. Lan ; (vlakno ) Pose—. Požet. ha na ha ves Leto 7letno 1 94753 1953 1952 1951 1. 950 1949 ; 1948 1947 $ 680 567 574 652. 720798 688 670 563 571 650 719 798 745 645 1 2, 9 8653 100 14, 1 14, 6 12, 3 11 ,1 13, 3 13. 0 12. 1 7934 8454 801 7 8034 1 061 3 9716 7801 92 98 93 93 1 23 112 90 Lan je stara domača kultura, ki pa je še izgubil svoj pomen, ker so ga izpodrinile cenejše tekstilne surovine. Ohranil se je v glavnem na Dolenjskem. V Sloveniji, dobivamo z iste njive i vlakno i seme , peprav seje jo drugod gemenski lan zase . Zaradi različnega načina izkazovanja površin 'je ' primerjava otežkočena. Od 1. 19471951 smo izkazali pri površinah lanu za se a 26 Lan (. seme) Leto 7letno 194753 1953 ■ 1952 1951 1950 1949 1948 1947 0 Pose jan Požet ha 10 94 Pridelek q na ha. 3 99 +10 94 650 719 798 745 : 645 4. 1 5, 6 4, 4 4, 0 3, 4 2, 0 5. 2 ve s 1673 530 2870 2902 2716 1472 3342 Indeks 580 3, 8. 2215 TOO 76 2 130 131 1 23 66 150 me samo požeto površino, ker je posejana površina že izkazana pri lanu za vlakno. Za leto 1952 manjkajo podatki, o pridelku semena z njiv, kjer so pridelali vlakno in seme, zato je pride le k v resnici dosti večji. V 1. 1953 sta prikazani obe površini: na 10 haK se je dobilo samo seme, na 399 ha pa poleg vlakna tudi seme . Leto 7letno 0 1 947 - 53 1953. 1 952 - 1951 . 1950 . '■ 1 949 . 1948 , 1947 . Sončnice (čist i nasad) Pridelek q Posejana Pozeta ha i na 794 1319 2027 2203^ 2038 904550 794 1296 2024 2200 2038 979 550 Indeks ve s 1406 1397 7, 7 10784 8, 0 6, 3 8. 0 7, 6 8. 1 8, 3 7, 9 6368 8221 16203 16616 16435 ■1308 4335 100 59 76 150 154 1 52 68 40 Za nekatere industrijske rastline je značilno, da jih v zadnjih letih postopoma opuščajo. Tako se je zmanjšala površina oljne' repice, sončnic in sladkorne pese. Toda ni se zmanjšal pridelek soncnic, kot vmesne kulture (1. 1953 15645 q, leta 1952 pa T4942 q) . Sladkorna pesa Leto 7letno 0 1947 - 53 .1953 1952 1951 . 1950 . 1949 . 1 948 1947 PospI Požejara j ta ■ ha 552 .. . 64 1 28 364 921 1080 896 412 Pridelek q na ha ves Indeks 548 64 1 28 362 921 1080 871 411 I 20, 3 161 ,2 87, 6 115. 0 108, 8 131 ,0 II 5, 4 136. 1 65929 100 .10315 1-1 21 8 41751 100130 141 595 100546 55950 16 17 63 1 52 21 5 153 85 Višek v pridelku sladkorne pese je bil dosežen 1. 1949, nakar je začel padati in je 1. 1953 dosegel najnižjo točko, čepra, v je bil hektarski pridelek to leto najvišji. 27 Helj Le to 7le tmo 1947 - 1953 1952 1951 1950 1 949 1 948 1947 0. 53 Posejan Požet i pridelek q ha 1454' 1642 1722 1094 1275 1133 939 na ha l ves 1323 1322 8, 3 10934 1451 1642 1 722 1094 1275 1 133 . 939 10. 6 7. 1 6, 7 4, 7 9. 2 10. 7 9, 5 I 5377 11686 I I 554 5119 1 1 703 12134 8968 Indeks 100 141 107 106 47 107 111 82 Hmelj je zelo važna industrijska rastlina, katere pridelek Se skoro v celoti izvaža. Okupator je med vojno znižal prvotne na - sade od 1867 ha pred vojno na 637 ha v 1. 1945. Leta 1953 smo površino novih nasadov izpustili (147 ha), ker dajo zelo malo pridelka in še ta je slabše kvalitete. • Podatki "Hmeljne komisije za Slovenijo" se nekoliko razlikujejo od gornjih* Posebno vidna je ratlika v površinah za 1. 1950, med tem ko se podatki v zadnjih letih vedno bolj ujemajo. Tudi glede pridelka se podatki ne ujema jo , zlasti ne za 1. 1949 28 Hmelj (po podatkih ttneljne komisije za LRS) Leto 7let no 0 1 947 - 53 1953 1952 1951 1950 1949 1 948 1947 1946 1945 Posejan Požet ha Pridelek q na ha i ves 1284 8, 1 10245 1432 1531 1 526 1 545 1068 990 894 731 637 11 ,5 7. 6 7. 7 3, 7 8, 3 9, 6 9, 1 8, 3 5, 0 16514 11632 11717 5636 8610 9484 8125 5993 3157 Indeks 100 161 114 114 56 84 93 79 Za 1. 1953 so razlike v 'površini man jše , toda pridelka je bilo več. Poleg tega je treba prišteti še pri. de le k novih nasadov, ki je znašal to leto 253 q na 1 69 ha, torej 1, 5 q na ha . Skupni pridelek 1. 1953 je znašal 1 6. 767 q. Do teh podatkov pridejo tako, da hmeljarji sami prijavijo površino hmeljišč, ves pridelek pa oddajo izvoznemu podjetju "Hmesad" . Krompir Le to 7letno 0 1 947 - 53 1953 1 952 ' 1 951 1 950 ' 1 94 9 " 1946 V 1 1947 Posa.. jjan Pridelek q. Po zet Inde. ks na ha ves 43603 43528 102, 0 4438053 100 4833 2 44793 41588 4085' 6 •42475 441 90 42988 48280 44746 41417 40842 42475 43990 42945 105, 3 102, 9 100, 0 99 ,3 134, 3 90, 5 80, 9 5083805 4605244 41 503 26 4055750 5703647 3984992 348261 1 115 104 94 91 1 29 90 79 Krompir je za pšenico najbolj razširjena kultura v Sloveniji. Po deležu, , ki ga krompir zavzema od celotne njivske površine, je Slovenija med prvimi na svetu. . Od povprečnih 15 - 16 % se je delež v 1. 1953 dvignil na 17, 5 % (v ILRJ na doseže niti 4 % njivske površine). Največji pridelek smo imeli 1. 1949, nato pa v 1. 1 953. Leto Podaje na Požeta Čebula Pridelek q ha na ha ve š Indeks 7l^no 0 194753 1953 1952 1951 1950 1949 1948 1947 732' 730 68, 2 49819 789 795' 562' 568 924 793 696' 787 789 561 567 924 792 696 77, 8 70, 8 68, 0 51 ,3 84, 6 64, 6 52, 6 61128 55903 36622 29092 78204 51165 3661 9 100 1 23 112 74 59 157 103 74 Pridele k čebule po letih znatno niha. Najboljši pridelek je bil 1. 1949, nato pa v letu 1 953 . 29 Fižol (zrnje in stročje) Leto 7letno 0\ 1947 - 53 1953 1952 1951 1950 1949 1948 1947 PosaJ. el1 Pože*fc ha 972 1337 1369 1399 21 51 2508 2324 Pridelek q na ha 967 1166 1365 1343 21 51 2495 2313 ves 9, 8 4, 3 11 ,0 6:, 3 8. 1 8, 6 8. 2 5051 15039 8507 1 7322 21555 1 9095 I n de ks 1723 1686 8, 1 15720 100 69 37 110 62 1 26 157 139 Zaradi različnega prikazovanja podatkov je v gornji tabeli izkazan pridelek fižola v zrnju in stročju za 1. 19481952, samo pridelek stročja pa v naslednji tabeli za leti T 947 in 1953 • 7 letu 1947 je vzeta celotna površina dvakrat, prvič za pridelek zrnja, drugič za pridelek stročja. Zaradi tega je primerjava. 30 Fižol (stročje) Leto Posa■jeri PcžetPridelek q ha i na ha ■ ves Indeks 1953 1952 1951 1950 1949 1948 1947 169 169 57, 3 9690 (2324) (2313) 11, 6 26964 otežkočena. Na splošno je bil pridelek fižola 1. 1953 prav dober kljub majski pozebi, ko so ga morali ponovno saditi. Vmesnega fižola pridelamo skoraj štirikrat več (tabela na str. 35). Kapusnice Leto 7letno 0 1947 - 53 1953 1952 19 5 1 1950 1949 - 1 948 1947 Posajrene Požote 1 Pri ha ! na ha 3240 3219 134, 5 3496 33 96 3064 2988 3653 2881 3199' 3490 3383 3062 2967 3653 2881 3095 186. 7 126. 8 . 133, 0 131 ,2 ,162, 3 130, 0. . 63 ,0" k q ve s Indeks 432881651572 428923 406581. 388290 592733 36581 9 196247 100 1 51 99 .; 94 90 137 85 45 . Med' ; kapusnice prištevamo zelje, ohrovt, cvetačo iti druge manj pomembne kapusnice . Pridelek 1. 1953 je bil odličen in najboljši po vojni. Strniščnega zelja pridelamo znatno manj, povprečno okoli 78. 000 q. Črna dete Ija ( seno , star© 'detel Leto 7letno 0 1947 - 53 1953 1952 1951 1950 1949 1 948 1947 ose-' ' ana ; Pože ha Pridelek q na ha i ve s Indeks 21318 21236 20779 20779 21763 21723 19531 ) (1 9531 ) 1 71 23) (171 23) 24054) (24054) 251 46) (25142) 20828 20302 30, 7 652659 37, 5 778264 28, 4 616823 38, 8(756102) 27, 7(473587) 39, 9(1007865) 42, 3(1063368) 31, 0 629426 100 119 95 116 73 154 163 96 .. Za 1. 1949, 1950 in 1951 smo pridelek črne. detelje ocenili, ker je bila izkazana z drugimi deteljami (izvzemši lucerno). Površine smo ocenili na podlagi posejanih površin po akciji PO2, pridelek pa v primerjavi z drugimi leti. ^ Najvišja proizvodnja je bilal. 1948, nato 1 949 in za tem 1. 1953 . Črna detelja se seje navadno kot podsevek in da tudi prvo leto nekaj pridelka, ki je znašal v povprečju 127. 