Poleg montažnih hiš na Hrušici gradijo tudi stanovanjske bloke, tik ob magistralni cesti Jesenice — Kranjska gora. — Foto: D. Sedej KRANJ, torek, 9.11.1982 CENA 9 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Št. 85 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Brez slabo obdelane zemlje iviti upadanje števila prebivalstva na kmetijah neravnin- vila prebivalstva v teh predelih, pač področja in povečati pridelavo hrane, je akcija, ki se je P? tudi povečali kmetijsko proizvod- zdajlotevajo vkranjski občini - Pomoč kmetijam s slabše ^"ki ^tfS^dS no zemljo pospešitev pridelave hrane v kranjski občini še dopolnili. Na ta način naj bi ne le zaustavili upadanje šte- KRANJ - Prihodnji teden se bodo v enajstih krajevnih skupnostih v kranjski občini začeli poavetf z gospodarskimi komisijami v krajevnih skupnostih o Možnostih za bolj gospodarno obdelovanje kmetij v višinskih i® hribovitih predelih. 2e lani pa tudi v začetku tega leta bili po vseh gorenjskih občinah, -idi drugod po Sloveniji, na poli epubliŠkega centra za pospe-nje kmetijstva pri Zadružni Slovenije točneje opredeljeni ! višinskega in hribovskega Gorenjska, ki je v zadetih letih izgubila 1793 hek-. kmetijskih površin, ima nam-nekaj več kot četrtino vseh ' ~ kmetijskih zemljišč v hn-IU1 območju in okoli 20odstot-višinskem, ostalo je ravninsko, i ko je ravninsko območje ^ao obdelano, pa se v višinskem * hribovskem območju in različnih dogaja, da nekatere površi: so obdelane, nekatere pa bi z boljšo obdelavo dajale več Usedaj. ?rav zato so se v kranjski občini "" "li, da na podlagi zbranih Jtov skušajo ugotoviti načine, 'v bi na neravninskih predelih, v •erih je okoli 2100 hektarov zaseb-kmetijske zemlje, pridelali nekaj * Predstavniki skupščine občine kmetijsko-zemljiške skupno-' netijski inšpektorji bodo na i v krajevnih skupnostih l^&H možnosti za pospešitev v teh neravninskih pre- V kranjski občini se je sicer v kJ-"' desetih letih prebivalstvo povečalo, v višinskih ln hri-predelih pa se je zmanjšalo v višinskem območju - za ^odstotkov Prav tako se v tem ^»tletju, za katerega so P alatki, Ni ni bistveno povečal stalež živi-£ v višinskih predelih se je celo 5**njšal. Nekateri lastniki kmety ^ starosti ali bolezni sami ne obdelovati zemlje in jo v najem. Tam, kjer je zemljo ^ mogoče obdelovati s stroji, je obi-izkoriščenost še zadovoljiva, pa to ni mogoče, se strmine f-^i zaraščajo. Vendar je v -pnjski občini izrazito ' slabo planih le nekaj kmetij, vse pa V v neravninskih predelih. V kra-skupnostih, kjer razmere na snežnih 'kmetijah v hribovskem ^ finskem področju dobro pozna-J Mo verjetno lahko ukrepe za ' ^ i — n —i—---- ------J m -J trših pogojih, kot pa je to na nižinskih kmetijah. L. M. Sovlaganje za večji izvoz V Alplesu so v petek predstavniki Alplesa, Gozdnega gospodarstva Kranj, Gradisa, Jelovice, LIP-a, Tovarne celuloze Medvode, Slovenijalesa in Heliosa podpisali samoupravni sporazum o so-vlaganju v izgradnjo proizvodne hale v Železnikih, v kateri bodo izdelovali pohištvo iz bukovega lesa za izvoz Železniki — Alples Železniki so letos lahko pohvali s skokovitim povečanjem izvoza na konvertibilna tržišča, zlasti v Združene države Amerike, kjer je skupaj s Slovenija-lesom-trgovino, osnoval mešano podjetje, ki omogoča še hitrejši prodor na zahtevno ameriško tržišče. Ponovno pa naj bi dosegli velik skok v izvozu čez dobro leto, ko bo končana naložba in bo stekla redna proizvodnja v temeljni organizaciji Fonsko in garniturno pohištvo. K sedanji proizvodni dvorani bodo prizidali novo, s 6000 kvadratnih metrov delovne površine in najsodobnejšo opremo, ki bo omogočala vrhunsko tehnologijo in s tem konkurenčnost na svetovnem trgu. Investicija bo veljala 284 milijonov dinarjev, od tega bodo v okviru GLG Bled in še nekatere druge sovlagateljice združile 45 milijonov dinarjev. To so predstavniki Gozdnega gospodarstva Kranj, Gradisa iz Škofje Loke, Jelovice, Lipa Bled, Tovarne celuloze Medvode, Slovenijalesa-trgovina in Heliosa Domžale potrdili v petek s podpisom samo- upravnega sporazuma o združevanju sredstev. Sporazum potrjuje dohodkovne odnose med podpisniki, saj skupno prevzemajo odgovornost za uspešnost naložbe. V Alplesovi temeljni organizaciji Fonsko in garniturno pohištvo izdelujejo RTV ohišja ter razno masivno in ploskovno pohištvo. V novi proizvodni hali pa bodo izdelovali predvsem mize in mizne plošče za izvoz, za katerega je Alples že sklenil dolgoročne izvozne pogodbe v ZDA in v Zahodni Evropi. Hkrati bodo delali tudi v kooperaciji s Slovenija-lesovo tovarno v Žitari vasi' na Koroškem, za izgradnjo katere je tudi Alples prispeval denar. Računajo, da bodo z izvozom miz in drugega pohištva te temeljne organizacije povečali celoten Alple-sov izvoz na polovico. Ob tem ne bodo zaposlovali novih delavcev. Dela so prevzeli delavci Slovenija ceste-Tehnika, ki je bila najcenejši ponudnik in se je obvezala, da bo halo zgradila v desetih mesecih. Investicija naj bi bila v celoti zaključena do konca prihodnjega leta. L. Bogataj VRTEC OBISKL _ Na obisku v kranjskem vrtcu Milene Korbar je bilo v petek 30 otrok s starši iz dvojezičnega vrtca v Šentprimožu na avstrijskem Koroškem. Vrtca od letošnje pomladi, ko so bili kranjski malčki na obisku v Sent-nrimožu, tesneje sodelujeta. Otroci prvega slovenskega vrtca na Koroškem so s kranjskimi malčki pripravili kulturni program, nato pa družno obiskali še vrtec Mojca na Planini, kjer so se skupaj igrali, (dž) - Foto: F. Perdan V SREDIŠČU POZORNOSTI Bolje preprečevati kot zdraviti Pred desetimi leti je vsaka peta krava molznica v kranjski občini imela vnetje vimena ali mas ti tis. Danes je na vsej Gorenjski le enajst odstotkov živine, pri kateri so odkrili to nevarno obolenje. Napredek v desetletju je očiten, kar priznavajo tudi člani slovenske veterinarske organizacije in strokovnjaki z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Gorenjsko dajejo za zgled glede organiziranosti in strokovnega dela. Težišče veterinarskega dela na Gorenjskem se je v tem obdobju preneslo z bolne na zdravo žival — na preventivno dejavnost, na preprečevanje in zaščito pred boleznijo. Takšen način dela zahteva celovit pristop: reden pregled molznic, hleva, krme in kakovosti obrokov, vsakoletno kontrolo molznih strojev ter sodelovanje s pospeševalno službo in po potrebi tudi z izvedenci s posameznega področja. Strokovnjaki, ki opravljajo omenjene preglede in kontrole, sestavljajo preventivno skupino, ki je bila lani ustanovljena pri Živinorejsko-veterinarskem zavodu Gorenjske. Zametek skupine sega v leto združitve veterinarskih organizacij Gorenjske, ko je služba za preprečevanje mastitisa dobila mesto v oddelku za zdravstveno zaščito živali. Dve leti zatem so dejavnost razširili v tržiško in škofjeloško občino ter na področje Bohinja. Letos so mrežo razpredli še po jeseniški in radovljiški občini. Pionirsko delo A a tona Rudeža za preprečevanje mastitisa danes nadaljuje skupina petih veterinarjev, ki zaenkrat uspešno zatira kravjo bolezen sodobnega časa. Bolezen, ki se je v gorenjskih hlevih razbohotila s povečano mlečnostjo in pospešenim pitanjem krav. Vodilo skupine je: bolje preprečevati vnetje kot zdraviti okuženo vime. Bolje zdravi kravi zagotoviti idealne razmere - čisto in suho stojišče, kakovostno krmo, pravilno molžo z brezhibnim in čistim molžnim strojem, primerno temperaturo in vlažnost zraka v hlevu — kot ob pojavu mastitisa jadikovati o družbeni in osebni škodi, o izpadu mleka in osebnega dohodka. Ravno v tem je vnaprejšnja zaščita živali pomemben pospeševalni dejavnik. Upravičenost obstoja skupine na Gorenjskem dokazujejo tudi podatki: v zadnjih treh letih je število obolenj upadlo za sedem odstotkov. Uspeh pripisujejo v Živinorejsko-veterinarskem zavodu Gorenjske skupinskemu delu in vsem, ki omogočajo njihovo delo: občinskim skupščinam, intervencijskim skladom, kmetijskim zadrugam, mlekarni, zavarovalni skupnosti, temeljni organizaciji Veterinarstvo na Biotehniški fakulteti.. . Problem, ki žuli gorenjske govedorejce. Kjub odloku o obveznem pregledu krav molznic pred prodajo ima kar 85 odstotkov vseh kupljenih krav »skrito« vnetje vimena, ki se pokaže že ob najmanjšem stresu. Nadzor bo vsekakor veljalo poostriti in vanj vključiti tudi plemensko živino z družbenih posestev. Vneto vime je namreč vir okužbe tudi za ostalo čredo v hlevu, kmetje pa se ob takem nakupu seveda počutijo ogoljufane. £ Zaplotnik Izvozna lesarska prizadevanja Gorenjski gozdarji in lesarji so na akcijski konferenci komunistov poudarili nujnost medsebojnega dohodkovnega povezovanja in izvoza — Skupno na tuja tržišča V razpravi so poudarili, da bi izvoz morali dodatno nagraditi in da mora pripadati izvozniku znatno več Kranj — Ko so na minuli akcijski konferenci komunistov v gozdarstvu in lesni industriji na Gorenjskem, ki jo je pripravil medobčinski svet Zveze komunistov za Gorenjsko, razpravljali o pomenu dohodkovnega povezovanja gozdarstva in lesarstva za povečanj^ blagovne proizvodnje in izvoza, so opozorili na vrsto nerešenih problemov, s katerimi se gorenjski gozdarji in lesarji srečujejo že dalj časa. V gorenjskem gozdarstvu in lesarstvu je zaposlenih 5.300 delavcev, združeni pa so v sestavljeno organizacijo. Medtem ko so minulo leto dosegli kar zadovoljive izvozne rezultate, le-ti do konca letošnjega leta v primerjavi z lani in ne v skladu z načrti niso zadovoljivi. Računajo, da bodo vsi skupaj dosegli za 120 starih milijard dinarjev izvoza, vendar bi ga lahko povečali s skupnim nastopom na tujem tržišču, z nižjimi stroški proizvodnje in večjo kvaliteto. Gozdarji in lesarji se zavedajo, da si morajo v prihodnje prizadevati za večje izvozne posle, saj so glede proizvodnih zmogljivosti zmožni napraviti več. Prav tako se morajo odločiti za ustrezno medsebojno delitev dela, za primerno vrednotenje osnovne surovine in poskrbeti za boljše gospodarjenje v zasebnih gozdovih. Prav bi bilo, ko bi ustanovili interno banko. Precej so govorili o stimulacijah za izvoz in o tem, da si morajo posamezne članice medsebojno pomagati. Precejšen problem je razdrobljenost, saj ima v GG Kranj 8116 lastnikov do 3 hektare gozda; precej je še fočnega dela. sredstev, sicer lahko pride do motene proizvodnje in do zastojev v reprodukcijski verigi. Če delovne organizacije hočejo izvažati, bi morale imeti vsaj 50 odstotkov ustvarjenih deviz. Medsebojna povezava v okviru sestavljene organizacije bi bila nadvse koristna, tako dohodkovna kot uskladitev glede cen in skupen nastop na tujem tržišču. Na tujih trgih je vse teže prodreti, saj je v tujini zadnja leta najmanjše povpraševanje po pohištvu. Predvsem komunisti, ki delajo v osnovnih organizacijah Zveze komunistov gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva, si morajo prizadevati za povezovanje in enoten nastop doma in predvsem v tujini, saj bodo lesarji le tako lahko uresničili svoje izvozne naloge in poskrbeli za boljše poslovne rezultat- D. Sedej PO JUGOSLAVIJI 1 CENE ZA KMETIJSKE PRIDELKE j Zvezni izvršni svet je določil cene za kmetijske pridelke v prihodnjem letu. Za pšenico je prodajna cena 13 dinarjev, kolikor znaša tudi zaščitna cena, za koruzo je prodajna cena 10,30, zaščitna pa 9£7 dinarja, za riž 25,20 in 22,68, za sončnice 25 in 22,50 dinarja, za sojo 25,20 in 22,70 dinarja, za sladkorno peso 2,50 in 2,25 dinarja, za surovi bombaž 55 in 49,50 dinarja, za pitance 86,40 in 77,76 dinarja, za pitane prašiče 76,80 in 69,12 dinarja, za ovce 69,60in 62,64 dinarja in za surovo volno 180 in 162 d ina rjev. Tako določene cene ne bixio vplivale na povečanje drobno-prodajnih cen pridelkov v tem letu. Po družbenem dogovoru o razvoju kmetijstva se prodajne cene določajo v tem letu za prihodnje leto, koristijo pa se kot orientacijske cene za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanja oziroma za sklepanje pogodb o odkupu pridelkov. Cene so tudi temelj za določanje cen v predelovalni industriji, ki je posebnega družbenega pomena. Določanje zaščitnih cen naj bi zagotovilo 1 ekonomsko varnost kmetov, ker pogodbe o odkupu ne morejo upoštevati nižjih cen od zaščitnih. VARČEVANJE UBLAŽI REDUKCIJE Elektroenergetske razmere v državi so se te dni zelo poslabšale, zato ponekod ostreje omejujejo porabo. Od petka zvečer je vsa Makedonija, razen Skopja, brez elektrike vsak dan pet ur. Skopljanci pa so brez toka vsak drugi dan po pet ur. Porabo morajo ostreje omejevati zaradi pomanjkanja ma-mazuta v elektrarni Negotino in pa zaradi manjših vodnih dotokov. UVOZ OPREME NAD NAČRTOVANIM Jugoslovansko gospodarstvo je do sredine letošnjega oktobra uvozilo s konvertibilnega področja že za 1,8 milijarde dolarjev opreme, kar je polovico več, kot je bilo predvideno za vse leto 1982. Načrt je namreč bil, da bi letos Jugoslavija ne uvozila več kot za 1,2 milijarde dolarjev opreme. Tako se je delež uvoza opreme v celotnem jugoslovanskem uvozu letos še dvignil. VEC DENARJA ZA PAŠNIKE Zemljiške skupnosti občin bodo letos združile 22 milijonov dinarjev za manjše, a za pridelovanje hrane pomembne melioracijske posege, ki bi sicer ostali zunaj načrtovanih velikih projektov. Denar, ki ga zemljiške skupnosti združujejo pri republiški zvezi kmetijsko zemljiških skupnosti iz odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih površin, bodo namenili predvsem pospeševanju kmetijstva v hribovskem svetu. Letos bodo dobili denar iz skupne vreče KZK Gorenjske, k i ga bo uporabila za urejanje pašnikov. Beseda o konkretnih zadolžitvah Škofja Loka - Po 10. kongresu slovenskih sindikatov v vseh sindikalnih organizacijah obravnavajo naloge, ki jih je kongres zabeležil kot najvažnejše. Tudi v Skofji Loki so te dni sklicali vodstva osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij sindikata. Na osnovi devetmesečnih gospodarskih rezultatov in tekočih varčevalnih ukrepov so se dogovorili, kako bodo gospodarili v prihodnje. Naloge sindikata; so namreč pretežno v prizadevanjih za družbenoekonomski razvoj in samoupravne odnose. _ V Ljubljani so se na letni skupščini zbrali španski borci Na braniku revolucije Ljubljana — Sestinštirideset let je že minilo od 22. oktobra 1936, ko se je v Španiji ustanovila prva internacionalna brigada. 35.000 borcev je združevala. 56 narodov Evrope in sveta. Med njimi je bilo veliko Jugoslovanov. Ugotovljeno je, da se je v španski državljanski vojni borilo 1664 Jugoslovanov. Od njih 534 Slovencev! Kakšna neizrekljiva sila je vlekla te tovariše v Španijo! V to daljno deželo, ki so ji vsi napredni narodi sveta izkazovali takšno solidarnost. Tja so hiteli v boj proti zlu tega sveta: proti fašizmu, kolonializmu, nazadnjaštvu, za osvoboditev človeka, za emancipacijo. To ni bila samo bitka za Španijo, to je bila bitka za napredek vsega sveta. Borbo, ki so jo naši Španci začeli tedaj v Španiji, so nadaljevali doma v boju proti okupatorju. Svoje izkušnje, ki so si jih pridobili na frontah Barcelone, Toleda, Andaluzije, Katalonije, Aragonije, pri Madridu, Alcazarju, so prenesli v našo partizansko borbo. Brez njih naša -borba zagotovo ne bi bila takšna, kot je bila. Jugoslovanski prostovoljci so v Španiji izpolnili svojo dolžnost do kraja. Vrsta komandnega kadra internacionalnih brigad je izhajala iz naših vrst: en komandant in en komisar internacionalne brigade, sedem bataljonskih komisarjev, 39 političnih komisarjev, čet in baterij ... Približno polovica naših Špancev je za vedno ostala na španskih tleh. Danes je živih še 163. 29 od njih je Slovencev. Pred leti so se dobivali vsaka štiri leta. Potem, ko jih je ostalo tako malo, so sklenili, da se dobijo vsako leto: Letošnjo skupščino so imeli v Ljubljani v lepem novam kulturnem domu v Mostah pri Ljubljani, ki je dobil ime po njih: Dom španskih borcev. Veseli so ga in hvaležni vsem delavcem in prebivalcem Most, Ljubljane, vsem Slovencem, kajti Erav to je dokaz, da jih nismo poza-ili. Nikoli jih ne bomo pozabili. Skromni ljudje so to. Preskromni spričo vsega tistega, kar so dali nam, Španiji in svetu. Svoje življenje so bili pripravljeni žrtvovati za svobodo človeka. Istovetijo se z našimi borci iz narodnoosvobodilne borbe. Del naše revolucije in borbe so. Večina njih je svojo borbo v Španiji nadaljevala na domačih tlen. Za dokončno osvoboditev človeštva izpod fašizma. V Španiji tedaj niso dosegli tega, kar so pričakovali. Toda danes se uresničuje vse tisto, kar so si tedaj želeli. Čeprav so bila potrebna desetletja. Vrste naših Špancev se redčijo. Prehitro. Le nekaj čez 70 se jih je udeležilo skupščine v Ljubljani. Vrsta pozdravnih brzojavk skupščini je prišla z bolniških postelj, iz invalidskih vozičkov. Vsi pa so s srcem pri njih v Ljubljani in žele jim, da bi skupščina uspela. Kajti prav ta skupščina je nekaj posebnega: posvečena je razorožitvi v svetu. Sprožiti je treba nov miselni proces, so odločno poudarili španski borci, da se dvignejo ljudske mase. Zahte- vajo, da se preneha oboroževalna tekma. Vsako minuto gre milijon dolarjev za oborožitev. To pa so stvari, ki jih ljudstva tega sveta ne smejo več prepuščati poedincem, vladam. Ljudje morajo na ulice in protestirati. V celoti so sprejeli referat Branka GoloviČa, člana mednarodnega komiteja za razorožitev. Svet stoji na razpotju. Mir se ne more obdržati na osnovah ravnotežja sile in strahu. Nujna je razorožitev. Druge alternative ni. Človeštvo čaka prevelika katastrofa. Mladi morajo vedeti, kakšna bodočnost jih čaka, in prvi morajo biti za razorožitev prav ljudje, ki poznajo strahote vojne. Med njimi tudi španski borci. In prav na svoji letošnji skupščini so se obvezali, da bodo vodili boj borcev vsega sveta za mir in razorožitev. Njihov »Non pasaran«! (Ne bodo prodrli!) velja še vedno! D. Dolenc S pridobivanjem brigadirjev ne čakati Tržič — Čeprav je od programske konference konference ZSMS Tržič dobrih štirinajst dni, so se Sam t novo izvoljenega predsedstva sredo, 3. novembra, že zbrali ni r~ seji. Ocenili so delo delegatov kongresu slovenske mladine v N vem mestu, pogovorili pa so se nadaljnjem delu občinske k< ce. Pregledali so akcijske področnih konferenc in komis:: = izpostavili naloge, ki iz njih izhaV; Sklenili so tudi, da se moraic stopki evidentiranja mladih v tonalno obrambo in civilno : začeti takoj, prav tako ne čakati s pridobivanjem mladifc hc-gadirjev. Domenili so se, da bo konferenca ZSMS Tržič v njem mesecu organizirala___ za vodstva osnovnih organizacij t so v nekaterih okoljih m< ~ mlajena. B. Ve Povečanje izvoza, zmanjševanje porabe Osnutek resolucije v kranjski občini ,predvideva v letu skromnejšo rast družbenega proizvoda — Manjša obrei gospodarstva bo v prihodnje skrčila nekatere zdaj še pn programe gospodarskih in družbenih interesnih skupnosti v Socialne pomoči Jesenice — Ko so člani izvršnega sveta skup'ščine občine Jesenice obravnavali poročilo o socialno varstvenih pomočeh v ob čini, so ugotovili, da se je uveljavil širok obseg socialno varstvenih pravic in pomoči, za katera se porabijo precejšnja sredstva. Sklenili so, da se mora že do konca letošnjega leta uvesti skupna evidenca o prejemnikih in vrstah socialnovarstvenih pomoči v občini. Ta evidenca naj bi zagotavljala celovit pregled nad oblikami in prejemniki različnih socialnovarstvenih pomoči in hkrati omogočila odpravljati neopravičeno kopičenje teh pravic. Evidenco naj bi pripravili tako. da bi bila mogoča obdelava podatkov preko računskega centra. Po delegatski poti naj bi ponovno obravnavali pobudo skupnosti socialnega varstva Slovenije za poenotenje kriterijev in izdelave enotne metodologije v tistem delu, kjer ni vpliva značilnosti posamezne občine za pridobivanje socialno varstvenih pomoči/ Sktipnost socialnega varstva se bo zavzemala za uvedbo takih socialnih korektivov, ki bodo ob zagotavljanju socialne varnosta spodbujale občane k večji produktivnosti in spoznanju, da so le delo in delovni rezultati osnovno izhodišče socialne varnosti. Povečati se mora delovna storilnost, po drugi strani pa se mora zmanjšati število koristni-kov socialnih pomoči. D. S. Večji prispevek za bodoče graditelje Kranj — V sredo, 27. oktobra, se je na redni seji sestala skupščina samoupravne interesne skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem v kranjski občini. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o samoupravnem sporazumu o merilih za določitev sorazmernega deleža investitorjev k stroškom izgradnje primarnih komunalnih objektov in naprav individualne rabe. Gre za tako imenovani delovni osnutek, po katerem naj bi v prihodnje graditelji prispevali del sredstev za izgradnjo primarnega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja v občini do 1985. leta. Predvideno je, da bi graditelji plačali za naprave za oskrbo z vodo 200 dinarjev na kvadratni meter od skupne uporabne tlorisne površine novozgrajenega objekta. Za naprave za odvod odpadne in meteorne vode pa bi bif delež investitorjev različen za posamezna območja. Tako bi na območju Planine, Huj in Primskovega znašal delež za odpadno vodo 200 dinarjev za kvadratni meter uporabne tlorisne površine novozgrajenega objekta in 100 za kvadratni meter za padavinsko vodo. Na območju Britofa, Predoselj, Cirč, Orehka, Gorenje Save in Stražišča bi bil ta delež 250 dinarjev (125 din), na območju Bitenj, Zabnice, Struževe-ga in Naklega pa 300 dinarjev (150 din). Delež investitorjev za izgradnjo naprav za požarno vodo pa bi znašal od 250 do 350 dinarjev za kvadratni meter (odvisno pač od količine požarne vode). Na seji skupščine je bilo v razpravi o tem delovnem osnutku več raz- nost zemljišč nedvomno dražja že zato, ker ne bo več moč graditi povsod oziroma na kvalitetni kmetijski zemlji, kjer so bili pogosto stroški za komunalno ureditev sorazmerno majhni. Gradnja na zemljišču, ki je za kmetijstvo manj ali neuporabno, pa bo nedvomno zahtevnejša in zato dražja. A. Zalar Kranj - Organizacije združenega dela v kranjski občini prihodnje leto še vedno planirajo dokaj aptimistič-no 6-odstotno rast proizvodnje, vendar je ob vseh težavah spričo oskrbe s surovinami in repromate-rialom takšen obseg proizvodnje v primerjavi z letošnjim bolj malo verjeten. Bolj realen je verjetno le polovičen obseg, kot ga za sedaj predvideva v osnutku resolucija o politiki izvajanja družbenega plana za prihodnje leto občine Kranj. Skromnejši odstotki rasti so v osnutku resolucije predvideni tudi za rast družbenega proizvoda, ki se ocenjuje na 2,5-odstotno rast, dohodek pa naj bi se povečal za 23 odstotkov. Zoženi pogoji gospodarjenja določajo ostale kazalce razvoja; v prihodnjem letu v kranjskem gospodarstvu ne bo več investicij kot letos, večina planiranih v gospodarstvu tudi ne pomeni uvajanja nove tehnologije, pač pa le širjenje sedanjih programov. To se odraža tudi v napovedih po novih delavcih, saj je predvidena enoodstotna rast zaposlenosti ena najnižjih v zadnjih desetih letih. Vendar pa število delavcev, potrebnih za dodatne in nadomestne zaposlitve, letno pomeni to okoli 800 delavcev, za sil« še pokriva letni naravni priliv iz šol. To seveda pomeni, da delovnih mest ne bo manj, kot bo povpraševalcev po delu, vendar pa ponudba kadrov iz šol še vedno ne bo ustrezala potrebam združenega dela, tako da iskalcev zaposlitve verjetno ne bo manj, kot j in je bilo letos. Ena osrednjih nalog kranjskega gospodarstva v prihodnjem letu je prav gotovo nadaljnje povečevanje Vsebinski premik Krajevne konference SZDL v jeseniški občini so ocenile tudi delo delegacij — Posamezni neaktivni delegati šen bo končni predlog, naj bi pokazala razprava. Gotovo pa je, da bo v prihodnje komunalna opremlje- Jesenice — V vseh krajevnih konferencah SZDL jeseniške občine so se lotili evidentiranja kandidatov za volitve v organe krajevne samouprave že v spomladanskih mesecih ter ob pripravah na skupščinske volitve. Ugotovili so, da marsikje še nimajo opredeljenega načina delegiranja delegatov v skupščino krajevne skupnosti. Ko pa so v vseh krajevnih konferencah SZDL obravnavali delo delegatov ali delegacij za zbor krajevnih skupnosti in skupščin interesnih skupnosti, so ugotovili, da imajo v vseh krajevnih, skupnostih delegacij vse možnosti za svoje delo. Problem je le v Žirovnici, kjer nimajo ustreznih prostorov. Delegacije torej dobro delajo, se sestajajo, vendar tudi povsem samokritično priznavajo, da so včasih prisotni lokalistični interesi, manj pa se odločajo iz širšega družbenega interesa. Se vedno so posamezni delegati, ki ne sodelujejo v delu delegacij za interesne skupnosti. Neaktivnost utemeljujejo tudi s tem, da gradiva niso primerno pripravljena. OLA8 >M||| ri««a nhilnske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, 6kofja lol^n Trti* — Izdaja časopisno podjetje Glac Ustanovitelji Gla«a oDCin. e ; možnosti verjetno zdaj lažie b* kale tudi delovne organizacij k- -se doslej usmerjale izključno * domači trg. V skladu s predvideno ras;.* družbenega produkta osnutek lucije nakazuje kar občuten sredstva za osebno, skupno splošno porabo. Se nadaljnje še vanje reprodukcijske sp gospodarstva, kot je bilo to bi namreč v prihodnje občutno prizadela nadaljnji gospodarstva in vse <±t infrastrukture. Za polovico nejša rast sredstev za potrebe za rastjo dohodka, pomeni le 12 odstotkov več kot letos, bo seveda močno programe razvoja, ki so ga " prihodnje leto planirale in«ei*f skupnosti gospodarskih in drui dejavnosti. Nekatere potrebne programe, na stanovanjsko gradnjo in komuni objekte, bo verjetno možno izpela* ob skromnejšem prilivu sredsK* tudi z združevanjem oziroma p^ vanjem sredstev, povsod pa se > treba odločiti, za katere progr^ bo denar drugo leto, kaj pa ^ počakalo na naslednje leto ali oe* na novo srednjeročno obdobje L. M Ocenili delo SZDL Cerklje - Na programski > ferenci so ocenili delo krajevne kos ference SZDL v tej krajevni sk-r nosti. Obenem so sprejeli prejr*" dela za prihodnje leto. SZDL sa * preteklem obdobju prizadel vključiti v družbenopoiirn^ življenje čim več krajanov in toviti njihov vpliv, vendar so se ^ premalo vključevali v razre&v*^ problemov. Na konferenci so poudarili, ds • Cerkljah s turistično ponudbo * morejo biti zadovoljni, čeprav * neposredni bližini Krvavca in t«* sam kraj ponuja obilo možnost J* razvoj turizma. Problem je ui vzdrževanje osnovne šole Davoro* Jenka, za kar je namenjeno prerra denarja. Problematični so tudi tranji prevozi na delo. V prihodnje bo treba Kv krepiti vlogo krajevne konfervrv SZDL Pogosteje se bo moraU sestajati in razreševati najbol.i *gixV krajevne probleme. S tem * x krepil občutek pripadnosti k rajanj j; tej organizaciji, prav tako pa K treba poskrbeti za boljšo, obve^v u st. Spet naj . b! začeli _ udjjar Slianske novce. Za prizadel Lc k j o « *>hvalili l«*6***«" idsedniku Stanetu Bema^ delo so se -i.sedniku ^ novega predsednika Pa o u«*fc prt Boža Janeža. J. Kuhar .