000 q letno. 31 Lucerna (seno) Leto Tl&tno ^ 1 947 - 53 1953 1 952 1 951 1950 1949 1 948 1947 Posejana PožetaL Pride le k . q ha i na ha ves Indeks 10289 10266 41, 8 429193 100 11389 1 0608 9501 9060 10776 11248 9439 11389 10530 9494 9036 10776 11238 9401 45. 8 35. 9 48, 3 33 ,5 46, 9 46, 3 33, 5 522068 377838 458680 304082 505759 520679 31 5283 1 22 88 107 71 118 1 21 73 Pridelek lucerne je bil 1. 1953 najvišji po vojni in se mu približuje v 1. 1 948. Posejane površine se postopno dvigajo od 1. 1950 dalje, Prid, elBk; :; iucerne v prvem letu (kot podsevek) se je gibal od 21 .000 do 66 .000 q ali povprečno 36. 000 q_ na leto. . 32 Grasica ( seno ) : ^08c Po že t a : Pridelek q i T , : nana i ; 1 ; Leto f| -' t iIn de ks | ha | na ha; ves I mi 1105 27, 9 3o82i 100 1 953 i 1 162 11 55 26, 5 30594 99 1 952 ! 1058 1052 20, 0 21020 68 1951 ! 1163 • ■ 1163 30, 9 37613 122 1950 ! 1240 1216 26, 9 32699 106 1 949 i 1 275 1275 38, 4 48980 159 1948 ! 1 0' 50 1049 25, 9 27247 88 1 947 828 828 21, 2 17594 57 Glede površin je grašioa precej stalna. Najboljši pridelek je bil 1. 1949, nato 1; . 1951 in 1950. Zelena koruza za krmo (pitnik) Leto 7letno 0 1947 - 53 . 1 953 1 952 1950 1949. 1948 1947 Pose ;Pože ta ha Pridelek q na ha j ves 2323 2316 156, 1 2411 1893 (1278) 2187 2470 3533 2483 2386 1892 (1278) 2187 2470 3515 lin de ks 182, 3 129. 3 162, 0 170, 0 184, 5 206. 4 94, 6 361571 452761 308570 306643 (2t7260) 403495 .509844 332426 100 125 85 85 60 112 141 92 Pridelek pitnika (zelene koruze za krmo) je bil, za 1. 1950 ocenjen, ker je bil izkazan med drugimi krmnimi rastlinami. Površino smo vzeli iz akcije PO2 . ' Pridelek 1. 1953 je takoj za 1. 1948, ko je bil najvišji po vojni. Važen je tudi pridelek strniščne koruze za krmo (povprečno 500 .000 q letno) . ( Krmna pesa Leto 7letno 0 1947 - 53 1953 1952 1951 1950 1949 1948 1947 i Požela. ha 9015 8743 811 8 7528 8852 9307 8163 Pridelek q na ha ve s Indeks 8532 8522 168, 9 1439402 100 9010 8739 8115 7511 8852 9295 8135 197. 7 149, 3 159, 0 167 ,' 2 192. 8 180, 8 130, 0 1780885 1304867 1288720 1256328 1706935 1680269 1057813 124 91 90 87 119 117 74 Pridelek krmne pese je bil 1. 1 953 odličen, za 24 % 'nad 7letnim povprečjem. V gornjih podatkih je izkazan le pridelek korenov, torej brez pesnega perja, ki je tudi pomembna krma. Pridelek strniščne pese je znašal v povprečju 354. 000 q. 33 Korenje (prvo) Le to 7letno 0 1947 - 53 1953 1952 1951 1 950 1 949 1948 1947 Posejano Požete ha Pridelek q na ha ves Indeks 2778 2777 111, 8 3l04i 2937 2980 2847 2534 . (2811 ) 2525 . 2814 2937 2980 2845 2534 (2811 ) 2522 2807 122, 6 105, 0 119, 0 120, 8 138, 0 1 07 ,8 69, 4 36011 1 31291 7 33 9250 3 06 033 (388046) 271949 194859 100 116 101 109 99 125 88 63 Površino za 1. 1949 smo vzeli po podatkih akcije P05, pridelek pa ocenili na podlagi pridelka strniščnega korenja. V Sloveniji je pridelek strniščnega ko-, renja večji kot glavnega pridelka. (Glej tabelo na str. ) 34 Druge detelje in mešanice Leto 7letno 0 1947 - 53 1953 1952 1951 1950 1949 1948 1 947 Pose.. . j. ane. Požete ha -ridelek q na ha ve s Indeks 2455 2449 32, 4 79483 3576 2645 (3025) (1955) (2939) 1 21 2922 3576 2644 (3025) (1919) (2939) 1 21 2922 31 ,8 113696 27. 2 71981 38, 8(116995) 27, 7( 52994) 39, 9(117266) 30, 4 3678 27. 3 79770 100 143 91 147 67 148 5 100 Za 1. 1949, 1950 in 1951 smo pridelek ocenili na podlagi površin iz akcije P02 . Med druge detelje spada v glavnem esparzeta in razne deteljne mešanice, deloma tudi mešanice detelj in trav. V gornjih podatkih ni inkarnatke, ker je ne moremo šteti h glavnim posevkom * L. 1947 je bilo pokošeno 1572 ha v skupni količini 32860 q. V kasnejših letih je nismo evidentirali razen v zimi 1953/54 s približno 3000 ha. II. VMESNI POSEVKI Fižol (vmesni) Leto 4letno 0 1950 153 1953 1952 1951 1950 1949 1 948 1947 Posejan Požet ha Pridelek q na ha 33377 32296 1 J -V 36393 36630 32807 27480 36235 33 540 32636 26776 1, 9 0, 7 2, 0 1 ,1 ves Indeks 16249 100 69409 22368 64210 29009 37616 33024 12833 150 48 139 63 Pridelek vmesnega fižola je. v Sloveniji povprečno štirikrsfc večji kot v čistih nasadih. Hektarski pridelek vmesnega fižola je nekako petkrat manjši od pridelka čistih nasadov. Ta razlika je pa le navidezna, ker jemljemo pri vmesnih nasadih celotno površino glavne kulture . Če bi površine glavne in vmesne kulture reducirali , bi odpadlo od Leto Buče (vmesne) ••Posejane Požete; Pridelek q 4le t no 01 1 950 - 53 i 1953 1952 1951 1950 1949 1 948 1947 ha na ha i ves 29820 27861 24737 21024 [Indeks 25860 25785 38, 2 984548 100 29790 27746 24665 20939 20, 5 14, 9 66 ,3 61 ,1 610693 413680 1634161 1279659 296295 13217 8421 8 62 42 166 130 celotne, površinena glavno • kulturo približno 80 io , ostalih 20 % pa na vmesni sadež, V istem razmerju sta si tiidi hektarska pridelka čistega in vmesnega fižola« V 'letih 1947 - 1949 se je ocenjeval samo pridelek brez površin, zato je bilo mogoče izračunati le 4letno povprečje. 35 Sončnice (vmesne) Leto PoseMPožejane i te Pridelek q_ 53 4 -let no 0 19501953 1952 1951 1950 1949 1948 ' 1947 ha na na , t 0 1 1 1 53 1 1 1 53 1 11335 11304 1 11480 11456 1, 3 ( 1 1366) 11 200 (1 ,3) ves 1133 4 11278 1, 3 14233 I 5645 II 783 14942 14560 (2873) Indeks 100 110 83 105 102 Pridelek vmesnih sončnic je večji kot s čistega nasada, ki ga je bilo v 7letnem povprečju 10. 800 q. Tudi tu lahko izračunamo iz razmerja med hektarskim pridelkom čistega in vmesnega nasada, koliko bi znašala reducirana površina vmesnih sončnic. Račun kaže , da je . v. štiriletnem povprečji odpadlo na vmesne sončnice 17 % površine glavnega posevka. Pridelek 1. 1950 je bil ocenjen na podlagi površin iz akcije PO2. V letu 1953 je bil pridelek vmesnih sončnic po vojni na j ve č j i . 36 III. POISEVKI Srna detelja ( p. Leto 7letno 0 1 94753 1 953 1952 1 951 1 950 1949 1 948 1947 pridelek q na ha I n de k s ves 8942 8823 10601 8864 10493 9777 101 50 11 166 1541 10601 .8670 10480 9741 101 50 11. 165 953 14, 35 10, 7 1:0, 0 12. -5 10, 7 18, 4 22, 6 12, 2 1 26628 100 113613 863 58 131 564 104271 186905 25201 6 11671 90 68 104 82 1 48 199 9 Črn o deta 1 jo kakor tudi lucerno 'se jemo navadno v kak zaščitni posevek. 'L. 1 953 je bila posejana 18 % . črne detelje med jesenske. <; ostalih .82 % pa med pomladanske posevke, v glavnem med žita. Če seštejemo celotno proizvodnjo črne detelje; preračunane v seno, do - bimo za. 7letno povprečje okroglo 780, 000 Od tega odpade na pridelek v prvem letu s t, j. kot podse ve k, 16, 3 Pridelek 1, 1 948 je bil največji po vojni, vendar je verjetno nekoliko previsoko ocen j en „ Lucer na ( po d se vek ) Leto Posejana Poze ta ha na ha ek q ve s Indeks 6le t no 0 1 948 - 53 1953 1952 1951 1950 1949 1 948 1947 2351 2561 2108 1849 .1 800 311 7 2673 33" 1 1 6, 1 3761 9 2557 2016 1835 1789 3117 2671 13. 0 10, 4 14. 1 '1%2 18, 0 24, 7 33320 20884 25887 23490 56161 65969 100 89 56 69 62 149 1 75 Lucerna v podsevku se seje v Sloveniji večinoma spomladi (okoli 90 , Celotna proizvodnja .lucerne je znašala v 7letnem povprečju 467000 (}:, od tega je na pridelek v prvem letu odpadlo 8 Tudi pri lucerni kot podsevku -je bil pridelek 1« 1 948 izredno, visoko ocen jen, saj je proizvodnja v 1= 1953 pri sicer nekoliko manjši površini za polovico manjša kot v tem 3e t u r 3 7 Leto 7lat no 0 1 947 - 53 1953 1952 1951 1950 1949 1 948 1 947 ■ IV o STRNIŠČNI POSEVKI Strniščna koruza ( zrn je ) Požeta Posej a na ha 494 409 620 647 41 5 437 359 570 472 381 500 647 413 437 359 570 Pridelek q na ha ! ve s 8. 6 8, 3 6. 7 9. 8 7 ,6 7, 1 6, 8 11 ,7 4041 3185 3364 6368 3137 3108 2427 6697 ^Indeks 100 79 83 1 58 78 77 60 166 Strniščni posevki so v Sloveniji zelo važni. , sa3 se pridelujejo na petini njivske po vršine . Vremenske razmere ne dopuščajo setve str ni. ščne koruze (činkvantina) v večjem obsegu. wajveS jo sejejo na Primorskem (v glavnem v goriškem okraju), nekoliko tudi na Dolenjskem Najboljši pridelek je bil 1. 1947, nato pa L* 1951Zaradimdeževne jeseni je bil pridelek 1. 1 953 slabši, kot se je pričakovalo. 38 Strniščna koruza za krmo (pitnik) Leto Posejana Požeta i Pridelek q ha na ha ; ve s Indeks 7letno 0 1 947 - 53; 1953 1952 1951 1950 1949 1 948 1947 2986' 1 971 3154 2450 4116 3630 2875 2706 2985 1 971 3154 2443 4115 3630 2875 2706 167. 2 165, 8 137, 1 157. 0 162. 1 178, 8 230. 3 138, 7 499033 100 326784 432475 384704 66693 5 649009 657982 3 753 40 66 87 77 134 130 132 75 % V povprečju je bilo posejanega 3000 ha strniščnega pitnika, ki je dal 500. 000 q krme v svežem stanju, torej celo več kakor glavni posevek, (360. 000 q) . L. 1953 je bilo posejano znatno manj. pitnika, verjetno zato, ker so ostale krmne rastline obetale prav dobro letino. Strniščno proso Le to 7letno 1947 - 1953 1952 1951 1950 1949 1948 1947 Pose j ano P o žeto 0 53 ha 2443 2353 2268 2812 2663 2492 1927 Pridelek q na na ves 2423 241 5 6, 8 1631 2443 2325 2268 2807 2663 2473 1925 o 7, 8 4. 1 7, 4 7. 2 7, 2 7, 2 6, 1 1 9081 9487 16838 20250 19077 17760 11737 Indeks 100 117 58 1 03 124 117 109 72 Strniščno proso kaže veliko stalnost glede površin in tudi glede pridelkaLeta 1953 je bil hektarski pridelek najvišji po vojni in tudi proizvodnja se je "zelo približala najboljši letini v 1. .1950. L. 1953 je odpadlo na prašno proso dve tretjini, na strniščno proso pa tretjina vse proizvodnje. Pose jaipožsx a .na 7letno 0; 1947 - 53! 1953 1952 1951 1950 1949 1948 1947 ha Strniščna ajda Pride le k na ha i ves 17503 17368 5, 3 92205 17121 17246 16839 17114 18651 18436 17113 171 21 16593 16703 17090 18651 18414 17002 5, 7 4, 0 4, 5 98170 65970 75642 6. 2 105273 5, 5 102555 5, 9 108422 5. 3 89404 Indeks 100 107 72 82 114 111 118 97 Čeprav pridelek strniščne ajde ni zanesljiv, ker jo dostikrat zamori zgodnja jesenska slana, se vsako leto poseje približno 17. 500 ha in pridela povprečno 92. 000 q zrnja. V primeri s tem je pridelek prašne ajde neznaten (2 - 3 % celotne proizvodnje). Najvišji pridelek je bil 1. 1950* zaradi deževne jeseni pridelek v 1. 1953 ni bil najboljši. 39 Strniščno zelje Leto 7le t no 0 1947 - 53 1953 1952 1951 1 950 1949 1948 1947 Posejano IPožet o ha 639 463 440 683 569 653 941 724 Pridelek q na lin. ves 638 463 440 681 569 653 941 71 6 122. 0 165. 1 101 ,6 98, 4 153, 4 164, 8 132, 4 49, 1 • 7794276441 44704 67060 90057 107594 124562 35175 Indeks 100 98 57 86 116 138 160 45 Celotna proizvodnja kapusnic je znašala v 7letnem povprečju dobrih 510. 000 q. , pri čemer, je '" . odpadlo na strniščno aije nekaj nad 15 Hektarski pridelek strniščnega zelja je bil 1. 1955 najvišji po vojni. 40 Strniščna repa Leto Posejana Požet ?. ha Pridelek q na ha ves Indeks ^ 17689 1 7618 143, 4 2527181 1 947 - 1953 1 952 1951 1950 1949 1 948 1947 53 20733 20651 18882 1 763 2 •16429 1 5553 13944 20707 20567 1 8864 17592 16429 15548 13619 160, 7 115, 1 1 51tf0 168. 6 160, 5 150. 7 86 , 9 3328763 2367433 2863454 2966744 2637198 2343559 1 1 83 1 1 6 100 132 94 1 13 117 104 93 47 Krmna repa kot glavni posevek se goji v Sloveniji v razmeroma malem obsegu. Tako je bila 1. 1947 posejane 817 ha, leta 1948 pa 731 ha. Za kasnejša leta nimamo podatkov. Strniščne repe je bilo posejane v povprečju skora; 18. 000 ha. V 1. 1953 je bila po vojni proizvodnja najvišja, 1. 1950 pa hektarski pridelek. Strniščna pesa Leto 7le tno 0 1947 - 53 1 953 1952 1951 1 950 1949 ' 1 948 1947 Posejana Požeta ha 2311 2872 2831 2709 2658 (1958) 2446 703 Pridelek q. i : ■; - - | Indeks na ha f ves j 2308 •2872 281 9 2709 2652 (1958) 2440 703 1 53 ,. 5 -3 54 149, 7 429877 127. 3 358804 1 54 , 0 418149 175, 2. 464779 170, 0(332860) 163. 4 398729 109, 2 76792 1 oo 1 21 101 118 131 94 113 22 Krmna pesa se sadi v glavnem kot glavna kultura. Na istrniščno peso je odpadlo v 7-" letnem povprečju le 5 % proizvodnje. Pridelek 1. 1953 je bil prav dober, za 21 % nad povprečjem. Pridelek za 1. 1949 smo ocenili na podlagi posejane površine po akciji PO5. Leto Strniščno korenje Posej ano Požeto h? 7letno 01947 - 53 :1 953 1952 1951 1950 1949 1 948 1 947 Pri de le k q na ha i ve s Indeks 5576 5555 105, 6 586460 100 6275 5200 6112 . 51 59 (6348) 5887 4053 6 1 63 5200 61 06 5145 (6348) 5879 4046 113, 2 697696 119 90, 0 468000 80 11 4, 0 697395 1 19 1 11 ,8 575319 98 1 20, 0 (761760) 130 108, 7 639197 109 65, 7 265852 45 Skupni pridelek glavnega (prvega) in. strniščnega korenja je znašal v povprečju skoraj 900. 000 dve tretjini od tega odpade na strniščno koren je ie Pridelek za 1. 1949 je bil ocenjen na podla gi posejane površine po akciji PO5. 41 V-, TRAVISCA Travni ki Leto 7letno 0. 1 947 - 53 1 953 . 1 952 . 1951 - 1950 1949 1948 1947 Površina Toko-' šeno ha Pridelek q na ha i ves .. — jT^eks 244421 244089 ,24, 6 6005950 100 231 728 231 682 2 7, 2 231661 231661 20, 2 234470 234463 27, 8 (251295X251000) '22 ,0 (262804X262500) 27, 0 (252087X250447) 26, 0 (24690 5)(246867) 22, 0 6301079 105 4688936 78 6499443 108 (5522000) 92 (7087500) 118 (6511622) 108 (5431074) 90 Po navodilih Zveznega zavoda za statistiko in evidenco so k travnikom prištete še se no žeti , ki jih tudi kataster ne loči po sebe j. Toda seno žet i so za Slovenijo tako zna - čilne, da smo jih že 1. 1949 izločili in jih od takrat vodimo ločeno. Zato smo površine travnikov in senožeti za leta 1947 - 1950 ocenili. Pridelek travnikov, ki se kosijo več - krat (navadno vsaj dvakrat). , je dvakrat večji kot pri senožetih. 42 Senožeti Leto 7letno 0: 1947 - 53 1953 1952 '1951 1950 1949 1 948 1947 igovr"j^okosina iseno ha . 131525 130521 141500 141 41 6 143889 143889 135106 133 824 (132936X129790) (1 13743 )6 11228) (1 25500 )(1 25500) ( 1 28000 )(l 28000 ) Pridelek q na ha ves In de ks 100 11 ,2 146011 9 11 ,6 1647600 113 9, 8 1408665 97 12, 5 1679794 115 9, 4(1223905) 84 12, 3(1364060) 93 1 3 r8 (1730636) 119 9, 1 (1166178) 80 Senožeti so na slabših tleh, navadno v alpskih strminah ali pa na kraškem svetu, zato je tudi upravičena ločitev od travnikov. Pridelek leta 1953 je bil prav dober „ Pri travnikih in seno že tih je po ko še na površina nekoliko manjša, ker so odštete površine, ki niso bile pokošene. Pašniki Letn 7le t no 0 1947 - 53 1953 1952 1951 1950 1949 1948 1947 Površina Popaseno ha Pridelek q. na ha ve s indeks 277671 269712 5, 6 1506879. 100 26771 2 270800 267504 268440 291252 297422 280564 253074 269510 261016 263482 2641. 49 296198 280557 6, 3 4, 9 .5, 6 4, 9 6 ,4 6, 1 4, 8 1598031 1328905 1482281 1283548 1677790 1810976 1 366626 106 88 98 85 111 1 20 91 Pridelek pašnikov je izračunan tako, da je paša preračunana v ©eno « Hektarski pridelek je zelo nizek, ker so med pašnike vštete tudi kraške pašniške goličave, ki dajo zelo skromno pašo, v sušnih letih pa še tega ne. Hektarski pridelek leta 1953 se je zelo približal najvišjemu 1. 1949. Po količini pa je bil pri delek najvišji 1. 1948. Vsa travišča Leto 7letno 0 1947 - 53 1953 1952 1951 1950 1949 1 948 1947 "Fovr-" šina Pokošeno ha Pridelek q na ha ves In de ks 653617 644322 13, 9 8972949 . 