________—'—--- Za pošteno delo pošteno plačilo Z novim letom naj bi pri vseh kranjskih obrtnikih, ki se ukvarjajo s popravili avtomobilov, veljali normativi in enotne cene — Iskali bomo kvaliteto — Bo Kranjčane posnemala vsa Gorenjska? Kranj — Že pred štirimi leti je iz združenega dela, iz avtome-haničnih delavnic Gorenjske, prišla pobuda na Gospodarsko zbornico Gorenjske, da bi pri popravilih avtomobilov uvedli normative za posamezna dela in enotne cene delovnih ur pri storitvah. Združenemu delu so se priključili tudi privatni obrtniki, ki so ponudili, da bi svoje storitve opravljali za 20 odstotkov ceneje kot združeno delo. Vendar takrat ni prišlo do uresničitve vseh teh načrtov. Kranjski obrtniki niso odnehali Lani so začeli intenzivno delati aa tem. Sekcija za avtoservisno kontno dejavnost pri Obrtnem združenju občine Kranj je k delu Pritegnila vse stroke, ki se tičejo avtomobilske dejavnosti: avto-raehanike in mehanike koles, avtokleparje, avtoelektričarje, avtoličarje, avtotapetnike, mehane poljedeskih strojev m r«ftnike, ki se ukvarjajo z nego avtomobilov, kot so čiščenje, Nmazovanje in podobno. Problem je v tem, da posamezni obrtniki "različno zaračunavajo «&aka dela. Od 800 do 200 dinarjev se suče ura obrtnika. Tisti, ki spremljali občinske odloke in »proti popravljali svoje cene, so dosegli visoke cene, drugi so pa ^tajali zadaj. Posebna skupina Pa je zaenkrat izdelala normative ; a avtokleparje in avtohčarje in i ^ločila cene za uro storitve. | Bistvo izdelave normativov je bilo približati čas izdelave posamezne operacije resničnemu opravilu. Katalog, ki so ga pripravi, bo uporaben za vse: tako za i avtoličarje in avtokleparje kot za \>ilce avtomobilskih škod. Da bi utrdili prave normative, **upina obdelala 31 modelov avtomobilov, takih, ki se ^iveč popravljaj o. Torej, normativi za avtokle- 5»je in avtoličarje so. Do novega . * bodo izdelani normativi in «Ulogi tudi za vse ostale zvrsti 4vtomobilske obrti. Določene so tudi cene delovnih ar Te so še vedno, kot so že Prvotno predlagali, 20 odstotkov od cen v združenem de u. 'aio velja strojna ura obrtnika 250 dinarjev, ura mojstra okrog ! dinarjev ura delavca speciali-180 in ura priučenega delavca W dinarjev. Dogovarjajo pa se pJdi,da bi bile režijske ure m ure, k] jih obrtnik zamudi z nabavo '^teriala, obračunane po vred-"osti nabavljenega materiala: do y00 dinarjev bi obračunal! !20odstotkov nabavnih stroškov, 1.500 do 5.000 dinarjev 10 od-i ^tkov in nad 5.000 dinarjev 5 odstotkov. Potrošni material pa bi obračunavali poprečno po 10 odstotkov od čistega dela. 14. oktobra so se v Kranju skupaj s člani sekcije za avtoservisno, remontno dejavnost sestali tudi tržni in davčni inšpektor ter predstavniki Alpetourovega avto-servisa na Laborah, Zavarovalne skupnosti Triglav in komiteja za gospodarstvo in finance občine Kranj. Dogovorjeno je bilo, da bo sekcija pripravila vse kataloge del in normative za vse zvrsti avtomobilskih obrti, komite za gospodarstvo in finance občine Kranj pa bo obveščal obrtnike tako, da jim bo cenike, ki jih bodo pripravili, poslali na dom. Kot nam je povedal podpredsednik sekcije za avtoservisno remontno dejavnost pri Obrtnem združenju občine Kranj Slavko Hafner, podpis pristopne izjave ni obvezen. Je pa vsekakor v interesu vsakega obrtnika. Prav tako pa tudi stranke. Ta si bo zdaj lahko že vnaprej izračunala, koliko bodo znesle ure, opravljene na njenem vozilu. Res pa je, da bomo zdaj, ko bodo povsod enake cene, iskali večjo kvaliteto. Obrtnik se bo moral, če bo hotel konkurirati v kvaliteti, za delo dobro opremiti. Torej, veljalo bo načelo: za pošteno delo pošteno plačilo. Manj težav bodo zdaj imeli tudi pri zavarovalnici, saj bodo ti normativi veljali tudi za obračun škode na vozilu. Vsi obrtniki, ki sodelujejo pri pripravi katalogov, so prepričani, da bo to poenotenje uspelo, saj je tako v korist stranke kot obrtnika Prepričani so tudi, da bo za njimi to novost povzela vsa Gorenjska. D. Dolenc Zavarovalniški dinar za naložbe Načelo za »enako delo — enako plačilo« naj bi odslej veljalo tudi v zasebnih avtomobilskih delavnicah. Merilo za plačilo bo opravljeno delo po dogovorjenih normativih, ne pa po številu ur. Ce bodo delavci pridni, zavzeti, natančni pri delu, bodo dobro nagrajevani, za slabo delo pa bo tudi tu veljalo slabo plačilo. _J Začasno prosta sredstva, ki se združujejo v zavarovalni skupnosti Triglav in. s katerimi upravljajo zavarovanci, so delno usmerjena tudi za družbeno potrjene prednostne naložbe gorenjskega gospodarstva — Letos sodelujejo zavarovalna sredstva med drugim pri naložbah blejskega Lipa, KŽK, Save in Alplesa Kranj — Nepričakovanim dogodkom, kot so požari, neurja, toča, razne nezgode, strojelomi, izgube dohodka in podobno se kljub prizadevanjem za dobro gospodarjenje običajno ne morejo izogniti niti v združenem delu niti občani. Zato svoje premoženje zavarujejo. V zavarovalni skupnosti Triglav se večkrat srečajo tudi z zaporednimi velikimi škodami, ki jih ne bi mogli izplačati, če ne bi imeli minimalnih in potrebnih varnostnih rezerv, ki se oblikujejo iz pozitivnih rezultatov posameznih vrst zavarovanj. Varnostne rezerve uporabljajo takrat, ko iz sredstev tekočega poslovanja ne morejo prikriti svojih obveznosti do zavarovancev, lahko pa tudi kot posojilo za odpravo izgub temeljnim oziroma rizičnim skupnostim. Lani zbrane zavarovalne premije so na Gorenjskem znašale 631 milijonov dinarjev. Območna skupnost je izplačala 380 milijonov dinarjev odškodnin. Varnostnih rezerv je 210 milijonov, sredstev življenjskih zavarovanj za izplačila po vnaprej dogovorjenih zavarovalnih vsotah pa 279milijonov dinarjev. Z likvidnostjo v zavarovalni skupnosti Triglav nimajo težav, čeprav denarja za maksimalno potrebne varnostne rezerve ni dovolj. V zadnjih letih jih močno razvrednoti visoka inflacija na eni strani in nizke obrestne mere na drugi. Da bi nekoliko omilili inflacijske učinke, v zavarovalni skupnosti Triglav vsa začasno prosta sredstva prosti nalagajo v bankah kot depozite z višjimi obrestmi. Z denarjem, ki se združuje v zavarovalni, skupnosti, upravljajo zavarovanci. Ti vsako leto sprejemajo plane naložb in na osnovi pričakovanih obveznosti ugotavljajo, koliko zavarovalnih sredstev je prostih in se lahko naložijo v banke ter uporabljajo za naložbe v gospodarstvu. Kot začasno prosta ostajajo sredstva varnostne rezerve, matematične rezerve preventivnega sklada pa tudi del tekočih sredstev tehnične premije, poslovnega sklada in sredstev delovne skupnosti glede na časovno neenakomerno zapadle obveznosti. Gorenjska območna skupnost ima naloženih okrog 900 milijonov dinarjev, od tega približno polovico dolgoročno. Okrog sedem odstotkov te vsote je združenih v sklade bank na osnovi samoupravnega sporazuma, drugo so vezana sredstva. Na ravni zavarovalne skupnosti Triglav so iz sredstev gorenjske območne skupnosti združili za prednostne naložbe v kmetijstvo v letih 1981 in 1982 40,5 milijona dinarjev. Okrog 34 milijonov dinarjev je letos namenjenih za izvajanje preventiv- ne dejavnosti, s katero preprečujejo ali zmanjšujejo zavarovane škodne primere. Druga sredstva se na Gorenjskem vključujejo v gospodarstvo tako, da na osnovi predlogov organizacij, ki pripravljajo investicijske projekte in računajo tudi na zavarovalna sredstva, le-te obravnava izvršilni odbor zbora delegatov temeljnih rizičnih skupnosti območne skupnosti. Del zavarovalnih sredstev usmerja gospodarstvo za sprotne potrebe po obratnih sredstvih, del za zagotovitev likvidnosti, del pa skupaj z bančnimi sredstvi in sredstvi organizacij združenega dela za dolgoročnejše naložbe. Tako letos zavarovalna sredstva sodelujejo pri uresničenju programa rekonstrukcije opaž-nih plošč v Lipu, tozd Tomaž Godec Bohinjska Bistrica, pri naložbi v opremo polnilnice in čistilne naprave v KŽK, tozd Oljarica Britof, pri projektu prestrukturiranja proizvodnje avtoplaščev za osebna vozila Best v Savi, tozd Tovarna avtopnev-matike Sava Semperit in pri obratu za proizvodnjo masivnih in ploskovnih pohištvenih elementov v Alple-su, tozd Fonsko in garniturno pohištvo Železniki, če naštejemo samo nekatere. H. Jelovčan Gorivo za kmetijske stroje Prednost združenim kmetom Z uredbo izvršnega sveta o razdelitvi goriva za kmetijske stroje je večina kmetov bržčas seznanjena. Za traktor moči do 35 kW je predvideno 80 litrov goriva mesečno, za močnejši stroj 100 litrov, za moto-kultivatorje in enoosne traktorje 20 litrov, za kosilnice od maja do septembra prav toliko, za škropilnice in motorne žage po pet litrov. Kmetje, ki dostavljajo pridelke na manj kot 50 kilometrov oddaljene tržnice aLi zbirna mesta, dobijo 50 litrov goriva; če iinajodlje, 100 litrov. Kot so nam povedali na Zadružni zvezi Slovenije in na republiškem Iščejo pot za cenejši oddih Tržič - V tovarni obutve Peko v Tržiču se lahko pohvalijo z dokaj dobro urejenim družbenim standardom zaposlenih. Imajo sodobno kuhinjo in jedilnico, zdravstveno ambulanto, ko bodo dobili vso opremo, bodo odprli še zobozdravstveno, vsako leto namenjajo veliko denarja za reševanje stanovanjskih vprašanj in podobno. Nasprotno pa so povsem zanemarili skrb za čim cenejši oddih delavcev, saj 4000-članski kolektiv nima lastnih počitniških prostorov, ki bi bili dostopni vsem, zlasti tistim z nižjimi osebnimi dohodki. Zato so se na konferenci osnovnih organizacij zveze sindikatov letos odločili, da raziščejo možnosti za rešitev tega vprašanja. Čas gospodarske ustalitve žal ni naklonjen neproizvodnim naložbam, vendar pa je pot ob enotnem hotenju vseh zaposlenih moč najti v še večjih stiskah. Dober zgled so jim dali sodelavci iz temeljne organizacije Mreža, ki so se samoupravno odločili, da vsako leto odstopijo del regresa in večino sindikalne članarine za nakup počitniških prikolic. Tako so v treh letih SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Koliko kadrov za nove profile? Z usmerjenim izobraževanjem so « «,ja*. i n igrami in smeri izobraževanja k J* »Miki ni bilo. Pri načrtovanju -ske.n.c/. s sza t ^ka?nip nreceišnie vrzeli v podatkih, kaju pumij. SSEtgS?'zZiem** dej. jih p;.EyXwS™t ."vn,h kadrovskih napoved, od »^^^E^a gnil ih Tn sir Sešk tasr Ih anja. Zato smo zlasti na pobudo nekaterih šol, ki te kadre izobražujejo, letos maja poslali anketo v gorenjske organizacije združenega dela. Želeli smo dopolniti srednjeročne kadrovske napovedi z omenjenimi novostmi. Do konca septembra je ankete vrnilo 278 organizacij združenega dela, vendar je bilo med njimi 232 odgovorov, v katerih sporočajo, da za nove profile nimajo nikakršnih potreb. Le 46 organizacij predvideva večje ali manjše zaposlovanje kadrov za nove smeri izobraževanja. Na osnovi zbranih podatkov sklepamo, da večina organizacij združenega dela takšnih potreb dejansko nima ali pa — kar je pogosto bolj verjetno — še ni temeljito razmislila o uporabnosti kadrov, ki bodo kmalu prišli iz šol. Očitno je, da bodo tudi novi profili najbrž doživljali običajno usodo vseh novosti. Pomeni, da bo za uveljavljanje potreben čas iti da bo šele praksa postopno dokazovala njihovo uporabnost. Z druge strani rezultati opozarjajo, da bodo bržkone nastale precejšnje začetne težave pri njihovem zaposlovanju, kajti primerjava med predvidenim prilivom iz šol in izraženimi potrebami kaže, da bo šlo ob vseh pogojih za občutne kadrovske presežke. To velja predvsem za učence, ki bodo takoj po zaključku izobraževanja Iskali zaposlitev (III. stopnja). Za sedaj še ni mogoče napovedati, koliko učencev v novih smereh izobraževanja na V. stopnji bo iskalo zaposlitev in koliko jih bo nadaljevalo študij na višjih in visokih šolah. Zapisane potrebe razkrivajo, da bodo sicer sorazmerno nizke zaposlitvene potrebe tudi zanje. Ali drugače: gorenjske organizacije združenega dela so v anketi predvidele, da bodo lahko zaposlile določeno število računalniških, programerskih, matematičnih, fizikalnih in kemijsko-bioloških tehnikov, , prav tako nekaj diplomatov družboslovne smeri, medtem ko za jezikovno smer nimajo potreb. Franc Bclčič dobili že pet prikolic, v katerih lahko poceni letujejo. Podoben način reševanja je letos ponudila konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov vsem delavcem Peka, ko je med njimi izvedla anketo o zainteresiranosti za organizirano letovanje. Zanimivo je, da se večina zaposlenih ogreva za zidan objekt, ob katerem bi lahko postavili še počitniške prikolice in šotore, razen tega pa so h gradnji pripravljeni prispevati tudi del svojega dohodka. V" Peku so na osnovi ugodnih rezultatov ankete ustanovili poseben odbor, ki se strokovno ukvarja z iskanjem možnosti za cenejše organizirano letovanje zaposlenih. Navezal je že stike s sosednjo Bombažno predilnico in tkalnico, išče pa jih tudi pri nekaterih počitniških skupnostih na Gorenjskem. Rešitev predvsem zaradi denarnih zaprek najbrž ne bo hitra. Trenutno je najpomembnejše, da je utrta pot, ki bo delavce Peka čez pet ali morda deset let pripeljala do lastnih počitniških prostorov ob morju. H. Jelovčan Varčevanje z elektriko Jeseniška železarna je največji porabnik električne energije v Sloveniji — Pred izgradnjo hidroelektrarne na Javorniku — Zemeljski plin namesto mazuta komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se zavzemajo, da bi čimprej pri razdelitvi goriva upoštevali proizvodno načelo. To pomeni, da kmetje, ki so organizirani v kmetijske ali gozdarske organizacije, prejmejo pogonsko gorivo za stroje glede na oddane količine pridelkov (pšenice, krompirja...), mesa, mleka in lesa. S tem bi bila razdelitev goriva mnogo bolj pravična, vsekakor pa boljša od predloga, da bi vsi traktorji v- državi dobili enako količino goriva. Takšen način daje prednost združenemu kmetovalcu in kooperantu pred nezdruženim, organizirani pridelavi in prodaji presežkov pred neorganizirano. To je v času, ko bijemo bitko za domačo hrano, tudi družbeno upravičeno. Predlog kmetijskih organizacij za razdelitev goriva v oktobru še ni bil izvedljiv, ker uredba izvršnega sveta tega ne dopušča. Dopolnilo bo treba sprejeti po redni poti. Začasno je kmete v času jesenskih opravil »rešil« odlok zveznega izvršnega sveta, sprejet 28. oktobra, ki predvideva, da lahko z decembrskimi boni nabavijo gorivo že novembra. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravil več predlogov, kako naj bi kmetje za 15 odstotkov zmanjšali lanskoletno porabo goriva. To je mogoče doseči z organiziranjem v strojne skupnosti, z organiziranim odkupom pridelkov, živine in mleka. S tem, da bi v odročnih hribovskih krajih redili živino, medtem ko bi se v nižinskih predelih zaradi bližine zbiralnic ukvarjali s prirejo mleka. K tem predlogom lahko prištejemo tudi zložbo zemlje, saj odpadejo številne vožnje in nepotrebna obračanja. Veliko, morda še največ bodo k varčevanju prispevali kmetje sami s premišljenim izkoriščanjem kmetijskih strojev. C. Z. Jesenice — Jeseniška železarna je največji industrijski porabnik električne energije v Sloveniji, in ker predstavljajo stroški za energijo — ne le za električno — kar 15 odstotkov vseh materialnih stroškov, so v Železarni že pred redukcijami in pomanjkanjem energije dosledno upoštevali program varčevanja in nadomeščali manj racionalno in dražjo energijo z drugo. Tako so v železarni popolnoma odpravili uporabo butana ter poskrbeli, da se tudi ostala energija troši racionalno in da je čimmanj »slepega« kurjenja. Zdaj uporabljajo okoli 26 odstotkov koksa, 18 odstotkov mazuta, kurilno olje, zemeljski plin v 16 odstotkih ter elektriko in so tako znašali stroški v devetih mesecih okoli 350 milijonov dinarjev, brez upoštevanja koksa. Letos potrebujejo okoli 50.000 ton mazuta, 1.550 ton tehničnega plina, 70 milijonov kubičnih metrov plina. 8(X) ton kurilnega olja in okoli 3(X).000 MWh električne energije. Nekaj toplote nameravajo pridobiti z lastnimi napravami, med drugim tudi 80 milijonov kubičnih metrov hladilne vode. Tik pred začetkom je že izgradnja hidroelektrarne na Javorniku, v ' Trebežu. Tako bodo uporabili visokotlačno vodo iz valjam za proizvodnjo električne energije in za tlačno hladilno vodo. V temeljni organizaciji združenega dela energetika stalno spremljajo porabo električne energije in uporabo ostale energije. Najbolj je seveda železarna prizadeta ob redukcijah. Poleg Ruš in Kidričevega porabijo največ energije in ob redukcijah nastajajo veliki zastoji in velika škoda. Porabo električne energije stalno nadzorujejo in skrbijo za pravilen odjem. Za nekaj časa izključijo porabo tedaj, kadar se približa kom ci »najvišje tarife«, se pravi, kad?; za energijo morali plačati znatno več. Jeseniška železarna, ki bo z izgradnjo elektrt)jeklarne še naprej znaten porabnik električne enendv\ je prešla na zemeljski plin in s tev.i se je zmanjšala poraba mazuta. Siemens martinove peči so že prtšse na plin in tako so dosegli zavidljivo razmerje med porabo plina in nv.> v. ta. Nasploh se je poraba nia . it;) zmanjšala cxl 300 na 120 ton dnev,:c. Vsekakor uspeh, saj plin ni le n< nalnejše gorivo, temveč obenem ;\u!i manj onesnažuje okolje. D.Sede i G LAS 4. STRAN ŠK. LOKA 3. sej a-zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Škofja Loka, ki bo v sredo, 17. novembra, ob 16. uri v mali sejni sobi občinske skupščine 9 10. 11 12. Sk v!! DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti 2. Delegatska vprašanja 3. Potrditev zapisnika 2. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 29/9-1982 in poročilo o izvršitvi sklepov 4. Trenutne gospodarsko politične razmere v občini s poročilom o izvajanju energetske bilaive v I. pollletju 1982 5. Predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 6. Predlog sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Skofja Loka za obdobje 1981-198.", 7. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v" 1983. letu 8. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje 1981-1985 v letu 1983 Poročilo o uresničevanju politike odlikovanj v SFRJ v občini Skofja Loka Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Skofja Loka za leto 1983 Predlog odloka o javnih vodovodih v občini Skofja Loka Osnutek odloka o urejanju zelenih površin v obči ni Skofja Loka ofja Loka Volitve in imenovanja 3. seja zbora združenega dela občinske skupščine Škofja Loka, ki bo v sredo, 17. novembra, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine Škofja Loka: DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti 2 Delegatska vprašanja 3. Potrditev zapisnika 2. seje zbora združenega dela z dne 29/9-1982 in poročilo o izvršitvi sklepov 4. Trenutne gospodarsko politične razmere v občini s poročilom o izvajanju energetske bilance v I. pollet ju 1982 5. Predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za ol»lobie 1981- 1985 6. Predlog sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Skofja Loka za obdobje od 1981 do 1985 7. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana S H Slovenije v 1983. 8. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Skofja Loka , za obdobje 1981 - 1985 v let u 1983 9. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Skofja Loka za leto 1982 10. Poročilo o uresničevanju politike odlikovanj v SFRJ v občini Skofja Loka 11. Predlo« odloka o javnih vodov«xlih v občini Skofja Loka 12. Osnutek odloka o urejanju zelenih površin v občiniSkofja Loka 13. Volitve in imenovanja 3. seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Škofja Loka, ki bo v ponedeljek, 15. novembra, ob 13.30 v mali sejni sobi občinske skupščine Škofja Loka. DNEVNI RED: — ugotovitev sklepčnosti — delegatska vprašanja — potrditev zapisnika 2. seje družbenopolitičnega zbora / dne 21». 9. in poročilo o uresničevanju sk lepov — trenutne gospodarsko politične razmere v olx"ini s poročilom o izvajanju energetske bilance v 1. pollet ju 1982 — predlog spremenili in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-85 — osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana oU'ine Skofja Loka za obdobje 1981-1985 v letu 1981 — predlog ix I loka o spremembah in dopolnitvah v proračunu občine Skofja Loka /a leto 1982 — pormilo o uresničevanju politike odlikovanj v SFRJ v občini Skofja Loka — volitve in imenovanja Osnutek odloka 0 ... ...urejanju, vzdrževanju in varovanju zelenih površin, ki vplivajo na /dravo človekovo bivalno okolje in izgltd kulturne Krajine. Za zelene površine s«1 štejejo javni pni ki nasadi, drevoredi in zelenice, skupine gozdnega drevja na površini d;> 500 kdvaratnih ine-:rov, gozdovi s posebnim namenom, posamezno skupine dreves in posamezno za narav ih> okolje pomembno 1 rev je, zelene površine v stanovanjskih n;i veliili. zelenice ob javnih komunikacijah, vodovodnih površinah. spomenikih in podobno. \ odloku je določeno, kdo je dolžan vzdrževati javne površine m kako. DOGOVORIMO SE Volitve in imenovanja V komisijo za spremljanje uresničevanja zakon o združenem delu občinske skupščine Škofja Loka naj bi izvolili: Za predsednico Tatjano Nastran, predstavnico občinske konference SZDL Škofja Loka, članico delegacije LTH — delovna skupnost skupnih služb, za podpredsednika Bojana Starmana, člana izvršnega sveta iz Žiro v in za člane Iztoka Debeljaka iz Jelovice — Jelobor, Mitja Sterleta iz Alpetourja, Milana Možnika iz Žirov, Ivana Uršiča iz Sv. Duha, Viktorja Štruca, delegata družbenopolitičnega zbora, Štefana Žar-gija, delegata družbenopolitičnega zbora, Toneta Lavtarja, predstavnika občinskega sveta Zveze sindikatov Škofja Loka, Ivana Lazarja, predstavnika kluba samoupravljav-cev, Bredo Lelja, predstavnico občinske konference ZSMS Škofja Loka, Vojka Pintarja, predstavnika občinske konference ZKS in Jožeta Primožiča, predstavnika občinskega odbora ZZB NOV. V komisijo za odločanje o zmanjšanju in oprostitvi prispevkov za starostno zavarovanje kmetov naj bi izvolili svoje predstavnike uprava za družbene prihodke, skupnost starostnega zavarovanja kmetov, kmetijska zemljiška skupnost, kmetijska zadruga Skofja Loka in Žiri, skupnost socialnega skrbstva, krajevne skupnosti in ZZB NOV. Za izvolitev so predlagani: za predsednika kmet Jernej Vodnik iz Zgornje Žetine, za člane pa Andreja Bernik, Mira Primožič, Emil Govekar, Matevž IngliČ, Anton Mesec, Marija Demšar in Stane Bajt. Predlog za imenovanje skupnega delegata slovenskih občinskih skupščin v odboru udeležencev o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji. Predlagan je Ivan Pfeifer iz Celja. Predlog za imenovanje člana in namestnika v odbor udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji. Sedanjemu članu in namestniku z Gorenjske v tem odboru je potekla mandatna doba. Medobčinski svet SZDL predlaga, da bi izvolili za Člana odbora Valentina Crva z Jesenic. Za namestnika pa je predlagan Jože Dežman iz Lesc. Predlog za razrešitev Franceta Kavčiča in Jožeta Rozmana dolžnosti člana odbora za organizacijo in izvedbo prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« na lastno željo. Komisija za volitve in imenovanja predlaga občinski skupščini, da se njuni prošnji ugodi. Komisija za volitve in imenovanja tudi predlaga, da se v svet za preventivo in vzgojo v Cestnem prometu izvoli Lojzeta Kopača iz Ži-rov. Za predstavnico družbene skupnosti v zbor knjižnice Ivana Tavčarja v Škofji Loki naj bi izvolili Marto Korenjak iz Škofje Loke. Za predstavnika družbene skupnosti v delavski svet delovne organizacije Osnovno zdravstvo Kranj pa naj bi izvolili Janeza Kosa iz Škofje Loke. Poročilo o uresničevanju sklepov 1. Izvleček sklepov iz zapisnikov 2. seje družbenopolitičnega zbora z dne 27/9-1982, 2. seje zbora združenega dela in 2. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 29/9-1982 je bil posredovan članom predsedstva in izvršnega sveta ter upravnim organom za seznanitev in neposredno izvajanje. 2. Odgovori na delegatska vprašanja so priloženi gradivu. 3. Predpisi — odlok o razveljavitvi nekaterih predpisov Skupščine občine škofja Loka, — sklep o potrditvi zaključnega računa davkov občanov za leto 1981, — sklep o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1981, — sklep o potrditvi zaključnega računa nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1981, — sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v Delovni organizaciji Remont gradnje Žiri so objavljeni v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 28, z dne 12/10-1982. 4. Sklepi, sprejeti ob analizi izvajanja resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje 1981-1985, so bili poslani vsem. ki jih zadevajo. Odbor udeležencev dogovora o uresničevanju družbene usmeritve o razporejanju dohodka v letu 1982 je vsem izvršnim svetom občinskih skupščin v Sloveniji poslal skupna stališča za enotno tolmačenje in uporabo družbene usmeritve razporejanja dohodka. Skupna stališča je izvršni svet prejel dne 5/10-1982. 5. Sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o usmeritvi dela prodajne cene bencina in plinskega' olja je bil poslan Republiški skupnosti za ceste. 6. Pristopna izjava o sprejemu dogovora o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF je bila poslana Republiškemu odboru Zveze združenj borcev NOV SR Slovenije. 7. Osnutek odloka o odvajanju in čiščenju voda v občini Škofja Loka je bil dan v javno razpravo za 30 dni. Poslan je bil vsem OZD, krajevnim skupnostim in SIS v občini in sanitarni inšpekciji. 