100 640940 6463 50 637080 652671 667799 675009 655469 6261 72 645060 629303 644272 637877 672145 655424 15, 2 9546710 7426506 9661518 8029453 1 5, 9101 29350 1 5, 010053234 12, 1 7963878 11, 5 15, 3 1 2, 5 TO 6 83 1 08 90 1 13 112 qq Površine, ki jih živina popase, so odštete , Večje razlike so bile v tem pogledu, . 1. 1949 in 1. 1953 , ko je bil zelo dober pridelek krme in verjetno niso vseh pašnikov popasli. Travnike, senožeti in pašnike smo s skupnim nazivom imenovali travišča itfzanje izdelali posebno tabelo. 43 PREGLED PROIZVODNJE POZNIH POSEVKOV PO Kultura Posevek KORUZA (zrnje) glavni posevek strniščni posevek vraesni posevek skupaj PROSO glavni posevek (prašno strniščni posevek skupaj AJDA glavni posevek strniščni posevek skupaj S 0 M C N I C E glavni posevek (čisti) vmesni posevek skupaj K R 0 H P I fl glavni posevek vmesni posevek skupaj FIŽOL čisti nasad vmesni nasad skupaj G R A!H Gisti in vmesni nasad 44 K A P U S fJl C i olavni posevekstrniščni posevok skupaj IH VRST! SETVE V LR SLOVENIJI /1952 1951 . 195o 1949 394 496 . 3 360 1 275 339 135 31 469 9 487 40 956 2 550 65 970 68 520 8 221 11 '783 20 004 4 605 244 5 627 4 610 871 5 051 22 368 27 419 1 851 428. 923 44 /03 473 626 585 864 6 368 592 232 43 432 16 838 60 270 2 766 75 642 78 408 16 203 14 942 31 145 . 4 150 326 4 150 326 15 039 64 210 79 249 2 862 406 581 67 060 473 641 524 082 3 137 527 219 43 242 20 250 63 492 3 256 105 273 108 529 16 616 (14 560) 31 176 4 055 750 4 127 V 059 877 8 507 29 009 37 516 1 466 388 290 90 057 478 347 538 834 3 108 641 942 56 050 19 077 75 137 3 741 102 555 105 296 16 435 16 435 5 703 647 3 380 5 707 027 17 322 37 616 54 933 3 459 592 733 107 594 700 327 1948 ' 597 401 2 427 599 828 50 303 17 760 68 063 10 209 108 422 118 631 7 308 2 873 10 181 3 984 992 9 315 3 994 307 21 555 33 024 54 579 * ' 2 647 365 819 124 562 490 381 1947 558 520 ■ 6 697 565 217 32 187 11 737 43 9 24 34 320 8 9 40 4 123 724 4 335 4 335 3 482 611 1 001 3 483 612 46 964 12 833 59 797 4 692 196 247 35 175 231 422 Kultura Posevek 1953 1952 1951 1950 1949 1948 m? •KORENCNICE ZELEMA KORUZA (P ITN I K) DETEUNO SENO SENO S TRAV I SC pesa (glavni posevek) korenje (glavni posevek) repa (strniščna) pesa (strniščna) korenje (strniščno) skupaj glavni posevek , strniščni posevek skupaj črna detelja lucerna grašica mohar druge detelje in deteljne snesanice črna detelja (podsevek) lucerna (podsevek) mohar (strniščni posevek) skupaj travniki senožeti pašniki v sadovnjakih skupaj 1 780 885 360 111 3 3 28 763 429 877 697 696 6 597 332 .452 7. 61 326 784 779 545 778 264 522 068 30 594 603 113 696 113 613 33 320 236 1 592 394 6 301 079 1 647 600 1 598 031 . (510 600) j 1 304 857 312 917 " 2 367 433 358 804 (468 000) 308 570 432 475 741 045 616 823 377 838 21 020 425 71 981 86 358 20 884 52 4 688 936 1 408 665 1 328 905 (396 000) 1 288 720 339 250 2 863 454 418 149 697 395 4 812 021 5 606 968 306 643 384 703 691 347 (756 102) 458 680 37 613 937 (116 995) 131 564 25 887 1 195 381 1 527 778 6 499 443 1 679 794 1 48 2 281 (535 200) 1 256 328 306 033 2 966 7 44 46 4 779 575 319 5 569 203 (217 260) 666 935 884 195 (473587) 304 082 '32 699 (488) (52 994). 104 271 23 490 991 611 (5 522 000) (1 223 905) 1 283 548 (450 000) .1 706 935 (388 046) 2 637 198 (332 860) (761 750) 403 495 649 009 1 680 269 271 949 2 343 559 398 7 29 639 197 5 826 799 5 333 703 50 9 8 44 657 982 1 052 504 1 167 826 (1 007 865) ■505 759 ■ • 48 980 (1 764) . UR 266) 186 905 56 161 (840) ;i 063 368 . 520 679 27 247 (779) 3 965 252 016 65 969 (1 170) 1 925 540 1 935 193 (7 087 500) (1 364 060) 1 677 790 (520 800) (6 511 622) (1 730 636) 1 810 976 (424 810) 10 057 310 7 822 506 10, 196 718 8 479 453 10 650 150 10 478 044 1 057 813 194 859 1 183 116 76 792 265 852 2 780 432 332 426 375 340 707 766 629 426 315 283 17 594 79 770 11 671 (974) 1 054 718 (5 431 074) (1 166 178) 1 366 626 (446 000) 8 40 9 878 ^Podatki v oklepajih so ocenjeni 45 9 .Ee kapitulacija proizvodnje Pri izračunavanju vsakovrstnih bilanc potrebujemo večkrat podatke o celotni proizvodnji posameznih kultur, ki jih statistično izkazujemo pod raznimi naslovi, V Sloveniji imamo namreč poleg glavnih mnogo vmesnih in strniščnih posevkov = Pri nekaterih kulturah so vmesni ali strniščni posevki Gelo pomembnejši kakor glavni Medtem ko odpade n^r. pri koruzi na strniščne in vmesne pridelke le 1 % celotne proizvodnje, je pri ajdi ravno obratno, ker zavzema strniščna ajda okoli 97 > vse proizvodnje. Itelež strniščnih oz. vmesnih pridelkov od celotne proizvodnje je za pomembnejše kulture naslednji: strniščna ajda. . . .. okoli 97 % strniščno proso " 30 " vmesni fižol " 80 " vmesne sončnice " .60 " strniščno zelje " 1015 " .strniščnazelena koruza. . . . 5560 " Razen tega je zlasti za krmno bilanco važen skupni pridelek sena s trav išč in deteljišč ter pridelek korenčnic (repe, pese, korenja). Pregled proizvodnje glavnih, vmesnih in strniščnih pridelkov v letih 19471953 prikazujemo na strani 44 in 45 „ . Način zbiranja podatkov ni bil vsa leta enak. Za nekatere pridelke manjkajo v posameznih letih podatki bodisi o površini, bodis o proizvodnji, zato smo jih ocenili. Podatki, ki so ocenjeni, so v oklepaju^ . Pri deteljah je izkazan pridelek suhe ma se, t. j. sena, torej brez pridelka semen. Pri izračunu pridelka sena v sad®njakih smo odbili manjše površine, ki jih zavzemajo nasadi, kjer se ne kosi. Direktor: Rajko Kiauta l. r. POVRŠINE IN PRI IELKI POZNIH POSEVKOV IN TRAVI Š G V LR SLOVENIJI PREGLEDNE TABELE PO OKRAJIH za 1. 1953 : 1 . Glavni posevki po površini, pride Iku in okrajih 1. 1953 Koruza (zrnje ) Okraj požeta = pridelek q ha na hai ve s Koruzna stebla I Proso (prašno) . : pridelek q : po že t o i pridelek q ha i na ha i na ha ves ves Ajda (prašna) požeta! pridelek q I .. . ha : na ha ves LR SLOVENIJA 41413 16, 1 667924 Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Kran j Krško Ljubljana m. Ljubljana okol. Lj utomer Maribor mesto Maribor okol. Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovl j ica Sežana Slov .Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje 111 4207 1945 2368 869 394 4662 104 21 58 2555 391 3816 521 1 3199 637 5969 277 813 504 328 642 253 %2 5, 5 3, 9 21 ,9 8, 3 9*2 1*1 4. 8 7, 1 6, 5 25, 2 0, 0 17, 9 3 -, 5 а, 5 б, 0 6 .0 4. 1 4, 5 5. 9 3, 3 3, 9 2130 65190 26971 51873 1 5938 7551 51 950 1534 36893 42209 9836 76575 93132 431 71 6671 95806 4436 11494 7321 5218 8516 3509 •r4 IS! 3 U O -H U PU -P O M a5 a> +0 -r-s m c •H Sh N CD •n d N 03 C •H >03 > O & 03 -P (D >N O Ph 31 ,3 1 296370 3901 9, 5 37172 364 6, 3 2284 36. 1 29, 9 33 ,1 28, 8 34, 8 29. 4 21 ,2 38. 5 28. 8 31 ,1 33 ,1 37, 5 43. 9 27, 5 25. 2 30, 5 23, 2 24. 7 28. 8 26, 8 30, 2 24, 1 4005 1 25867 64392 ' 68160 30229 11 578 99425 4006 62263 79425 12960 143742 228743 88148 16080 181 952 6453 20107 14560 8808 19364 6103 1 80 180 9, 0 7, 5 7, 4 118 13, 2 420 11 ,8 136 6, 2 35 10, 0 720 12, 0 369 1 145 543 546 71 290 8, 1 8, 0 7. 3 3. 4 8 , 6 10, 0 9 2 32 1 0 ' 9 5 6, 8 46 62 4 97 7, 9 8, 4 6, 8 9, 3 9 601 1343 1554 4959 846 349 8621 2969 8 1067 4584 4671 713 2679 350 34 365 522 27 901 29 22 2 24 15 10 78 30 22 20 6 3 84 5 6 8 6, 4 4, 8 6 ,0 6, 1 10, 0 9, 0 6. ,16 6, 7 4, 4 4, 4 6, 7 8, 0 6 ,0 5, 6 5, 0 5, 4 186 1 27 12 1 46 150 90 518 201 96 88 40 24 505 28 30 43 48 Glavni posevki po površini, pridelku in okrajih 1. 1 953 (nadaljevan je) Okraj m. okol, LR SLOVENIJA Celje mesto Celj' e okolica Črnotnelj Gorica ^ Kočevje Kran j Krško Ljubljana Ljubi j ana Ljutomer Maribor mesto Maribor o kol. Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj ; Rad vljica • Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje pozeto ha Lan za vlakno Lan za seme (1 i Konoplja za vlakno ; Konoplja za seme pridelek q : požet o : pridelek q po že ta .. pridelek q 36 17 4 ■ 5 3 •53 76 13 •' 47 55 190 3 10 4 18 13 4 1 2 na ha : ves ha : na hal ves ha na ha ve s po ze t a ha pridelek q na ha :: ves 563 1 4, 1 7934 (399) 10 M 4, 8(1625' + 48 124 23 ,1 2871 11, 9 19. 2 6, 8 1. 4, 8 13, 0 13. 0 15. 1 12, 5 9, 5 15, 0 15, 4 7, 3 12, 0 • 5, 0 9, 5 12. 3 9, 5 10, 0 428 327 27 74 39 689 1 145 163 449 826 3115 22 1 20 20 1 71 " 160 38 1 21 (36) (12) («) 4 (76) (7) 2 (190) - i (18) - (7) (4) 1. 6 4. 7 56 57 T-, 0 21 4, 0 (196* 16 4, 5 .5, 5 4, 5 4, 5 1 ,5 3, 1 3, 1 1 ,0 340 39 9' 856 2 55 22 4 16 23, 9 17 16, 2 20. 0 15. 2 11 ,7 29, 6 29. 1 16. 3 16 43 16 2 2 10, 0 23, 5 382 276 20 76 212 1274 466 98 20 47 24 1 15 1 2 5 4, 9 5, 0 6 ,0 4, Q. 3, 0 2, 6 118 90 .. 4 . 6 1. 3 1) Površine v oklepaju so že izkazane pri pridelku lanenega vlakna 49 1 . Glavni posevki po površini, pridelku in okrajih 1. 1 953 (nadaljevan je ) Okraj LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Kranj Krško Ljubljana m. Ljubljana okol. Ljutomer Maribor me. sto Maribor okol. Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovlj ica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje požeta i pridelek q ha ; na ha ; ve s Sladkorna pesa pnčnice (čisti nas. ) po žete ha pridelek q na ha; ves Soja požeta ha na ha i ve s 64 1 61 ,2 10315 5 172, 0 860 5 180, 0 900 3 1 53 ,3 460 6 60, 8 365 8 212, 5 1 700 26 170, 0 4420 11 146, 4 1610 794 2 65 2 27 81 8 .. 99 102 97 87 32 59 1 " 90 41 1 8, 0 6368 1 1 ,0 8, 9 8, 0 7. 1 7. 2 9. 0 7. 1 7, 9 7, 7 6 , 6 7, 9 11 ,5 5, 0 8. 2 . 9, 4 "' 6, 0 22 580 16 191 585 72 703 805 .748 578 252 677 6 741 386 3' 1 1 1 6, 7 8, 0 3, 0 5, 0 8, 0 40 24 3 5 8 Mas za seme po žet; ha 34 1 7 10 15 1 pridelek q na ha 5, 0 3, 2 ,3 4, 5 3, 0 ves 4, 2 142 23 43 68 3 5o 1. Glavni posevki po površini, pridelku in okrajih 1. 1953 (nadaljevanje) Okraj LR SLOVENIJA Celje me sto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Kranj Krško L j ubij ana ,me sto Ljubljana o kol . Ljutomer Maribor mesto Maribor o kol. Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje 4 Tobak požet ha pridelek q na ha 7, 5 7, 5 ves 30 30 Sire k (stebla) požet ha 11 15 8 21 8 13 pridelek q na ha i ves 87 18, 9 1641 10 19, 6 196 1 28, 0 28 11 ,1 19, 8 24, 5 89 415 196 17, 0 221 Sire k (seme) D Cikorija požet ha pridelek q Ipožeta na ha ves ha (48) 3, 6 175 (1) 10, 0 20, 5 307 . (15) 4, 2 10 17, 2 189 (11) 1, 64 18 63 (8) 2, 9 23 (13) 4, 7 " 61 2 1 pridelek q na ha ves 31 ,3 94 7, 0 14 80, 0 80 1)Površine v oklepaju so že izkazane pri pridelku stebel. 51 1, Glavni posevki po površini pridelku in okrajih 1. 1953 (nadaljevanje) Okraj LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Kran j Krško Ljubljana mesto Ljubljanaokolica Ljutomer Mar. ibor mesto Maribnr okolica ■ Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje obran ha H 133 6 90 Hmelj pridelek g. na ha ! ves Druge industrijske rastline požete ha 1451 10, 6 15377 7, 4103 1. 0, 8 14360 11 ,0 13' , i 3 , 6 22 118 774 Krompir (rani in poz. ) požet ha pridelek .g. . . na ha ves Kore n j č ek ( vrt ni ; N pozen ha .. . pr ide. lek a na ha 86 3 5 3 6. 12 20 26 4 48280 105, 3 5083805 28' 135 3516 967 1684 1634 2340 2455 1311 5036 2599 486 4371 4666 3526 2205 5382 718 1035 1696 906 960 652 95, 4 89. 4 100 ; 7 97, 2 91 ,9 «1 26, 9 80, 9 96. 5 107. 7 112, 6 102, 5 115. 5 134. 6 94, 5 77, 8 1 20 ,1 1 29, 9 77. 5 109. 8 94, 4 59, 2 78. 6 1 2874 31 4523 97380 163678 1 50168 296890 19861 5 1 2661 5 542376 292795 49803 5J5110 628 l 50 333305 171460 646873 93260 801 72 1861 98 85515 56825 51 220 2 21 38 3 11 17 9 25 17 14 27 44 10 2 20 7 3 5 80, 0 72. 3 58. 4 44. 0 78. 3 35, 9 66, 7 87. 1 29, 7 77. 4 83. 5 33, 9 49. 5 85, 0 38. 6 85. 7 25, 0 58, 0 ve s 59, 7 16776 160 151 8 2220 132 861 610 600 2178 5o5 1083 2255 1491 495 170 773 600 75 290 126, 7 760 52 1 . Glavni posevki popovršini-, pride Iku in Okraj LR SLOVENIJA. Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica KočevjeKranj . ^ Krško ■ Ljubljana mesto. Ljubljana okol . Ljutomer Maribor mesto, , Maribor okolica Murska Sobota. Novo mesto . Postojna ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje požet i ha ' Čebula pridelek .q na ha ve s požet ha Česen pridelek q na ha 5 50 ■-10 '19 8 28 42 ■ 63 77 28 50 48 72 „ 52 11 159 13 11 14 8 3 16 75, 8 65s8 47. 0 .. 69, 7 75. 1 108, 0 59. 8 95, 0 161 ,0 34, 7 108, 0 81 ,3 44. 3 83. 4 80. 5 42. 9 105, 4 68. 2 •40, 4 66 ,9 30, 0 1 51 ,2 379 3290 470 1325 601 3020 2510 5980 12397 971 5401 3905 3187 885 6719 1370 770 565 535 90 2420 1 20 10. . 8 5 15 18 14 8 17 43. 15 6 39 6 5 5 3 60, 036, 0 77 ,8 24, 0 30, 2 63, 9 22, 0 24, 4. 40, 5 28, 6. ! 39, 7 65. 0 28. 1 45, 0 37, 0 23, 0 45, 0 ves 787 77, 8 611 28. 243 j 37, 3 9056 60 719 31 ,2 ' 312 622 120 453 1150 195 690 1230 595 390 1 096 270 185 115 135 82, 0 410 1. T953 (nadaljevanje) Fižol v zrnju j Fižol v stročju požet l pridelek q jpožet | pridelek q ha i na ha i ves j ha ] na ha j ves 967 9, 8 9473 169 57, 3 9690 3 8, 3 25 - - - 82 9, 9 815 - 7 7, 7 54 25 11 ,0 275 3 38, 3 H 5 7 16, 7 117 92 7, 4 684 5 49 ? 2 246 84 . 6, 9 577 6 33 ,3 . 200 22 9, 8 216 . 36 82, 2 2960 163 1 1 ,7 1902 23 128, 7' 2960 51 6. 9 354 18 19, 7 355 - - - 17105, 0 1481 67 1 1 ,2 754 : 7 17, 2 117 54 11 ,6 624 3' 9, 0 27 92 9, 5 872 ■ 6 10, 7 64 23 7, 9 182 2 11, 0 22 39 11, 7 456 34 13, 5 461 34 11, 2 382 1 10, 0 10 13 5, 4 70 - 41 11, 9 489 8 46, 5 372 25 9, 1 227 - - ■ ■ - 15 7, 8 117 - 28 10, 0 281 . 1 .Glavni posevki po površini, pridelku in okrajih 1. 1953 (nadaljevanje) (glave)" Kapusnice vseh vrsi Okraj LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana o kol. Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna - Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštairj Tolmin Trbovlje Grah '. zrn je £ čist i nas:. ) Grah v stročju(č. n, požet ha 187 . 1 H 25 1 9 8 10 19 10 14 29 4 3 21 2 0 1 1 1 8 pridelek q na ha i ves 22, 0 5, 6 20, 6 6 ,0 5, 1 4, 9 11 ,3 6, 9 18, 0 5. 6 8. 7 8, 5 5, 0 11 ,0 6, 5 15, 8 5, 0 4 ,0 6 ,0 10, 3 požet ha pridelek q na ha ves Leča pozeta ha pridelek q na ha ves po zete ha 10, 4 1949 51 22 79 51 7 6 46 39 113 129 180 -79 253 34 15 232 13 95 5 4 6 82 3 9 1 5 2 2 16 2 7 1 24, 2 33, 3 18, 3 41 ,1 120, 0 8, 0 8, 0 40. 0 13. 1 12. 0 27. 1 30, 0 1234 100 55 370 1 20 40 16 80 209 24 190 30 4 4, 8 10, 0 1 2 2, 0 3, 5 10 2 7 19 607 114 31 122 1 51 241 95 44 5 71 83 348 207 229 180 204 37 42 84 76 37 67 pridelek q na ha 205 164 1 14 1 44 259 208 191 193 244 77 169 227 123 182 194 164 1 89 .164 140 1 56 223 183 ves 19 3490 186, 7 651572 3902 99860 14255 4470 31675 31540 46100 18360 108750 5495 14103 79130 25462 41795 35050 33530 7020 6890' 11 765 1 1 870 8260 12290 54 1. Glavni posevki po površini, pridelku in okrajih 1. '1 953 (nadaljevanje) Okraj LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica - Črnomelj. Gor i ca — Kočevje '• Kranj Krško ' • • v ■: Ljubljana mesto " L ju bi j ana oko 1 Id a Ljutomer ■ Maribor mesto ; Maribor okolica ' Murska Sobota N^ovo me st o Postojna - Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj - Tolmin : Trbovlje Paradižnik požet ha pridelek q na ha ; ves Zelena paprika požeta ha pridelek q na ha: ve s Druge vrtnine požete ha Črna detel ja( seno ) požeta ha pridelek q na hal ve s 361 96, 6 34866 1 96 50, 0 9792 7 31 37 2 8 15 15 23 17 38 24 53 111 8 24 3 23 5 4 1 12 1. 