8. Izdani so bili sklepi — o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in k statutu Občinske kulturne skupnosti Škofja Loka, — o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in k statutu Občinske izobraževalne skupnosti Škofja Loka, — o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Škofja Loka. 9. Izdani so bili sklepi o volitvah in imenovanjih. IMHMM kf ' l iT; v „ , < '\.v>■,<-■ '^Tn+fV+f** i - s ** ■gL .-':;•• " »te-" JRK- * * M bm&if iS 'I 'V?- 5ii Osnutek resolucije za leto 1983 Na prvem mestu izvoz za trdno valuto ;l Osnovna naloga bo prihodnje leto povečanje konvertibilnega izvoza — Izvoz naj bi bil dvakrat večji od uvoza — Ct bodo dosegli ta cilj, se bo družbeni proizvod povečal za 1 zaposlenost za 1,2 odstotka in investicije v osnovna stva za 2 odstotka — Vse vrste porabe bodo realno kot letos Osnutek resolucije je pripravljen v času sprejemanja ukrepov izvršnega sveta in prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva. Ke? pričakujemo na tem področju še vrsto ukrepov, ki bodo posredno i: neposredno vplivali na pogoje gospodarjenja, so osnovne opredelit* v osnutek vgrajene na podlagi sedaj znanih izhodišč. Vendar 31 osnutek ne temelji na planskih izhodiščih nosilcev planiranja v ker ta izhodišča v združenem delu še niso realizirana do take — bi lahko služila kot osnovni dokument za resolucijo. Predvsem pa je resolucija naravnana tako, da bi lahko z, upadanje gospodarske rasti, zlasti industrijske proizvodnje in izvoz blaga in storitev, zlasti na konvertibilno področje. "Osnovna naloga je vsekakor povečanje izvoza, predvsem na vertibilno področje, s težnjo po izvozu tehnološko zahtevne in razvoja intenzivne proizvodnje in storitev, ki temelji na visoki stopat predelave. Tako naj bi prihodnje leto dosegli dvakratno pokritje uwa z izvozom s konvertibilnega področja. Glavni izvozniki bodo Alpetou Alpina, Alples, Gradiš, Gorenjska predilnica, Iskra, Jelovica, LTH - Termika. . . , . Da bo mogoče povečati izvoz, bo vsekakor treba povečati rx industrijsko proizvodnjo, kar naj bi dosegli predvsem s hitrejšo rastN produktivnosti ter boljšo organizacijo dela, zlasti z združevanjem dei in sredstev. c/Jgft 3 i Posebna skrb bo posvečena zagotovitvi enakomerne preskrbe občanov z osnovnimi življenjskimi proizvodi. Več bodo priredili gove;-®' mesa, namolzli več mleka in pridelali več krompirja in žita. Ce jim bo vse našteto uspelo, lahko računajo na 2-odstotno družbenega proizvoda ob tem, da se industrijska proizvodnja pr za 2,8 in kmetijska proizvodnja najmanj za 3 odstotke. Število slenih naj bi se povečalo za 1,2 odstotka. Rast investicij v osr sredstva bo skladna z rastjo družbenega proizvoda. Vse vrste porazen investicijske pa se bodo znižale. Tudi-realni osebni dohodka m; ~ upadli za 7,7odstotka. Skupna poraba naj bi bila prihodnje leto, brez investicij v osicv-izobraževanje, manjša za 4,4 odstotka, splošna poraba bo matrša s 6,6 odstotka, izvoz bo večji za 9, od tega konvertibilni naiman;. S 12 odstotkov, uvoz pa naj bi porastel za 2 odstotka,"od Kv konvertibilni za 5 odstotkov. Dopolnitve družbenega plana Junija so vsi trije zbori občinske skupščine sprejeli osnutek sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981—1985 in ga posredovali v javno razpravo. Čeprav so v njem bile upoštevane težje gospodarske razmere in s tem zmanjšane možnosti razvoja, je vendar večina razpraljalcev, ki so posredovali pripombe, menila, da je še vedno preveč optimističen. Odlok o javnih vodovodih v občini Občina Škofja Loka je na podlagi zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, sprejela marca 1969 odlok o splošnih pogojih za uporabo vodovoda in opravljanja vodovodnih storitev v mestu Škofja Loka. Odlok ni zajemal pretežnega dela občine, ki je oskrbovan s pitno vodo iz vodovodov, s katerimi so upravljale krajevne skupnosti oziroma vodovodni odbori. Nemoteno in kvalitetno oskrbo s pitno in tehnološko votlo je potrebno zagotoviti vsem občanom, zato je potrebno zakonsko regulirati odnose med upravljavci vodovodov in uporabniki vodovodov. Približno 60 uporabnikov oskrbuje s pitno vodo škofjeloška Komunala, v krajevnih skupnostih Skofja Loka, Sv. Duh. Godešič, ReteČe, del Zminca, Železniki in Zin. V ostalih krajevnih skupnostih imajo vaške vodovode, v osamljenih krajih pa tudi zasebne. Zato naj bi upravljanje z vsemi javnimi vodovodi postopoma pivšlo k zato us|K)sobljeni komunalni organizaciji ali krajevni skupnosti, zaradi tega, ker sedanji vaški odbori niso pravne osebe in jim mš|M>kcijske službe ne morejo z odločbo nalagati odprave pomanjkljivosti. Ker lahko pri piv-nosu upravljanja pride do težav, je v odloku predviden sorazmerno dolg tok za ugotovitev vrednosti in prenos vodovodov v upravljanje krajevnim skupnostim. Na osnutek predloga je bilo precej pripomb, ki so večina v predlogu upoštevane. Tako sedaj določa, da se za javni vodovod šteje vodovodno omrežje, naprave in objekti, ki oskrbujejo z vod«' več kot pet gospodinjstev ali več kot dvajset prebivalcev. V predlogu je sedaj FrCi no, da bi družbeni proizvod obdobju rastel do 1,7 ^ letno, zaposlenost do 1,1 duktivnost do 0,6, dele* tivnosti v porastu dri proizvoda bi znašal 3$ kov, industrijska prx bi bila vsako leto večja sa ? stotka. Realna vrednost i" blaga in storitev bi se letno čevala za 3,5, od konvertibilno področje stotka. Uvoz naj bi bil stotka manjši, dežel u celotnem prihodku pa bi najmanj 15 odstotkov. Kb proizvodnja bi se poveče 2,6 odstotka. Tudi poraba bi naj Skupna poraba v občini sla letno do 1,2 odstotka bi bila za 4,3 in osebna 3 stotka nižja, osebni d zaposlenega pa realno za i* stotka nižji vsako investicije v osnovna letno porabili do 20 _ družbenega proizvoda, od gospodarske z infrastrv^v v 16,7 odstotka in za negcj$«4r\ ske s stanovanji 3,5 od»r"a V^ Spremembe proračuna Vzroki za spremembo pr^^S^1 so naslednji po oceni repa^i^1-uprave za družbene prihodk prihodki proračuna bistveno kot smo jih predvideli z odici^ proračunu za leto 1982. PrS^ jN^ nad dovoljeno splošno porsN ^ po družbenem dogovoru o ovj** splošne porabe morajo % posebni račun. 70 odstotka SI nju na , ______ viškov se nakazuje RepuhhS^ skladu za intervencije v prod ■ S S S hrane, 30 odstotkov pa jih VR občini in jih lahko,porabijo si- ^ govne rezerve in intervencije v izvodnji hrane. Skladno s terr ^ kom je izvršni svet razdelil. 1. sredstva za kompenac^J ~ sveže meso znašajo 4.672.8616 jjjj jev 2. sredstva za intervencij v tijstvu 2.297.113dinarjev 3. sredstva za občinske rezerve 1.300.000 d ina rje v Zmanjšati je treba tudi itfia^!^ odhodke, ki jih morajo zaradi vanja splošne porabe zniamšs.: -6 511.000 din, kar je dobrin stat kov vseh prihodkov Za r^J naj bi se vsem proračunskim i*** nikom zmanjšali z preračum^ leto lf)82 predvideni dohodki Tako planirajo pnhodk^ ^ 147.707.000 dinarjev. višini H8.788.000 dinarjev « ^ vv«Aini28.9l8. iL^&arka in urednica, na področje C^&odovine, na Slovenskem še Objavljene vede, ki se ukvarja z Človeškimi razmerji skozi čas. nismo le razumska, ampak iracionalna bitja. Otroštvo je doba v razvoju človekove osebki pusti v posamezniku neiz-V** sledove, zato je proučevanje glavni predmet raziskova-^ f«hozgodovine. 'V'funo ? otr< JsSih \^naalov knjge Oris zgodovine V*tva na Slovenskem v 19.stolet-V**grinja malo znano in nameno-Prezrto dokumentacijo o naši V^losti &Prav Je bil v Pretek" VV stoletju vsak tretji Slovenec Sj*. o usodah otrok obstaja v vS kolektivnem spominu velika ^ Hsa. Iz na videz nepreglednega Vlva oblikuje Alenka Puhar na .V^lo&o nov način z veliko razi-'*ino energijo srhljivi svet minu-otroštva, posejan z množico grobov. Knjiga je zapis o V^jkljivi negi, vzgoji, šolanju, Vonjih, o verovanju odraslih o ko-* T*ti kazni, o pritiskih in morah, Am je bij v vraževernem okolju Ovijen otrok. Pred nami se raz-^ podoba otrokovega doma in še Novega brezdomstva. Alenka V^ z vsem pogumom in prizade-Vf- nad početjem odraslih razgali varovane slovenske mite: po-V? ^nkarjanske matere in Huda-V* Mete Vse, kar je bilo napisa-V 0 preteklosti, je napolnjeno z V^jo. Skotf M tekste s^'kbže ^ 4Preteklost kot harmonična, ne- problematična, to pa je le videz, fasada, ki ne prenese obremenitve dokazov. Svet, v katerega se je rodil otrok, je bil krut. Lastne stiske so odrasli z nasiljem prenašali na šibkejše, otroke. Agresivnost je bila dominantna prvina življenja, patriarhalna ureditev družine je pomenila miniaturen model fevdalnega sistema oblasti. Bivalna kultura Slovencev je bila primitivna, otrokom se je godilo najbolj slabo. Biti otrok v prejšnjem stoletju je pomenilo biti suženj, ki se mu vlada s trdo roko despota. Alenka Puhar je zbrala tudi podatke o obsegu otroškega dela na Slovenskem, o množici brezimnih malih delavcev, za katerimi ni ostalo ničesar. Otroci so bili delavci, pastirji, pestrne, dekle, hlapci - bila jim je vsiljena vloga odraslosti. Od doma so odhajali zgodaj in zoreli z nepote-šenim hrepenenjem po domu. Šolske klopi so se polnile počasi. Spomini naših velikih mož so polni grenkih pričevanj o priskutni šoli, palici in avtoritativnih učiteljih. Veliko poguma je potrebno za odgovor na vprašanje, ki ga zastavlja v knjigi Puharjeva: zakaj imamo ljudje sploh otroke? Odrasli venomer znova pozabljajo, da so bili tudi oni najprej otroci. V tem se skriva vrednost Pivo t nega besedila življenja za naše samospoznavanje, za prispevek k identiteti Slovencev. Njena vrednost je pomembna tudi za prihodnost, za drobec trenutka, v katerem se vprašamo, kako danes m tukaj ravnamo s samim seboj, soljudmi in našimi otroki:.". M. Fornazarič zapisa ugotavlja: »Razveseljiv je »prihod« PG Kranj, ki je potreboval, si ga zaslužil in tudi ustvaril polpo-klicno gledališče ... najbrž lep čas ne kaže pričakovati, še manj izsiljevati širitev mreže poklicnih... To pa zanesljivo ne pomeni, da je naša gledališka ureditev dokončno zamrznjena ...« Tone Partljič pa je v biltenu festivala zapisal: »Po ukinitvi poklicnega gledališča gledališka dejavnost ni zamrla ... Entuziasti so nadaljevali z delom in vsaj deset let nazaj je gledališče znova dobro organizirano, čeprav je bilo potrebno veliko naporov za »revitalizacijo« gledališkega življenja... Če naštejemo samo nekaj zadnjih uprizoritev, lahko brez hvalisanja rečemo, da se veliko slovenskih gledaliških »dogodkov« zgodi ravno v Prešernovem gledališču ... Tradicijo Petra Malca, Dina Radojeviča, Herberta Gruna, Mirka Mahniča -odlično nadaljuje sedanji gledališki rod.« Selektor France Vurnik pa je v poročilu o svoji selekciji v publikaciji Borštnikovega srečanja zapisal: »Ze dejstvo, da je po štirih desetletjih ta polemična tragedija ... prišla na oder, vzbuja zanimanje, za katero je gledalec nagrajen z domiselno oblikovano predstavo, ki izpričuje voljo vodstva Prešernovega gledališča po prehodu v profesionalno ustanovo.« V kritiki objavljeni v Naših razgledih je selektor zapisal: »Prešernovo gledališče na svoji poti k ponovni profesionalizaciji v zadnjem času vsako sezono poskrbi za zanimiv gledališki dogodek ...« Še bi lahko naštevali laskave ocene, ki pa vse izhajajo iz spoznanja, da je čas že davno dozorel (seveda glede na opravljeno delo Prešernovega gledališča) za višjo delovno obliko v kranjskem gledališču. To ugotavlja tudi 70 odstotkov gledalcev kranjskega gledališča, ki so za takojšnjo postopno profesionalizacijo. Koga bo treba še ^razsvetliti«, da se bo v kranjskem gledališču končno kaj premaknilo? M. L. Človek, ne jezi se Tržič - Občinska zveza kulturnih organizacij in tržiška knjižnica pripravljata ob letošnjem mesecu knjige drevi ob 17. uri v prostorih knjižnice zanimiv literarni večer. Zveza kulturnih organizacij je pred mesecem dni pozvala vse tri tržiške osnovne šole, n aj ob mesecu knjige med učenci sprožijo akcijo. Vanjo so se vključili predvsem otroci iz višjih razredov in pisali spise o knjigi z naslovoma: Človek, ne jezi se ter Smešna zgodba. Rezultat akcije bo viden danes na literarnem večeru, ko bodo člani Mladinskega gledališča Tržič prebrali petnajst spisov. Tri najboljše bodo nagradili s knjigami, vsi pa se potegujejo tudi za republiško tekmovanje na isto temo. B. Kuburič BOSCH IN BOSCH - Minuli teden so v razstaviščih Male galerije in Stebriščne dvorane v Mestni hiši v Kranju odprli razstavo, s katero se Kranjčanom predstavlja likovna skupina BOSCH IN BOSCH iz Subotice in Novega Sada. Na otvoritvi, ki je privabila predvsem-mlade, so obiskovalci lahko prisostvovali eksperimentalnemu discu LUPO HRUP. Razstava bo na ogled do 21. novembra. Foto: F. Perdan Kdo bo meni prižigal sveče »To je mali tekst o vojni,« pravi za svojo najnovejšo knjigo »Kdo bo meni prižigal sveče« avtor Ivo Zorman • »To je le delček vsega velikega dogajanja. Orisal sem čas, ko smo bili skojevci, mladi fantje, če se je le dalo vsi ovešeni z bombami, a hudo neizkušeni. Mali tekst o vojni, pravim Kajti velikega teksta o vojni mi ne bomo nikoli napisali. Vsak pridene le kamenček v mozaiku. Tudi to, kar sem v tej knjigi napisal o skojevcih, o mladih v vojni. Kar je precej tudi avtobiografsko, je le kamenček. Velikega teksta o vojni mi nismo sposobni napisati. Preveč smo obremenjeni s čustvi, spomini. Nekoč bo veliki tekst o vojni napisal nekdo, ki vojne sploh ni doživel.