72, 0 .74, 3 1 14. 7 1. 00, 0 1. 42 , 5 -. 68, 3 205, 0 1, 63 }6 .42 ,2 93. 1 110. 8 52. 2 70, 5 131 ,3 •82, 0 40, 0 68, 7 122, 0 70, 0 ; 80 , 0 146, 8 1206 2304 4245 200 1 1 40 1025 3075 3763 718 3538 2660 2767 775 1050 1970 1 20 1580 610 280 80 1760 5 9 1 9 4 6 11 9 8 20 11 59 8 23 2 2 3 6 73. 2 44, 7 18, 0 49, 7 '68, 7 36, 7 120, 0 101 ,7 211 ,0 57. 3 50. 0 34. 1 20, 5 '54, 2 20, 0 28, 0 33, 3 3 66 400 18 449 275 220 1320 915 169 1146 555 201 2 164 1247 40 56 100 56, 7 340 381 4 1 10 256 106' 117 64 203 235 463 372 134 129 259 272 189 85 226 1 24 46 181 87 78 78 20779 37, 5 778264 49 2038 1176 170 878 1 152 1067 167 2860 11 70 41 1065 3115 1899 470 763 382 99 725 531 509 453 59, 0' 41 ,7 38, 6 45, 5 42. 5 43 ?6 42. 2 38, 0 32. 6 36, 0 56 .0 43 , 3 29, 8 35 j4 38. 1 40, 8 38 j4 32, 6 39. 3 38. 8 43. 9 34, 5 2892 85020 45840 7745 37295 50218 45033 6343 93300 42160 2295 46160 92802 67147 17923 31194 14656 3230 28495' 20587 223 23 1 5606 1. Glavni posevki po površini, pridelku inokrajih 1. 1953 (nadaljevanje) Okraj pože" ta ha LR SLOVENIJA ! 694 Celje mesto Celje . okolica ! 72 Črnomelj ; 12 Gorica i 7 Kočevje 13 .Kranj j 79 Krško i 16 Ljubljana mesto; 6 Ljubljana okolica 102 Ljutomer 69 Maribor mesto \ Maribor okolica: 33 Murska Sobota j 40 Novo mesto ! 99 Postojna j 15 Ptuj i 25 Radovljica I 15 Sežana I 4 Slovenj Gradec ] 34 Šcštanj i 23 Tolmin [ 12 Trbovlje j 18 Črna detelja (seme ) pridelek q na ha : ve s Lucerna (seno) pože ta ha pridelek na ha^ 4 ve s Lucerna (seme) pože ta ha pridelek q na ha ve s Grašica (seno) p o ž 3 ta ha pridelek q na ha ve s 2, 3 1621 11389 45, 8 .522068 235 2, 9 685 1155 26, 5 30594 3, 9 4, 0 8, 0 1 ,5 2, 0 1 ,6 2, 25 1 ,8 1 ,8 1 ,8 4, 9 1 ,0 1 .0 1, 9 4, 4 0, 8 2. 1 5, 4 1 ,4 1 ,0 279 48 56 20 158 26 14 183 121 59 195 97 15 49 66 3 73 1 24 17 18 18 1164 1083 540 407 689 1113 736 1334 172 41 499 278 1351 458 339 162 548 ~ 1 29 153 39 136 60, 0. 46, 5 45. 1 67. 8 48. 5 53. 2 49. 6 44. 9 40. 1 43, 5 63. 7 52. 5 33 ,7 37. 2 42. 6 45, 6 40, 0 40, 6 46, 9 61 ,0 39. 3 49, 0 1080 54088 48849 36674 1 9750 36639 55175 33028 53480 7488 2610 26265 9379 50285 19529 1 5450 6488 22234 6056 9340 1531 6650 56 6 2 1 13 15 9 46 7 5 3 35 9 13 2 8 2 4, 3 3, 0 4, 0 1, 0 2, 3 1, 9 3, 7 2, 9 2, 6 5, 0 10, 0 0, 9 1 ,3 1 ,9 6 ,0 2, 5 5, 0 3, 0 240 18 8 1 30 29 33 132 18 25 30 33 12 25 1 2 20 10 1 17 82 376 3 9 188 153 1 1 12 172 21 52 3 7 3 30, 0 25, 7 24. 0 16. 5 17. 6 26, 4 23, 8 26, 8 27. 1 41 ,7 26. 7 28, 6 43 ,4 30 437 80. 0 640 36. 1 2960 29, 3 11004 10 44, 5 935 3103 2700 290 286 4615 569 21 70 80 200 130 445 1. Glavni posevki po površini, pridelku in okrajih 1. 1 953 (nadaljevan je ) Okraj LR. SLOVENIJA Celje mesto Celje : okolica Črnomelj Gorica ■ Kočevje Kran j Krško ' " Ljubljana mesto Ljubljana okal. Ljutomer Maribor mesto .. Ma r i b o" r o ko 1 ic a Murska; Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radavl j ica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje Grašica (seme) poze ta ha 37 11 4 1 1 2 3 6 pridelek q na ha i ves 7, 3 9, 0 7, 0 4, 4 4, 4 12, 7 7, 7 269 99 28 49 9 38 46 po že t ha 88 6 29 3 1 16 11 8 12 2 Krmni grah pridelek q na ha 47, 5 50, 0 17, 0 13, 0 22, 7 41 ,6 43, 1 24, 0 ves po žet ha Mohar pridelek q na ha ve s Zelena koruza za krmo požeta ha pridelek q na ha ve s 36, 0 3172 29 20, 8 603 2483 182, 3 452761 285 1450 51 30 208 250 333 517 48 11 30, 0 330 16 2 13, 9 25, 0 223 50 7 34 81 35 175 153 143 72 334 173 17 92 624 236 34 176 1 9 48 22 1 1 1 250, 0 220, 6 126, 5 276, 0 235. 4 234. 2 1 79 . 5 172, 9 238. 8 108, 0 297. 6 391 ,9 134. 9 1 23 ,7 2791 165, 0 150, 0 103, 9 165, 6 252. 3 180, 0 131 ,3 1750 7502 10250 9755 41200 35952 25670 1 2450 79745 19233 5060 36060 84207 29182 9490 29045 150 935 7950 5550 180 1445 57 1. Glavni posevki po površini, pridelku in okrajih 1. 1 953 (nadalje vanje) -Pkrag KLR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Kr an j Krško Ljubljana .mesto Ljubljana okolica Ljutomer Mar i oo r , me sto Mar. i bor ^ oko li ca Murska Sobota Novo mesto Postojna P^uj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje Kripna pes; po žet a; pridelek q i : ha : na ha 1 ve s Krmno kor en j e ( prvo ) po zet o ha pridelek q na ha: ves Druge detelje in mešanice (seno) po žete ha pridelek q na ha ves Druge Krmne rastline po žete ha 9010 197, 7 1780885 2937 122, 6 360111 3576 31, 8 113696 48 900 233 81 351 452 728 173 1090 460 81 1205 462 944 353 627 108 91 199 203 53 168 300, 0 176, 0 1 28 jO 155, 3 180. 9. 231 ? 4 .199, 0 184. 0 234, 8 1 80 53 256 ,5 241 ,6 1 98 ,4 . 151 ,2 195. 1 177, 8 1 95 5 7 1 53 s 6 171 ,0 198. 2 192, 6 199, 0 14400 1 58408 29445 1 2580 663 1 2 104575 144895 31840 255590 82930 20776 291072 91655 142692 68885 1 11490 21140 13980 34035 40235 10210 33440 72 141, 7 5' 341 124, 2 1 28, 1 155, 2 87, 5 105, 0 154, 8 85, 3 24 1 27 78 2 i 3 78 689 86 137 143, 0 835 110 65 35 40 33 71 28 55 108?4 150. 3 1 14. 6 135. 7 125, 9 102, 9 138. 2 1 10. 4 148. 3 10205 9410 2980 1 6270 1 211 0 1 8645 81 90 1 0663 5 7332 1 9600 90524 16530 7450 4740 5035 3395 9310 3090 8160 206 29 275 128 378 1 88 '58 468 113 205 258 1 52 667 70 7 19 228 68 36 23 36. 1 26, 4 33. 2 18. 3 34. 6 26. 2 25. 3 28, 3 26. 7 34. 8 35, 8 30. 8 34. 9 32, 9 28, 6 32, 2 32. 2 25, 1 36. 3 22, 0 7444 773 9135 2345 13061 4924 1465 13245 3020 7138 9228 4681 23255 2304 200 611 7347 1706 1308 506 3609 5 10 34 63 11 i 95 203 81 1034 211 8 88 375 215 355 142 65 24 129 93 39 58 2. Vmesni posevki in podsevki po površini, pride Iku in okrajih 1. 1953 Okraj LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj " Gorica Kočevje ^ Kranj , Krško Ljubljana mesto Ljubljana okol Ljutomer Maribor mesto Maribor okol. Murska ^Sobota Novo mesto P0stojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlr, j e Fižol požeta ha 36235 125 4942 _ 1007 : 11 05 898 F 248 4128 94 1 61 2 .' 2774 373 "4455 "5368 1257 , 971 4305 117 586 ■409 392 "775 294 pridelek q na ha: ves 0, 7 1 ,6 3/, 7 0, 9 3. 1 7, 1. 0 ,. 9 3, 3 3 .3 0, 9 1 ,2 1 ,8 2. 2 2. 4 3, 2 1 »4 2. 5 3" , 0 3 ,5 3, 5 2, 5 2, 1 88 7929 3736 1 010 2769 1750 3890 31 2 5353 2512 448 8068 11774 3012 3097 6250 290 1778 1 426 1 3 65 1 922 629 Krompir požet ha pridelek q na ha ves Buče požetei pridelek q ha ; na ha ; ve s Koruza v zrnju požeta ha pridelek q na ha : ve s 1, 9 69409 208 45, 9 9561 29790 20, 5 610693 345 8, 0 2755 39 53, 0 2065 79 58, 5 4626 29 11 ,9 -. 345 4 45, 0 1 80 54. 41 ,4 2. 235 3 36, 7 110 170 2105 849 656 9 96 4619 25 586 3310 213 3682 6071. 745 15 51 89 20 92 375 227 266 470 101 ,5 40, 0 25, 9 16, 4 50, 3 60 ,2 18. 8 125, 6 59, 2 0, 9 80, 0 58. 2 1 ,9 28. 3 34. 4 1 ,1 34, 0 29. 2 38. 3 76. 9 46, 9 52, 0 17259 84212 22050 10747 453 5780 868743140 34670 3123 16910 214541 11784 21057 516 5459 680 2685 14377 17450 12480 24449 50 7, 7 387 49 13, 5 - 663 7 . 8, 1: 61 8 7 7, 1 ■9, 0 199 3 8 10, 0 4, 8 57 63 7 10, 0 70 7 .3 ,4 24 6, 8 1362 30 38 2. Vmesni posevki in podsevki po površini, pridelku in okrajih 1. 1 953 (nadalj evan je ) Okraj LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Krahj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okolica Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Ra_dovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje Sončnice požete ha 111 53 50 779 6 2 9 26 334 7 354 2155 31 1550 2080 195 2 3249 7 95 185 3 33 pridelek q na ha ve s Konoplja (seme) po žeta ha pridelek q na ha ve s 1 ,4 1 ,1 1 ,35 2, 5 5. 0 * 2, 7 3, 5 1 ,4 3, 9 0, 9 0, 8 1 ,3 1 ,4 2. 