« Da je to dolg, ki ga je čutil do tovarišev iz tega časa, je dejal tovariš Zorman, ko je predstavljal svoje najnovejše delo. Dolg do vseh, ki so šli po isti poti kot on, pa jim ni bilo dano, da bi doživeli svobodo. Pa tudi do tistih, ki so preživeli ta čas, pa ve, da nikoli ne bodo segli po peresu in napisali česa podobnega. Kako mladi so bili, ko jih je zajela vojna vihra. A sprejeli so na svoja ramena bremena, ki so bila tudi za odrasle, izkušene komuniste težka, včasih pretežka. Vendar so tudi v tem najhujšem času doživljali ljubezen, nežno, lepo, globoko, čeprav je mlademu paru grozila policijska ura, čeprav je nemška patrulja skoraj našla bunker, v katerem sta se skrivala skupaj z drugimi. Zgodba romana o skojevcih se začenja nekaj pred začetkom zadnje vojne na naših tleh, sklene pa nekaj po njenem koncu. Doživeto so v njej prikazane usode mladih borcev za svobodo, njihova hrepenenja, razočaranja, predvsem pa navdušenje za boj, za vse novo, kar prihaja. Pisatelj je v«e to sam doživljal, zato je njegovo pisanje prepričljivo. Spretno živo nam je priklical nazaj tisti čas, ki se tako neusmiljeno odmika, a je kljub preliti krvi, žrtvam, mučenjem, strahu in vsemu prestanemu trpljenju tudi lep. Kajti to je bila njihova mladost. Na notranji strani ovitka knjige je natisnjena fotografija avtorja iz tistih časov. Ko so mladi na Gorenjskem iskali materiale o delu SKOJ-a na Gorenjskem, so v nekem arhivu slučajno odkrili tudi njegovo sliko. Prav tak je, kot pripoveduje: mlad, zagnan, ovešen, z bombami, z vtisnjeno zvezdo na sponki pasu, z revolverjem v usnjenem toku s titovko in prešernim nasmehom na licu. Prav tak, kakršni so bili njegovi junaki v knjigi. Zanimivo, dobro branje za vse, ki so preživeli to vojno in vse, ki radi poslušajo in berejo o njej. Knjiga »Kdo bo meni prižigal sveče« je izšla pri založbi Borec. D. Dolenc jeseniško gledališče Stoletnica umetniške rasti Jesenice — Amatersko gledališče Tone Cufar bo v četrtek, 11. novembra ob 19.15 za abonma in za izven ponovilo »Samoroga« Gregorja Strniše. V petek, 12. novembra ob 19.30 bodo jeseniški gledališčniki z Breša-novo komedijo »Smrt predsednika hišnega sveta« gostovali v Železnikih. V soboto, 13. novembra ob 19.15 bodo uprizoritev »Samoroga« ponovili za abonma in za izven, v nedeljo, 14. novembra ob 19.15 le za izven in v torek. 16. novembra ob 15.30 za dijake Centra srednjih šol Jesenice. Ljubitelji zborovskega petja Škofja Loka - V okviru festivala Revolucija in glasba, ki se odvija že deseto leto, bodo imeli škofjeloški ljubitelji zborovskega petja izjemno priložnost, prisluhniti dvema vrhunskima mladinskima pevskima zboroma. V nedeljo, 14. novembra, ob 16. uri bosta namreč v predavalnici šolskega centra Boris Ziherl v Škofji Loki nastopila odlični madžarski dekliški pevski zbor Pedagoške akademije iz Szegda pod vodstvom dr. Gyoirka Mihalka in mladinski pevski zbor iz Maribora, najboljši slovenski mladinski zbor, pod vodstvom Branka Rajšterja. , J Pevsko društvo Lira iz Kamnika slavi sto let — Jubilejni koncert in razstava o stoletnem umetniškem zorenju, ki jo pripravlja Kulturni center Kamnik v razstavišču Veronika izražene koncertne ocene in še marsikaj. Vsako leto Lira naštudira od 20 do 40 novih pesmi. Tudi to je ena od stopnic k vrhunski kakov osti društva. Druga je sodelovanje s številnimi solisti in umetniškimi skupinami, ki z instrumentalnimi učinki dopolnjujejo vokalnost. Za Liro so pisali zborovsko glasbo najvidnejši slovenski skladatelji, med njimi tudi Blaž Arnič in Emil Adamič. Veliko je društvo koncertiralo na Koroškem in med slovenskimi zdomci na tujem. Tod je najlepše zazvenela zborovska glasba na temo NOB. Okroglih 40 let je Lira prepevala pod taktirko Cirila Vremšaka, ki je veliko pripomogel k neprekinjenemu umetniškemu zorenju prvega slovenskega pevskega društva. Kamnik — V čast stoletnice svoje ustanovitve in neprekinjenega stoletja slovenske pesmi je prvo slovensko pevsko društvo Lira, ki je hkrati najstarejše delujoče danes, v petek zvečer v dvorani kina Dom v Kamniku priredilo jubilejni koncert. S pesmijo in besedo so se ob tej priložnosti pomudili pri nastanku Lire in pospremili njen razvoj vse do danes. Nastanek pevskega društva Lira sovpada s prvim slovenskim taborom in čitalnieo v Kamniku. S slovensko pesmijo, ki ji Lira ostaja zvesta še danes, je v svojih začetkih prebujala narodno zavest. Svojo buditeljsko vlogo je ohranila vseskozi, zlasti še med osvobodilnim bojem, ki je na poseben način zaznamoval njeno, umetniško pot. Tudi danes je na prvem mestu domača pesem in s ponosom lahko trdimo, da je ni slovenske pesmi, napisane za moške zbore, ki je ne bi Lira kdaj prepevala. Pred vojno je društvo obšlo bo pripeljal do doline. Vso prtljago namečemo na streho kabine, zadaj pa se stlačimo, da komaj lahko prestaviš nogo. Z nami se peljeta tudi dva šoferjeva otroka. Tako sta radovedna, da eden kar stegne roko v mojo torbo. Naklonim mu grd pogled, pa je roka spet zunaj. Prispemo v Caras, zadnje mesto pred gorami. Tu se pot strmo vzpne serpentine, spodaj pa divja soteska s penečo se reko. Med vožnjo srečamo dva Nemca, ki nam nekaj pripovedujeta o nesreči. Malo prej vidimo žalosten prizor, prevrnjen avto. Izpraznimo dodge in naložimo ranjene, jaz se odpeljem z njimi nazaj v Caras, kjer imajo bolnico. Takrat še nisem slutil, da bom tudi sam iskal pomoči prav v tej bolnici. Nato spet nazaj, spet natovarjanje opreme in zvečer le prispemo do jezera Paron. Jezero je izredno lepo, dolgo okoli tri kilometre in podobne barve kot naša Soča. Bazo smo morali postaviti na drugi strani jezera, pot okoli njega je nemogoča zaradi navpičnih sten, ki padajo direktno v jezero. Edina možnost je čoln, ki ga je treba seveda drago plačati. Slišali smo, da je lansko leto neki španski alpinist hotel s plezanjem prečiti stene. Z nahrbtnikom, zapetim okoli pasu, je padel v vodo in nikoli več ga niso našli. Vidic se je že v Huarazu dogovoril za čoln in obljubili so, da nas naslednjega dne prepeljejo na drugo stran. Seveda je treba že vnaprej plačati. Res naslednjega dne splavijo majhen gumijast čoln z motorjem in se odpeljejo proti nasprotnemu bregu. Mi podremo šotore in se pripravljamo na odhod. Čolna pa ni in ni nazaj. Proti večeru nam sporočijo, da je z motorjem konec. Ce hočemo veslati? Postavljamo nazaj šotore, Kekec in Damč pa še tega dne odveslata »prvo rundo« čez jezero. Naslednjega dne še kar veslamo. Jezero je na višini 4100 m in tolažimo se. da imamo višinski veslaški Z ni/.padajočim avtom v gore rekord. Tako smo se vsi zelo dobro aklimatizirali, in nas pri plezanju višina ni tako zdelovala, kot smo pričakovali. Na drugi strani jezera postavimo bazico. Vrhovi se nam razkazujejo v vsej lepoti. Meče nas navzgor, da se preizkusimo v težkih lednih stenah. Šotorčka postavimo zraven kanadskih alpinistov, s katerimi se zelo razumemo. Jemo, pijemo in se pripravljamo na našo prvo plezalno turo. Odločili smo se, da gredo Damč, Kekec in Žele v južno ledno steno izredno lepega Artresonraha; Vidic, Stane in jaz pa naj bi poskusili osvojiti še nepreplezano Z steno Nevado Parona. To je torej vrh, o katerem smo toliko sanjali,-za katerega smo veliko trenirali in ki smo ga že velikokrat »odpisali«. Gora je silno malo obiskana. Le dve odpravi sta se preizkusili v prepadnih strminah in divjih grebenih. Mi bomo torej tretja in vsi upamo, da bomo uspeli. Radi bi dodali vsem našim uspehom še novo, čisto našo slovensko smer. S tem bi dosegli največ, kar lahko doseže alpinist. Tam v daljnih južnoameriških gorah bi bila stena, ki bi za vedno hranila v svojem pobočju naše stopinje, naše kletve in obup, naše veselje in občutek, da smo zmagovalci v borbi s samim seboj. Res se naslednji dan skupaj odpravimo proti ledeniku. Hodimo počasi, saj se dvigamo vedno više. Kratek počitek in pridemo na ledenik, ki ne kaže posebnih razpok. Zato kar nenave-zani nadaljujemo s hojo. Tu na ledeniku se ločimo od prijateljev za Artresonrahu, oni bodo pod steno postavili majhen šotor in zgodaj pričeli s plezanjem. Postanek izkoristimo za daljši počitek. Popoldne se sneg zelo ojuži in po ledeniku derejo celi potoki. Vidic se z enim od njih tudi malo pobliže seznani, a se mu naenkrat udre pod nogami. Se nekaj časa hodimo po enoličnem ledeniku, potem pa ugotovimo, da je že skrajni čas, da začnemo postavljati prenočišče na višini 5100m. Začnemo s kopanjem snežne votline v strmem pobočju. Z Vidicem imava pri tem poslu že izkušnje, saj sva v taki jazbini preživela nekoč januarja strupeno mrzlo noč pod Kotovim sedlom. Vendar z Vidicem ugotoviva, da je postavljanje bivaka tukaj mnogo napornejše kot pod Jalovcem. Pravijo, da je vsega enkrat konec. Bival je bil nizek m ozek. Kdo bi mislil, da lahko porabiš toliko energije, ko si pripravljaš »posteljo«. Nihče ni gledal na uro, toda porabili smo res veliko časa. Ko se ravno dobro namestimo, ko nam je od kopanja luknje še prijetno toplo, da bi kar zaspali, se Vidic spomni, da ima prepoln mehur. Spleza čez naju, pa spet noter. Stane ne vzdrži več in si uredi ležišče zunaj. Potem zaigra na orglice, kot zna le on. Misli polete domov, k dragim. Malo dremamo, čevlje imamo kar obute, zebe nas. Težko že čakamo jutra, da se bomo spet gibali, da nam bo spet toplo. Res nas prebujajoče se jutro že najde na ledeniku, pri vstopu v »našo« steno. Navežemo se, za varovanje imamo skoraj meter dolge snežne kline, pa tudi ti nebi zadržali morebitnega padca. I^e v prvem raztežaju imamo dobre razmere, nato pa ves čas suh, mokast sneg. Raztežaj je podoben raztežaju, plezamo počasi, velikokrat počivamo, lovimo sapo in nato spet naprej. Prečimo v levo, za robom slutimo položno mesto, da se malo odpočijemo. Nad glavami nam visijo in grozijo orjaški ledni bloki, seraki, za katere pravijo, da ne velja noben zakon, kdaj se bo kateri podrl. Na glas upamo, da ta čas še ni prišel. Po dobrih sto metrih plezanja res dosežemo vrh seraka, prvi raven prostorček. Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (64. zapis) Vrsta zadnjih zapisov je bila objavljena brez kakršnekoli ilustracije. To bom v prihodnje popravil; saj slika včasih več pove kakor besedilo samo. Tako danes uvrščam v zapis kar dve ilustraciji: kako so izgledale Fužine v Valvasorjevi dobi, koje tu veseljačila ljubljanska gospoda, in kako izgledajo danes, ko s svojo elektrarno (glej zapis št. 58) izkoriščajo moč vodnega toka sicer tako krotke Ljubljanice. VRNITEV K PISATELJU ERJAVCU Res sem o še danes, tako priljubljenemu Franu Erjavcu že v 59. in 60. zapisu nekoliko pokramljal, vendar pa le moram povedati o njem in o njegovih starših še nekaj besed. Pač zato, ker njegov rod po materini strani izvira iz krajev, ki se jih dotikajo ti zapisi. Če sem že omenjal srečne sončne dneve, ki jih je preživljal pisatelj v Zgornjem Kašlju, na rojstni domačiji svoje matere, bi moral povedati še kaj o tragični usodi te sloveče lepotice, ki je znala očarati celo ruskega carja Aleksandra I., ko se je le-ta mudil na Kongresu vladarjev v Ljubljani. Takrat se je nekega popoldneva ruski car sprehajal s svojim adjutan-tom ob Ljubljanici in zagledal cvetočo perico, kako si po napornem delu umiva poten obraz; car pristopi in ji ponudi rdeč svilen robec, da si osuši lepo mlado lice. (Tako piše pisatelj Ivan Tavčar v svojem romanu Izza kongresa - torej nekoliko drugače kot stari Janez Trdina v svoji noveli o carjevi ljubici Elizabeti Bezlajevi, poznejši Erjavčevi materi.) No, kongresa je bilo konec, tudi car je odšel, idiličen dogodek in z njim zvezana namigovanja, je bil tudi pozabljen. Eliza Bezlajeva se je kmalu za tem poročila z Mihaelom Erjavcem, ki se je priselil v Ljubljano iz Kriške vasi nad Višnjo goro. Kot odslužen vojak (dosegel je celo čin narednika) je sprejel službo paznika-mitniča rja v mestni klavnici. Neko noč pa so ljubljanski mesarji nesrečnika tako neusmiljeno pretepli, da je mož že naslednje jutro umrl, star komaj 32 let. Sinu njegovemu je bilo tedaj šele štiri leta. Ker se je v hišo Erjavčevih sedaj naselilo uboštvo, se je mati znova poročila v Zalog in se posvetila krunarski obrti. A tudi ona ni imela sreče: Že čez nekaj let se je ubila na stopnicah, po katerih je hitela v klet po vino za neučasa* goste. Za osirotelega dečka je poslei ^ bela teta Ana Bezlajeva, s fe sta vedno češoe zahajala na domačijo v Zgornjem Kašlju. kjer* je bodoči pisatelj in učenjak gofcJ« načipal dovolj ljubezni do nara«.» ga je potem spremljala vse živijo.* tudi poklicno. »NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI« Kdo le ne pozna te mikavne vestice o kmetu Cerinu. k * našel bleščeč železov kri. mislil, da je zlato? Pričakoval je prosti mož, da bo poslej re^r. \W denarnih zadreg in šel je svojo na* bo ponujati zlatarjem v Čedad. tam se je iztreznil, ko je izvede.-ni vse zlato, kar se sveti. Slovstvena zgodovina šteje Eru ca med najprikupnejše sloves* pisatelje. Sloves si je pridobil > ? vestmi, še bolj pa s slikami iz rtais-in potopisi. Erjavec je imel }&» odprto oko za življenje, ki ga * : dajalo, bister pogled,* kakor ušs«f jen za opazovanje ljudi, naravi narodopisnih in narodnopoliri"^ pojavov. Poleg tega pa je ime* dar jezika, ki mu teče lahkotno naravno. Erjavcu ni bilo le za te." bi učil — hoče povedati vse v u®f niški obliki, v pesniškem jezike nikoli pa suhoparno. Pisatelj Fran Erjavec, ki jein^ pred smrtjo izvoljen za vseučilžk^ profesorja v Zagrebu, je umrl i* 1887 v Gorici, star šele 53 let ARGONA VTI Najbrž bo kar prav, če pripoved o čolnarjenji! Ljubljanici m o brodarstv > Savi, od našega Zaloga nizdol hrvaški meji, s starogrško pritx«s ko o Argonavtih, hrabrih ponekih, ki so pripluli iz Črnega moriš Donavi, Savi in Ljubljanici do našnje Vrnike. Tu je junake r vodil tesalski kraljevič Jazon vilo notranjsko hribovje ' možje so si ladjo Argo natov ramena in jo čez Kras preti* morja ter se po njem potem v svojo ljubljeno grško domovi Pravljica pojasnjuje, da je s svojimi junaki v KoIKk^ Črnem morju) izmaknil ziato in potem pred zasledovalci b najugodnejši vodni rečni poti Tako pripoveduje Homer v Odiseji. Tudi slovenski , Janez Jalen govori o prihodu navtov med barjanske koliščsr* svoji trilogiji Bobri. I Fužini' — nekoč jze, je živahno igral radio ... Najprej sta se naselila v župnišču, ker v šoli še ni bilo izpraznjeno stanovanje. V šestih razredih sta imela sto učencev. Z leti se je število manjša- lo: nekaj jih je šlo v smledniško osnovno šolo, nekaj v Kranj. Le še štirje razredi so ostali nazadnje. 1973. leta so v Trbojah zgradili novo šolo. Dobrih devet let sta poučevala v njej. Kukovica se dobro spominja, kako mu je dejala stara učiteljica, ko je prišel: »Nova metla vedno bolje pometa!« Tudi on je tako dejal tovarišici, ki ga je sedaj zamenjala. Enaintrideset let dela, prizadevanj, razdajanja je za njima. Podeželski učitelj, če živi s krajem, ima zvrhano mero dela. Ne sprašuje, koliko je ura, koliko je dela. Z otroki, s krajani je od jutra do večera. In vesel je, če je toliko razumevanja, toliko veselja do kulturnega dela, kot je to prav v Trbojah. Kako prav je imel Andrejonov iz Zetine, da jima je takrat nasvetoval sem! Najlepša leta svojega življenja sta preživela tu; se razdajala med svoje učence. Bogato so jima vračali s svojim zaupanjem, prijateljstvom, spoštovanjem. Pretekli četrtek so se Trbojci poslovili od svojih učiteljev in se jima prisrčno zahvalili za vse, kar sta storila. Št1 bosta prihajala v Trboje, obljubljata; kajti iz kraja odhajata, toda Trbojca ostajata. D. Dolenc moral koruze še dokupiti. Tisto smo pospravljali prejšnji teden, nekako polovico današnjega spravila je je bilo. Saj je bila čisto dobra koruza, vendar zaradi vetra tudi nekoliko uležana, tako da smo jo morali pospraviti ročno. Tudi tam so nam pomagali brigadirji. Letošnji oktober ni nič kaj naklonjen spravilu, saj je vreme ves čas kislo, zato bi radi do kraja izkoristili te redke sončne dneve. Sicer pa je že skrajni čas.« Ciril Sajovic gospodari že 12 let in že štirikrat v teh letih pomni škodo po toči. Letos ga je znova presenetila, na ramena pa mu je naložilo še druge težave. Kljub temu, da je v redu izpolnil obveznosti do zadruge, mu niso odkupili repe in jo je bil prisiljen krmiti prašičem. Take in podobne težave jemljejo voljo do kmetovanja, ,saj je kmetov jutri zaradi odvisnosti od narave že tako negotov. . D. Ž. Asfaltiranje cest Mojstrana — V krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana se že pripravljajo na novo zimsko sezono in urejajo smučarske terene okoli vlečnice, medtem ko so že izdelali načrt za drugo vlečnico. Krajevna skupnost že nekaj časa želi zgraditi mrliške vežice. Nadaljujejo z asfaltiranjem krajevnih cest, za katere plačujejo Mojstrančani krajevni samo'prispevek.- Predvidevajo, da bodo program asfaltiranja uresničili do leta 1984. Prav tako so v krajevni skupnosti začeli z urejanjem kanalizacije. Prizadevajo si, da bi uredili nekatere komunalne probleme v manjših zaselkih in vaseh', kot so Podkuže in Belca. V teh krajih bi radi uredili ustrezno javno razsvetljavo in postavili avtobusna postajališča. Ker so precejšnje težave s telefonskim omrežjem, naj bi tudi na Dovjem postavili javno telefonsko govorilnico. Prav bi bilo, ko bi tudi zdaj precej oddaljeno Radovno približali Mojstrani. Že več let si želijo planinski muzej, vendar še vedno niso našli ustreznih prostorov. Velika pridobitev bo vrtec s tremi oddelki, ki ga v Mojstrani gradijo z občinskim samoprispevkom. Ostane še vprašanje premajhne zmogljivosti šolske kuhinje. , V Kranju ROGELJ BOJAN in TATJANA roj. Švigelj, Vašt» 30d, Medvode: BENEDlClC V LADISLAV in SILVA roj. Sever, Sorlijeva 4, Kranj; KOROŠEC FRANC in DIJANA roj. Zakraj-šek, Britof 26.'], Kranj; PODJED JOŽE in NE-VENKA roj. Sesek, Velesovo 2. Cerklje; VOJ-NOVIČ BRANISLAV in STANISLAVA roi. Cernelč, lil. J. Puharja 3, Kranj; MIKLAVClC JANEZ in MARJETA roj. Grohar, Smledni-ška 72, Kranj; S TROM A JER BOŽIDAR in BOGDANA roj. Cilenšek. Planina 1. Kranj; TRATNIK VOJKO in NADA roj. Košnjek. Si). Besnica 161, Zg. Besnita; NABERNIK STANISLAV in DUŠANKA roj. Ristič. Kurirska pot 23, Kranj; JAMAKOVlC REUF in KSENIJA roj. Dolinšek, Ul. 31. divizije 50, Kranj; URANIC SREČKO in JANA roj. Košir, Dru-lovka 45 E. Kranj; KLEMENC IGOR in ANI CA roj. Vaupotič, Stranska pot 5, Šenčur; GABER ALEŠ in BRIGITA roj. Premru, Goriča-ne 11 a, Medvode; ZUPAN MIRKO in VILMA roj. Fende, Boh. Cešnjica 50, Srednja v as/Boh.; PERKO VILJEM in MARIJA roj. Trampuž, Pivka 33, Naklo; ŠTELE VINCENCIJ in VANDA roj. Ambrož, Glavarjeva 58, Komenda: BODLAJ VILKO in ŠTEFKA roi. .Jerič, Šenturška gora 8. Cerklje; GRACANIN MOMIR in MIRA roj. Renko, Planina 16, Kranj; PROSENJAK IGOR in MIHAELA roj. Stopal, Okornova 12, Kranj; LUSKOVEC JURIJ in JANJA roj. Tomšič, Delavska 9, Šenčur; PIRNAR ANDREJ in BERNARDA roj. Ko kalj. Gasilska 27. Šenčur, HRIBAR MARJAN in MIRJANA roj. Pire, Hrast je 81. Kranj; GALE RADO in NEVENKA roj. Mikelj. Naklo 105, Naklo; KARNlCAR LUKA in METODA roj. SMRTNIK. Z*. Jezersko 17; V Škofji Loki LOKAR EDVARD in IRENA roj. Demšar, Dobračeva 215, Tir i; BKRTONCELJ BRANKO in MILADI roj. Ručman, Seka 11!); MO-HORlC JOŽE in LJUDMILA roj. Božič. Martinj vrh 41; KAVClC JANEZ in STANKA roj. Polenta, Dražgoše 13. Železniki; OBED CIRIL in CIRILA roj. Prosen, Stara Oselica 27; EGART VIKTORIN in ZDENKA roj. Jen-sterle. Sp. Danje 7; MODRIJAN MIRKO in MIRA roj. Oblak. Dobračeva 92, Ziri; K RMAN ANDREJ in IVANA roj. Košir, Kogojeva 4, Ljubljana; JEREB IVAN in EMA roj. Rupnik, Podlanišče 33, Cerkno; TUŠEK ANDREJ in MARIJA roj. Benedik, Seka 151; KOŽUH BERNARD in DARINKA roj Fojkar, C. Talcev 27. Škofja h>ka; TAVČAR CVETO in ŠTEFANIJA roj. Košir. Dobračeva 134. DEMŠAR MILAN in DANICA roj. Košir. Zirovski vrh 46; MOHORlC ANTON in M u jeta roj. Šubic, Volaka 25. Gorenja vas; TROHA STANISLAV in PAVLA roj. Kokelj. Pod jelovo brdo 27. Sovodenj; JEREB STANISLAV in BARBARA roj. Mravlja. Mestni trg 3. Škofja D>ka; ZORlC FRANC in ANICA roj. Mikš, Jelovica 1, Gorenja vas; ZAJC ZDRAVKO in TEREZIJA roj. Oblak. Jazne 19, Cerkno; GABROVŠEK IGOR in R K NA TA roj. Stanič, Refeče 109, Škofja D.ka; V imenu krajanov Trboj sta se od učiteljskega para Marije in Stanka Kukovica poslovila član sveta krajevne skupnosti Milan Moeak in pred sednik sveta in krajevne organizacije Zli SOV Trboje Rudi K,»murka — Foto: V Dolenc Na Jesenicah TOPLAK DAMJAN in ANITA roj. Zupan. C. talcev št. 8b. Jesenice; KLINAR MIRKO in ZVONKA roj. KOŠ KAK. Mu rov« 28, Jesenice: HLADNIK MIH+'.C in ANICA roj KI a ličar, Dovje št. 110a; VCKALIČ IZET in NEDZlDA roj, Dizdarevi« . Delavska 8, Jesenice , i 3 ? i■ .. ,,„ hlnhi in večina jih je že vseljenih. V njih Koroški Beli so zrasli ^^^^ / jeseniški železarni, prebivajo delavci, % lctos zaključiti z del, pri gradnji I delavci Grad'sa pa nameraiajo se 11 /J Sede i t naslednjega stanovanjskega bloka. - toto. u.*un,__ --.------ Polni načrtov Kranj - Po kratkem poletnem **ju je ponovno oživela dejavnost »»Udih v krajevni skupnosti \ o(lo_ * stolp Pozimi bodo v svojin štorih prirejali literarne večere, ^atske glasbene večere in Pn* ^vljah nastope glasbenih in ples-skupin. Zopet bodo pričeli izda-glasilo. S pomočjo članov Uo '■'Jba Kranj bodo pripravili tečaj *>ja. Z jamarji so se že dogovorili za Ive predavanji. Ustanovili so center mladinske delovne akcije, kmalu ;>*ta zaživela tudi dramski m foto k. Okrepili bodo sodelovanje /. >Rovno šolo Simona Jenka in s W.im društvom v krajevni skup-'Vodovodni stolp. sednik mladinske organ iza-Milan Mavec pravi: »Trikrat tedensko želimo v nasiti •štorih pripraviti zanimive večere. . mladih, ki zahaja semkaj, je *4nh od 14 d6 20 let. Krajani se vedno mislijo, da je v Janini tako, kot je bilo, recimo, pred desetimi leti. Ne vidijo naše vsestranske dejavnosti. Nekateri celo branijo svojim otrokom, da bi prihajali na naše večere. Prirejali smo tudi plese, vendar smo z njimi začasno prenehali zaradi nediscipliniranosti posameznikov. Pritožili so se celo krajani. Toda kaj moremo, če čbtveriea razgrajačev meče slabo lučna celotno mladinsko organizacijo.« Mladinska organizacija ima za letos na voljo 20 tisoč dinarjev. Del dobijo iz sredstev, namenjenih za delo družbenopolitičnih organizacij, nekaj »zaslužijo« mladinci santi s pobiranjem članarine Socialistične zveze. Denarja za bogato dejavnost je malo, zato se je mladinska organizacija /. vsemi skupinami, ki se bodo predstavile v Janini, dogovorila *a brezplačtfivnastop. t • • S M. Ch vat al . y. v- REPUBLIŠKO PRVENSTVO INVALIDOV V ŠAHU - Na letošnjem republiškem prvenstvu invalidov v šahu, ki je bilo na Visoki šoli za organizacijo dela. so ponovno zmagali šahisti DRŠI iz Maribora in s tem ponovili lanski uspeh. Na tem republiškem prvenstvu je nastopilo dvanajst ekip. Vrstni red — 1. Maribor 20,5, 2. Kočevje 17, 3. Ljubljana Moste-Polje 16.5, 4. Žalec in Maribor II 9,5, 6. Borec (Kranj) 8, 7. Sevnica 2. (-dh) — Foto — F. Perdan V. Šahovsko društvo Kranj Bogata preteklost obvezuje Kranj — Tri desetletja je šahovsko društvo Kranj prisotno v gorenjskem in slovenskem šahu. Bogata preteklost — Kranj je vseskozi imel dobre šahiste — obvezuje tudi sedanjo igralsko generacijo, strokovni kader in vodstvo društva, da nadaljujejo z uspešnim delom. Če sodimo po letošnjih rezultatih kranjskih ša-histov, po organizaciji kluba in usešnem kolektivnem vodenju, se za prihodnost šaha v gorenjskem središču ni bati. Še več: lahko si obetamo celo boljše dosežke na posamičnih in ekipnih prvenstvih. Strokovni delavci si namreč najbolj prizadevajo pri delu z mladimi na osnovnih in srednjih šolah. S tem namenom so letos spomladi pripravili mladinsko šahovsko šolo, ki se je je udeležilo 14 šahistov, članov šahovskih krožkov s kranjskih osnovnih šol. Ob koncu šole so se pomerili na turnirju, vsi pa so prejeli tudi društvene izkaznice. Takšen je način njihovega dela: stalno so v stiku z mentorji šahovskih krožkov na šolah, najbolj obetavne povabijo v šahovsko šolo in potem v njihove vrste. Društvo ima 170 članov, od tega 80 pionirjev. Njihova udarna moč na tekmovanjih so člani prve ekipe: mojstrski kandidati Ciglič, Deželak, Jokovič, Krek, Rakovec, Ule-Evald, Božič ter prvokategorniki Ivanovič, Kaše, Lazar, Simončič in Vojčič ter prvokategornice Erjavčeva, Kasteli-čeva in Pekla jeva. Društvo ima v svojih vrstah zveznega šahovskega sodnika Dordeviča, dva republiška in več regionalnih sodnikov ter šahovske inštruktorje, med njimi znanega strokovnjaka dr. Srdjana Bavdka. Za prostore, last društva finančnih in računovodskih delavcev, na Prešernovi U v Kranju plačujejo na leto po 30 tisočakov. To je sicer skromna najemnina, vendar predstavlja dve petini vseh sredstev, ki jih društvo dobi od Zveze telesno-kulturnih organizacij. Za bogato društveno dejavnost ostane le še 40 tisočakov. Šahovski delavci rešujejo denarno stisko s pomočjo združenega dela. Prvi tek na Jošta Ivo Čarman najhitrejši STRA2IŠCE - Trim klub Sava iz Straž išča je bil organizator prvega teka na Jošta. Proga s startom pri Šempeter-skem gradu v Stražišču je imela 420 metrov višinske" razlike s cijem pri domu Borisa Ručigaja. Na tem prvem jesenskem teku na Jošt je tokrat nastopilo oseininštirideset tekačev, ki so bih razdeljeni v tri kategorije. Med vsemi je najboljši čas dosegel smučarski tekač kranjskega Triglava in državni reprezentant Ivo Carman. Za 3200 metrov dolgo progo je potreboval le osemnajst minut in pol. Čeprav so pri Ženskah nastopile le štiri tekmovalke, je bila kvaliteta odlična, zmagala pa je Maja Kristl u Kliničnega centra Ljubljana. Za tek na vrh Jošta je potrebovala pičlih sedemindvajset minut. Rezultati - moftki do 40 let - 1. Carman (SK Triglav) 18:30,0 2. Brodar (Litija) 19:08,4, 3. Urh (Sava) 20.24,0, r Kožuh < llrastje) 20:38.5 5. Bratuia (Olimpija) 20:47,5; moški nad 40 .let -1 Fortuna (Partizan Kranj) 21:35,0 2. Gartner (Železniki) 22:04,0, 3 Barto (Ljubljana) 22:31,0 4. Gregonč.