1 3, 5 5, 5 1 ,0 4, 9 3. 5 4, 1 2, 3 3. 6 15645 55 1050 15 10 24 91 458 27 304 1708 40 2179 4434 ' 680 11 3317 34' 331 751 7" 11 9 55 3 1 16 14 21 1 ,85 3, 0 1 ,0 0, 5 2, 0 2, 7 102 9 1 8 28 56 Druge vrtnine ( vme sne ) pO že t e ha 1823 16 187 14 14 566 9 8 42 27 276 142 28 4 486 4 6o 2. .Vmesni posevki in podsevki po površini, pridelku -in okrajih 1. 1 953 (nadalj evan je) ^ Črna detelja(podsevek) i Lucerna (podsevek) I Drugi vmesni i ; ••••; i i sadeži in Okraj j požeta l pridelek q | po žet a • pridelek q j podsevki ha ' I na hal ves i ha na ha! ves j poze "t i LR SLOVENIJA ; 1060110, 7 113613 2557 13, 0 33320 1118 Cel j. mesto I H . 13, 2 185 6 13, 0 78 Celje okolica i 793 9, 0 .v .7121 3T8 9, 5 3022 40 Črnomelj i „427 -1 2, 8 5540 133 17, 6 2344 12 'Gorica : i 8, 6 381 . 110 16, 3 * 17. 98 190 Kočevje' M .386 ; 8, 6 3319 105 8, 7 912 74 "Kranj ' ! .870 14, 4 12543 39 22, 0 "1874 21 Krško • ; 372 13, 6 5063. 281 16, 1 4531 8 Ljubljana mesto ! . 36 9, 1 . 328 56 18, 7 1048 19 Ljubljana okolica i 1988 5, 2 10318 341 6, 6 2241 11 7 Ljutomer j 979 9, 5 9265 62 • 10, 3 641 25 Maribor: mesto i . 34 9, 7 . 331 25 18, 5 , 462 - Maribor okolica I . 713 16, 4 . 11 734-. , 191 18, 1 3459 • 86 Murska Sobota i 491 14, 8 7252 82 20, 1 1652 3 Novo mesto ] 1127 11, 6 13045 266 10, 5 2790 87 Postojna ! 190 9, 5 1809 11 5 11 ,5 1327 96 Ptuj Š 220 16, 2 3577 101 18, 5 1874 6 Radovljica i 307 10, 3 3151 56 7, 6 424 20 Sežana ^ f 12 13, 3 159 85 12, 2 1034 1 Slovenj Gradec i . :433 11 ,2 . 4859 66 9, 4 618 254 Šoštanj ! , 385 10, 3 3982 60 8, 7 523 38 Tolmin ■ .289 1 4, 5 4193 13 19, 4 252 7 Trbovlje i . 491 11 ,1 5458 45 9, 2 416 13 3 .Strniščni posevki po površini, pridelku in okrajih 1. 1953 Okraj LR SLOVENIJA Celje mesto . Celje okolica Črnorne Ij Gorica Kočevje , Kran j Krško Ljubljana mesto Ljubljana o kol. Ljutomer Maribor mesto Maribor okol. Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovljica Se žana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje Koruza za zrnje (čin kvant in) požeta. ha pridelek q 381 3 293 na ha ve s Zelena koruza za . krmo , požeta ha pridelek q na ha ves Proso (strniščno) po že t o ha pridelek q na ha i ves Aj da ( strniščna) požeta ha 6 >0 8, 5 13 12, 1 65 7, 2 7 5, 7 3185 1 971 165, 8 326784 2443 7, 8 1 9081 171 21 18 2504 157 466 40 118 6 1 265 199 195 480 8 7 6 203 206 2 33 7 101 54 28 38 44 81 ,4 100, 0 100. 0 202, 3 200, 9 167. 1 204. 5 62, 5 102, 9 230, 0 138, 3 1 26, 1 70, 0 138. 6 130. 0 147. 1 91 ,5 132, 9 90, 0 64, 8 • 9615 - 600 • 100 53600 40044 32580 98175 500 720 1380 28085 25970 • 140 4575 910 14860 4940 3720 3420 2850 140 5, 5 1 10, 0 221 20 34 36 7 255 1445 5, 4 8, 6 8, 3 9, 0 8, 0 6, 9 8, 2 781 .10 11 86 172 283 3 24 56 1765 11 268 9, 2 2470 5 5, 6 28 11 9, 4 103 865 310 1070 1140 396 2543 1388 35 715 2018 2650 1806 162 546 355 290 3 20 508 pridelek q na ha ve s 5, 7 98170 4. 4 5. 5 6, 3 4, 3 7, 3 5. 7 4. 1 4, 9 5. 8 5, 5 7. 3 5. 4 7, 3 6. 9 5. 8 5. 9 7. 2 5, 0 3769 1731 6724 4853 2882 14388 5719 170 4169 1 1030 19476 9692 1187 3773 2044 1718 2296 2549 62 3. St; rniščni posevki po površini, pridelku in okrajih 1. 1 953 (nadaljevanje)' Okraj LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okol. Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto . Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin ^r bo vije Ze Ije ( strniščno) Krmna repa (strniščna) po žeto ha 8 31 75 1 52 34 20 7 5 1 75 54 1 pridelek q na ha ve s požeta ha pri dele k q na ha ve s Krmna pesa (strniščna) požeta ha pridelek q na ha 463 165, 1 76441 20707 160, 7 3328763 5, 7 121 ,3 203 ,3 201 ,3 129, 4 200, 0 1 20, 0 180, 0 105. 0 118, 4 138. 1 200, 0 46 3760 15250 30600 4400 4000 840 900 105 8880 7460 200 1516 381 ■ 88 183 1253 1062 146 2227 1962 47 1960 3470 1369 535 2966 179 227 333 380 110 313 156, 7 59, 5 78, 1 169, 9 174, 7 162, 2 I 29, 2 153. 2 113, 6 159, 5 160. 3 193. 0 II 9, 8 173. 1 189, 5 131 ,5 1 21 ,0 166. 3 166. 4 1 93, 4 177, 0 237610 22670 6875 31 100 218900 172250 18870 341105 222790 7498 314230 669800 1 63995 92630 562040 23530 27470 55370 63240 21270 55520 2872 543 27 3 169 361 180 453 45 184 10 450 81 179 65 55 46 21 137. 3 69, 6 200, 0 161 ,4 131 ,2 183. 4 176, 4 140, 0 206, 0 120, 0 127. 4 147, 0 139, 2 126. 5 114, 2 167, 0 ves 149, 7 429877 74545 1880 600 27280 47360 33020 79890 6300 37910 1200 57341 1 1 91 0 24910 8220 mm 6281 7680 169, 0 3550 63 3. Strniščni posevki po površini, pridelku in okrajih 1. 1 953 (nadaljevan je ) 0 kra j LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Krabj Krško Ljubljana mesto Ljubljana, ookolica Ljutomer■ Maribor me sto - Maribor okolica . Murska Sobota Novo mesto •' Postojna Pt u j Radovljica Sežana Slove nj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje Korenje (strniščno) Mohar (strniščni) po že t o ha pridelek q na ht ves požet ha pridelek q_ na ha ves Drugi strniščni posevki požet i ha 6 163 36 1 473 13 43 143 387 459 100 •835 76 . 19 . 842 347 177 385 91 65 124 282 140 126 113, 2 697696 13 18, 2 236 278 . 10, 0 129. 6 46. 2 72, 8 .149, 0 "149, 0 ' 96, 4 82. 5 102, 2 59, 0 138, 2 11 8, 0 98, 0 104. 7 97. 6 109, 7 75. 3 77 ,7 113, 0 110, 0 136, 5 360 190925 600 3132 21300 57696 44260 8250 85449 4487 ' 2625 99440 34006 18535 37595 9980 4930 9643 31870 15400 17213 10 14, 6 30, 0 146 90 93 28 95 51 4 7 64 4-. Travišča po površini, pridelka in okrajih 1. 1953 0 kra j LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okoliča: črn o me Ij Gorica Kočevje • Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okolica Ljutomer E5aribor .mesto Maribor okolica Murska Spbota Novo mesto PostojnaP" tLlj Radovljica Sežana Slove nj Gradec Šoštanj : Tolmin .. . Trbovlje Travniki (seno) Senožeti (seno) Pašniki (seno) pokoseni lia pridelek q na ha ves pokošene ! pridelek q ha ! na ha ves po p. as eni . ha pridelek q na ha i ve s 231682 27, 2 6301079 141416 11, 6 1647600 253074 6, 3 1598031 1326 32795 1883 8369 6243 7980 1 5110 5839 34870 8962 1 138 20287 19799 9287 13986 14822 5435 1447 6175 5507 6422 4000 24, 6 27, 6 18. 8 35, 2 17. 9 23, 8 21 ,1 32, 2 27. 2 32. 0 45. 8 33 ,1 29. 1 26 ,C 22. 9 33, 6 16. 8 20. 9 24. 3 18, 5 24, 0 25, 0 32709 904367 35566 294974 111991 1 901 92 31 91 94 187940 9501 58 286702 52140 67081 8 576993 2411 80 320329 497975 91 51 2 30239 1 501 18 101849 154213 99920 10 195 11764 1 7908 17656 8744 438 14 3959 1 901 7437 1 9783 6140 14841 3857 2347 20737 3685 20, 0 13, 9 7, 3 13, 8. 9, 3 "10, 4 7, 8 12 ,0 13, 4 14, 9 9, 0 12. 4 8, 3 13. 5 14 ,0 8, 5 14, 2 10, 0 200 2708 86394 248024 1 63911 90754 3424 168 53112 28481 6661 3 245496 51055 200600 541 20 20000 295296 37244 1741 5259 16975' ■ 7925: 13386 ' 9565 8801 ' 633 21 984 : 3099 ■ 486 10674 3306 11869 26605 ■ 8864 "1 5847 32847 8714 . 6473 '25557 4031 9 A 8, 2 2, 7 7, 4 3. 7 6. 2 8. 3 9. 4 6, 9 11 y8 19, 4 10, 1 8, 6 6, 3 6 , 6 13 ,0 2, 9 4, 9 9, 2 5. 8 5, 1 5, 0 1636 12497248299 5831 2 49858 59568 73304 ^964 151513 36675 9407 108575 28296 74732 175916 115626 45187 161866 80520 37578 129967 20260 't I 65 5. Glavni posevki pc površini, pridelku in gospodarskih sektorjih v K 1953 Sektor Sk D Z 0 P Sk D Z 0 p Sk 0. Z o p Sk D Z 0 p Sk 0 Z o p Požeta površina ha 41 413 443 442 398 40 130 3 901 41 67 2 3 791 364 11 7 346 563 Pridelek q na ha ; vss 16, 1 19, 9 21, 6 21, 6 16, 0 34, 6 34. 5 34. 6 31, 2 9, 5 10, 4 12, 6 9, 0 9, 5 6, 3 6, 9 5, 7 6, 3 14, 1 667 924 8 807 •v 9 550 8 602 640 965 31, 3 1 296 370 15 323 15 233 13 787 1 252 027 37 172 425 843 18 ■ 35 886 2 284 76 40 2 168 7 934 2 17, 5 ^ 35 561 14, 1 7 899 Posevek površina ha Lan za same Konoplja za vlakno Konoplja za seme Sladkorna pesa Sončnice (čisti nasad) Sektor Sk 0 z o p S k 0 z o p D Z 0 P Sk D Z O p Sk D Z 0 P ; Pridelek a Požeta na na ves 10 4, 8 10 4, 8 124 23, 1 124 23, 1 24 4, 9 24 4, 9 64 161, 2 6 196, 7 58 157, 5 794 8, 0 6 8, 2 9 7, 4 1 7, 0 778 8, 0 48 48 2 871 2 871 118 118 10 315 1 180 9 135 6 368 49 67 7 6 245 oseveK Soja Hak za serae Tobak S i rek (stebla) S i rek (seme) Sektor Sk 0 Z 0 p Sk 0 Z o p Sk 0 z o p Sk D Z 0 p Sk D Z 0 P Pridelek a ^ožeta površina ha 34 34 4 2 87 2 1 84 (2) (D na ha 6, 7 V 3, 0 4, 2 7, 5 8, 0 7, 0 18, 9 28, 0 12, 0 18, 7 3, 6 6, 5 3 ves (45) 3, 5 40 37 3 142 142 30 16 14 1 641 56 12 1 572 175 13 3 159 1) Sk ■ skupaj j D « državni, Z » zadružni, 0 = ohišnice, P • privatni 66 5. . Glavni posevki po površini, pridelku in gospodarskih sektorjih v 1. 1953 (nadaljevanje) Posevek Cikorija Hmelj Druge in•dustr. •rastline Krompir Korenček (vrtni) Sektor Sk D Z 0 p Sk 0 Z ■ 0 p i Sk i D : Z 0 p jsk is .0 p iSk D ! Z !o IP Požeta po; vrši na : Pridelek q ha i na ha 3 . 31, 3 3 I 31, 3 1 «1 39 49 1 363 86 33 k 49 10, 6 12, 2 10, 8 M 10, 5 1 440 1 130 467 45 243 281 4 15 s, i 1 264 i Posevek ves 94 i! Čebula 94 !! 15 377 476 532 14 369 Česen h Fižol v zrnju H '(Čisti li v nasad) 48 280 ! 105, 3 5 083 805 i| 129, 9 : 131, 4 117, 8 103, 7 ' 59, 7 < 65, G : 80, 0 30j0 I 59, 4 i 187 002 U • ■ 148 471 1| Fižol v 55 003i| ■ stročju 4 593 329 ^ (čistoiias 16 776 ;1 .) 985 1; Grah v zrnju 8011 Očisti na-. 30 j j ^sad) 15 681 n Sektor Sk 0 Z o p Sk D Z 0 p Sk D Z 0 P Sk 0 Z o p Sk D Z C p Požeta površina ha 787 37 2 2 746 243 7 236 3 Pridelek q na ha 77, 8 77. 6 54, 0 90, 0 77. 7 37. 3 35. 4 37, 4 967 9, 8 51 9, 9 15 11, 5 12, 3 9, 8 169 ■ 57, 3 19 I 76, 5 150 ! 54, 9 i 187 ! 10*4 ! 4 i 13, 3 1 ;• 182 i 10, 3 ves 61 128 2 871 108 180 57 969 9 056 248 8 808 9 473 506 173 37 8 757 9690 1453 8237 1 949 53 10 Posevek Srah v stročju ^ (čisti nasad) Leča Kapusnice Paradižnik Zelena - paprika Sektor Sk D Z 0 p Sk D Z 0 p Sk 0 Z o p Sk 0 z o p Sk D Z 0 ' P Požeta površina ha 51 4 47 173 43 18 3 256 36 2 323 196 34 1 22, 7 4, 8 3, 0 5, 3 214, 3 197, 8 200, 3 185, 0 361 96, 6 147, 0 92, 5 91, 0 50, 0 80, 0 0. 0 43, 5 Pridelek q na ha 24, 2 42, 0 ves 1 234 168 1 066 19 3 16 3 490 186, 7 651 572 37, 076 8 509 3 605 602 382 34 866 5 299 185 29 392 9 792 2 722 o0 7 010 5. Glavni posevki po površini« pridelku in gospodarskih sektorjih v K 1953(nadal jevanje) Posevek Druge vrtnine Črna de - .. tel ja (seno) Črna detelja (seme) Lucerna (seno) Lucerna (seme) Pridelek q Sek Pozeta površina ha tor na ha ves Sk 3 en 240 50 37 3 487 20 779 37, 5 778 264 Sk 595 52, 5 31 221 17 139 384 44, 6 10 38, 5 385 729 519 19 790 36, 9 Sk 694 2, 3 1 621 10 1, 7 17 1, 9 15 1 589 676 2, * 11 389 45, 8 522 068 Sk 49, 3 22 359 453 302 49, 5 14 935 40, 6 325 10 626 45, 6 484 449 235 2, 9 685 Sk 2, 3 21 2. 5 2, 9 659 224 Posevek urasica (seno) Grašica (seme) Krmni grah Mohar Zelena koruza za krmo Sektor Sk D: Z. 0 P. Sk' 0 Z o p. Sk 0 z o p Sk 0 z o p Sk 0 z o p Požeta površina ha 1 155 206 46 903 37 5 3 .. 29 53 13 22 29 11 18 2 483 426 172 3 1 882 Pridelek q na ha 26, 5 ves 34, 9 25, 4 24. 6 7. 3 8. 4 8, 0 7, 0 36, 0 42. 7 84. 6 26. 7 20. 8 30, 0 15, 2 182, 3 226. 2 223, 6 213. 3 168, 6 30 594 7 202 1 169 22 223 269 42 24 203 3 172 2 265 320 587 603 330 273 452 761 96 363 38 461 640 317 297 Posevek Krmna pesa Krmno korenje (prvo) Oruge de» telje in me sanice { seno J Druge krmne rastline Sektor Sk D Z •0 p Sk D Z 0 P Sk D Z 0 ■ P Sk D Z 0 P Požeta površina ha Pridelek q na ha 253 132 . 52 8 573 2 937 25 5 4 2 903 3 576 286 159 6 3 125 3 609 315 127 9 3 158 219. 6 227, 4 222. 7 196. 4 122, 6 123, 6 136, 0 107. 5 122. 6 31, 8 30, 0 34, 2 55, 2 31, 8 ves 9 010 197, 7 1 780 885 55 559 30 012 ' 11 585 1 683 729 360 111 3 090 680 430 355 911 113 696 8 576 5 430 331 99 359 5. Vmesni posevki in podsevki po površini, pridelku in gospodarskih sektorjih v 1. 1953 Posevek Fižol Krompir Buče Koruza v zrnju Sektor Sk 0 Z o p Sk D Z 0 p Sk D Z 0 p Sk D Z 0 p Po žeta površina ha 36 235 155 291 ■3« 35 H5 208 k 11 193 170 202 295 29 123 3« 5 k 335 Pridelek q na ha 1, 9 1. 6 1. 7 1, 5 1, 9 45, 9 35. 3 25, 5 47. 4 36. 7 21, 4 22. 8 20, 4 8, 0 10, 0 17, 0 7, 8 ves 69 409 257 485 527 68 140 9 561 141 .281 9 139 29 7 90 20, 5 610 693 6 236 4 328 6 725 593 404 2 755 50 68 2 637 Posevek Sončnice Konoplja za seme Oruge vrti nine Črna detelja (podsevek) Sektor Sk 0 Z o P Sk D Z 0 P Sk 0 Z o P Sk 0 z o p Požeta površina ha 11 153 42 131 164 10 816 55 55 1 823 14 13 4 1 792 10 601 294 190 7 10 110 Pridelek q na ha ves V 1, 1 0, 7 0, 8 V 1, 9 1, 9 10, 7 11, 1 10, 3 7, 7 10, 7 15 645 48 91 135 15 371 102 102 113 613 3 271 1 954 54 108 334 Posevek Lucerna (seno) Drugi vmesn i posevki in podsevki Sektor Sk D Z 0 P Sk D Z 0 p Požeta površina ha 2 557 201 116 2 240 1 118 ' 51 40 1 1 026 Pridelek q na ha 13, 0 15, 4 13, 9 12, 8 ves 33 320 3 097 1 611 28 512 7. Strniščni posevki po površini, pridelku in gospodarskih sektorjih v 1. 1953 Posevek Koruza za zrnje (činkvantin' Zelena koruza za knno. (pitntk) Proso (strniščno) Ajda (strni" ščna) Sektor Sk D Z 0 p Sk 0 Z o p Sk D Z 0 P Sk D Z 0 P Požeta površina ha 381 8 1 372 100 57 1 1 813 2 W3 6 15 2 421 17 121 85 109 6 16 921 Pridelek q na ha ; ' ves 8. 3 8. 4 12, 0 8, 3 157, 7 157. 4 200, 0 156. 5 .7, 8 10, 0 8. 1 7, 8 5. 7 6, 3 5. 8 5. 2 5, 7 3 185 67 12 3 106 1 971. » 165, 8 326 784 15 775 8 974 200 301 835 19 081 50 129 18 892 98 170 540 638 31 96 961 Posevek Zelje (strniščno Krmna Repa (strniščna) Krmna pesa (strniščna) Korenje (strni ščno) Sektor Sk D Z 0 P Sk D Z 0 p Sk D Z o' P Sk 0 Z o p. Požeta površina ha 463 25 5 3 430 204 222 57 20 224 52 25 3 2 791 6 163 55 37 6 6 065 Pridelek q na ha i ■ ves 165, 1 200, 0 192, 0 134, 7 163, 0 20 707 160, 7 163, 8 156, 5 138, 1 160, 8 2 872 149, 7 172. 1 173, 5 136, 7 149, 0 113. 2 128. 5 121. 6 118. 3 113, 0 76 441 5 000 960 404 70 077 3 328 763 33 427 34 742 7 870 3 252 724 429 877 8 950 4 510 410 416 007 697 696 7 065 k 499 710 685 422 Posevek Flohac (strniščni; ) Drugi strniščni posevki Sek« tor Sk D Z 0 P Sk D Z 0 p Požeta površina ha 13 1 2 10 278 4 4 1 269 Pridelek q na ha ; ves 18, 2 18, 0 15, 0 18, 8 236 18 30 188 70 8. Travfšča po površini, pridelku in po gospodarskih sektorjih v ]. 1953 Pridelek Travniki (pridelek sena) Sektor Seno žet i (pridelek sena in paša, preračunana v seno) Sk D Z 0 p Sk D Z 0 P Površina ha travnrška 231 728 10 015 5 989 376 2153« 141 500 12 m 1 937 m 126 675 pokošena (popasena) 9 990 5 989 376 215 327 1« 416 12 741 1 937 114 126 624 Pridelek q na ha 231 682 27, 2 26, 4 28, 829, 9 27, 2 11. 6 10, 2 15, 9 14, 2 11. 7 ves 6 301 079 263 245 , 172 606 11 258 5 853 970 1 647 600 129 410 30 833 • 1 6191 485 738 Pridelek Pašniki (paša preračunana v seno) Vsa travišča (vse košnje in paša pre' računana v seno ^ Sektor Sk D Z 0 P Sk D Z 0 P Površina ha travniška 267 712 58 271 4 482 207 194 752 640 940 91 061 12 408 697 536 774 pokošena (popasena) 253 074 66 561 4 219 199 182 095 626 172 89 292 12 145 689 524 046 Pridelek q na ha 6, 3 5, 3 7, 9 12, 4 6, 5 15. 2 8, 4 19, 5 22. 3 16, 3 ves 1 598 031 354 105 33 346 2 462 1 208 118 9 546 710 746 760 236 785 15 339 8 547 826 71 mL IN RAZMNOŽIL ZAVOD ZA STATISTIKO IN EVIDENCO LR SLOVENlilB Ljubljana, Hrenova 11, tel. 21 -530 V £0» Razmnoženo v 1 60 izvodih, maja 1954 ■.