(Kokru* 23 29,0, 5. Premrl (Ljubljana-Vič) 23.32,5, »inske - (brez starostne omejitve) -^Kristl 27° 4,5, 2. Cerin (obe Minrfn. center Ljubijana) 30:55,5. ^ Grabnjan fjižfc*) 31 nW 4. rvg«mi tstmžtšče) 46:41,0. Društvo je"ietos priredilo dve pomembni tekmovanji. Aprila je bil Kranj gostitelj članskih, mladinskih in ženskih ekip, udeležencev prvenstva slovenskih mest in krajev v hitropoteznem šahu. Šahistke kranjskega društva so bile tretje, mladinci peti in šesti ter člani deveti med 44 ekipami. Ob občinskem prazniku je Kranj gostil 14 najboljših slovenskih šahistov, ki so se pomerili za naslov slovenskega prvaka. Mojstrski kandidat Dušan Jokovič je v močni konkurenci zasedel deveto mesto. Zadnji teden novembra bo društvo pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta organizator 36. ekipnega tekmovanja v slovenski šahovski ligi. Kranjski šahisti bodo skušali izkoristiti prednost »domačega terena« in priigrati najboljšo uvrstitev v zadnjih letih. Ženski del ekipe je bil letos uspešnejši od moškega. Šahistke so bile četrte na republiškem finalu za pokal maršala Tita, zmagale so v drugi skupini 25. mednarodnega šahovskega festivala v Puli, mladinka Erjavčeva je na slovenskem prvenstvu osvojila drugo mesto, medtem ko so vse tri kranjske šahistke na članskem prvenstvu v Celju zavzele mesta v sredini tabele. Našteli smo le nekaj tekmovalnih dosežkov članov kranjskega društva, ki je kljub obstoju drugih šahovskih organizacij vendarle nosilec šahovske dejavnosti v gorenjskem središču. C. Zaplotnik 21 mednarodnih sodnikov Bohinjska Bistrica — Konec oktobra je v domu Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici opravilo izpit za sankaškega sodnika 21 kandidatov od skupno 26 prijavljenih iz Bohinja, Idrije, Jesenic, Kranja, Krope in Železnikov. Predsednik izpitne komisije in izpraševalec obenem je bil predsednik Športne komisije pri mednarodni sankaški zvezi FIL in hkrati predsednik sankaške in bob zveze Cehoslo-vaške dr. Miroslav Križ. Ob podelitvi je pohvalil dobro organizacijo tečaja in sklepnih izpitov ter odlično znanje, saj je večina kandidatov prejela več kot 40 točk od 50 možnih. Preden se je sankaška zveza Slovenije odločila za tečaj, so morali njeni člani prevesti v slovenščino mednarodni sankaški pravilnik. Zaradi domačih kadrov sodniški organizaciji ne bo več treba plačevati tujih sodnikov na mednarodnih tekmah v Sloveniji J. Rozman Tečaji plavanja v Kranju Kranj — Zveza telesnokulturnih organizacij kranjske občine pripravlja plavalne tečaje za odrasle in predšolske otroke. Za plavalne tečaje za odrasle sprejemajo prijave na ZTKO Kranj vsak dan od sedme do devete ure po /telefonu 21-176 razen sobote in nedelje. Tečajnina je 750 dinarjev in jo bo treba plačati pred začetkom vsakega tečaja. Tečaj se bo začel, ko bo zadostno število prijavljenih. Tečaji bodo v bazenu osnovne šole Bratstva in enotnosti na Planini. ZTKO pa pripravlja tudi plavalne tečaje za predšolske otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene ustanove kranjske občine. Tečaji bodo popoldne. Tečajnina je 450 dinarjev in jo bo treba plačati pred začetkom tečaja. Prijave sprejemajo na ZTKO Kranj vsak dan razen sobote in nedelje med 7. in 9. uro. v____ Sindikalne igre kranjske občine Zadovoljiva udeležba Kranj — Šestnajste letne sindikalne igre kranjske občine se zaključujejo. Končana so tekmovanja v košarki, malem nogometu, šahu, streljanju, vater- Eolu, balinanju ter rokometu, niso pa še ončana tekmovanja v kegljanju, odbojki, plavanju in namiznem tenisu. Za nastop se je letos prijavilo 53 osnovnih sindikalnih organizacij, kar je svojevrsten rekord, ki kaže, da je zanimanje med delavci za tovrstno rekreacijo vedno večje. Poglejmo rezultate v posameznih že končanih panogah. V košarki je zmagala Iskra ATC pred Domplanom, Planiko, UNZ, ZTKO, Iko-som in banko. V vaterpolu je zmagala osnovna šola Franceta Prešerna pred Iskro-Telematiko, Planiko, Savo in Iko-som. V malem nogometu je zmagala Iskra ATC, sledijo pa ji Sava, Vojna pošta 1098, Iskra-Ero, Tekstilindus, Postaja milice in Gradbinec. Med balinarji so bili najuspešnejši delavci Merkurja. Sledijo Sava, Tekstilindus, Iskra-ATC, ZTKO in Iskra-Kibernetika. Zanimivo je bilo tudi tekmovanje Šahistov. Med moškimi ekipami so bili najuspešnejši Iskra-ERO, Sava Tekstilindus, Zavarovalna skupnost Triglav, Iskra-TEA itd, med ženskami pa Iskra-ATC in Institut Golnik. Dobro so se odrezali tudi strelci. Med moškimi je zmagalo moštvo Iskre-Kibernetike, sledijo pa Sava, Iskra-Tele-matika, Iskra-ERO, Iskra-Kibernetika in Planika, med ženskami pa je bila najboljše moštvo skupščine občine Kranj, sledijo pa Sava, Institut Golnik, Tekstilindus in I kos. Zmagovalec rokometnega tekmovanjaje bila Sava. Sledijo Iskra-ATC, Iskra-TE A, Iskra-ERO, Osnovna šola Lucijana Seljaka, Ikos itd. Ko bodo končana vse tekmovanja, bosta ZTKO in komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu pripravila skupno podelitev pokalov in priznanj najboljšim. M. Cadež Izhod za društva V tržiški občini imajo kar 83 društev, ki so lani za svoje delo pt, rabila 30 milijonov dinarjev — Njihov finančni položaj naj bi iz- ' boljšal enoten občinski sklad, v katerega bi prispevalo celotoc združeno delo — Tesnejša povezanost med društvi in šolami h najuspešneje rešila kadrovski primanjkljaj Tržič - Sekcija o društvih, ki jo je pred kratkim sklicala občinska konferenca socialistične zveze, je opozorila predvsem na kadrovsko in finančno problematiko, s katerima se spopadajo v večini od 83 društev, kolikor jih je v tržiški občini. Ko so govorili o vlogi društev v socialistični zvezi in o odnosih med njimi, so poudarili, da socialistična zveza ni tista, ki bi morala reševati organizacijske, finančne in kadrovske težave, kakor si zmotno zamišljajo številna društva v zagatah. Prav finančni položaj tržiških društev, ki so lani za svojo dejavnost porabila okrog 30 milijonov dinarjev, je v razpravi terjal jasnejšo opredelitev. Stiske v gospodarstvu zahtevajo varčevanje na vseh področjih, tudi v društvih, vendar zaradi tega društvene dejavnosti v občini ne bi smeli krniti, ampak jo gojiti in razvijati v okviru možnosti. To pomeni, da bodo društva še bolj kot doslej morala delati na ljubiteljski osnovi, da si bodo morala predvsem sama zagotavljati pogoje za delo in pri tem tudi marsikaj žrtvovati. Posebno pozornost so na sekciji namenili kulturnim društvom in prireditvam širšega značaja, ki sodijo v njihovo okrilje. Dotacije tem društvom ne zadoščajo za njihov obstoj, še manj za razvoj. Dober primer sta folklorna skupina Karavanke in pihalni orkester, ki sta celo zaprosila združeno delo za pokroviteljstvo. S tem sta dregnila v pro- blem, ki ga bo potrebno čimp« rešiti v občinskem okviru, saj. ko: * menili na sekciji, ne bi kazalo obremenjevati le nekaterih organizac združenega dela. Govorili so o t& da bi v občini oblikovali enote sklad za potrebe društev in za dob-čene prireditve, tako da bi biloi komerno obremenjeno celotno ško združeno delo, denar pa potem delili po posebnem kli Pobudo bo socialistična zveza sredovala izvršnemu svetu in ka1 združenemu delu. Kadrovske težave društev tesno povezane predvsem z dv vprašanjema. Na eni strani o nizacijske vodje odbija »birokracijsko« poslovanje, za odgovornejše funkcije v ^ težko najti ljudi. Na sekciji mišljali o tem, da bi morda ustanoviti enoten servis, ki poslovanje za vsa društva, st bo potrebno zamisel skrbno tati predvsem z vidika stroškov. " Na drugi strani delo „„ tržiških društev usiha zaradi ve generacij, če pravočasno skrbijo za podmladek. V __ se bodo morala tesneje pove osnovnimi šolali, če bodo ho\ naprej negovati in razvijati dejavnost. Najbolje bi bilo. & to« šolah gojili vse tiste dejavnosti kf društva, kar pa bo zaradi pc. nja mentorjev in denarja ec težko uresničiti. H. Jel Sporočili ste nam alpsko smučanje Oblakov memorial kegljačem Ve-leaovega — Športno društvo Krvavec iz Cerkelj je pred nedavnim na kegljžču pri Jančetu v Srednji vasi pri Šenčurju pripravilo Oblakov memorial v borbenih igrah. Med šestimi ekipami so imeli največ uspeha kegljači Velesovega. druga ie bila ekipa Trim iz Zaloga in tretji kegljači Sapa iz Ljubljane, zmagovalci lanskoletnega spominskega tekmovanja. — J. Kuhar Naši pilijo finese slaloma in veleslaloma J Kros za cicibane — Jesenska tekmovanja v krosu so v tržiški občini sklenili s tradicionalnim tekom za cicibane in cicibanke iz vzgojnovarstvenih zavodov in nižjih razredov osnovnih Šol. Tekmovanja na nogometnem igrišču se je udeležilo 250 mladih tekačev, ki so si pravico nastopa priborili na izbirnih tekmovanjih v vrtcih in šolah. Kros je uspešno izvedel odbor za športno rekreacijo pri tržiški telesnokulturni skupnosti. Rezultati: cicibani - letnik 1977: 1. Aleš Jazbec, 2. Gregor Ribič (oba Deteljica), 3. Primož Bodlaj (Palček); letnik 1976: Tilen Hočevar (Kurirček), 2. Klemen Snedic (Palček), 3. Marko Markič (Deteljica); letnik 1974/75: 1. Izidor Jerman (Polet), 2. Mirsad Šekanovič (Stor-žič), 3. Bojan Hudobivnik (Polet); letnik 1972/73: 1. Aleš Koder (Kokrški odred), 2. Primož Ahačič, 3. Vinko Tušek (oba Polet); cicibanke - letnik 1977: 1. Urška Plajbes, 2. Blanka Ribnikar, 3. Tea Tavčar (vse Deteljica); letnik 1976: 1. Romana Tomažin (Deteljica), 2. Blaženka Lipovac (Grad), 3. Urška Eržen (Kurirček); letnik 1974/75: 1. Urška Ude, 2. Marjana Mlinarič (obe Polet), 3. Romana Teran (Kokrški odred); letnik 1972/73 1. Urška Rožič, 2. Edina Garibovič, 3. Ha rt »ar a Verbič (vse Polet); ekipno — vrtci: 1. Deteljica 160 točk, 2. Kurirček 120, 3. Grad 60; šolska športna društva: 1. Polet 130, 2. Storžič 95, 3. Kokrški odred 75. - J. Kikel Gorenjska kegljaška liga — Začel se je jesenski del gorenjske kegljaške lige. V prvem kolu je Bled premagal Savo, Simon Jenko Trim, Jesenice Ljubelj in Kranjska gora Lubnik. V drugem kolu je Ljubelj premagal Bled, Kranjska gora Jeseničane, Sava TVim in Simon Jenko Lubnik. Vodijo Jeseničani, ki so doslej zbrali 16 točk. Kranjska gora na drugem mestu ima 12 točk, Ljubelj in Bled pa imata po 10 to&. Simon Jenko, Lubnik in Sava imajo po 8 točk, Trim pa je na zadnjem mestu brez osvojene točke. Šahovski novici — V gostišču Na vasi v Gradu pri Cerkljah, kjer imajo na vrtu veliki trim šah in so nasploh naklonjeni šahu, je bilo letošnje srečanje gorenjskih šahovskih veteranov. Zmagal je Ivan Hrovat z 9 to&ami, toliko jih je na drugem mestu zbral tudi Vladimir Kavčič. Sledijo France Jazbec 7,5, Kovačič 5,5, Rozman 5, Janškovec in Kovačevič po 4, Simčič 3,5, Zupan in Misjak 3 ter Mira Pire 1,5. Prizadevni šahovski delavec i/. Radovljice Valter Šinkovec ie uspešno opravil izpit za zveznega šahovskega sodnika. Izpiti so bili v Fojnici v republiki Bosni in Hercegovini. V. Perovič Pintar zmagal v goju - Končano je tekmovanje za pokal Go kluba Kranj. Turnir je sodil v priprave na državno prvenstvo, ki se ga bodo udeležili tudi kranjski gosti. Presenetil je Pintar, ki je premagal ZakoUiika in s 4 točkami zmagal. Zakotnik je bil z enakim številom točk drugi, tretji pa je bil s tremi tonami Chvatal, ki je v zadnjem kolu premagal Omejca. Omejc je z enakim številom točk četrti,"Flirtali~z"eno~t6čRcTpet1 fn"Mirtič brez točk šesti. M. Chvatal LJUBLJANA - Komaj dobrih štirinajst dni nas ioči do prvih nastopov naših alpincev in alpink v svetovnem alpskem pokalu. Zato se vsi naši v A selekciji pospešeno pripravljajo za prvi start, ki bo za moške 5. decembra s smukom v Laaxu, ženske pa bodo svoie prvo tekmovanje imele v smuku in veleslalomu 7. in 8. decembra na kriteriju prvega snega v Val d'Iseru. To pa ni vse, saj je italijanska smučarska zveza ponovno predlagala, da se oživi tekmovanje za svetovno serijo, ki bo v italijanskem Borniu. Mednarodna smučarska zveza je tej svetovni seriji letos dala velik poudarek, sai se vsi smučarji in smučarke zavedajo, kako ugoden je prvi test z mednarodno alpsko druščino. V Borniu se pričakuje res pravi svetovni alpski vrh. Se posebno zato, ker letos ne bo točkovnega pribitka, tako da bo to tekmovanje izenačeno s svetovnim pokalom. V Borniu bodo nastopili vsi v superveleslalomu, slalomu in paralelnem slalomu. Na paralelni slalom se bo uvrstilo po osem najboljših iz superveleslaloma, osem iz veleslaloma in šestnajst iz slaloma. Naša moška alpska A reprezentanca je že v torek za deset dni odpotovala na zadnji jesenski trening v avstrijski Hintertux. Tu bodo ostali vse do 12. novembra novembra in pilili tehniko vožnje slaloma in veleslaloma. Na podoben trening so za isti čas odpotova e tudi naše reprezentantke v Tonale (Italija). Stanje v naši A žensu! reprezentanci se je popravilo, saj je že okrevala Peharčeva, Tometova se bo priključila pripravam v teh dneh, medtem ko je Jermanova že začela s kondicijskimi trčhingi. Tako ima trener Šparovec na voljo Zavadlavovo, Mavčevo, Leskov^k vo, Peharčevo in Tometovo. XJi " ' da ne bo prišlo do poškodb, ki močno zdesetkale našo žensko tanco. Zvezni trener naše moške A ren tance ima v tem Času same zdrave ki trenirajo tako, kot so načrtovali zavedajo, da so s suhimi tr«™' zamudi in prav zato sedaj vsi tako to vadijo na snegu. Kot smo f bodo teh zadnjih deset dni tehniko slaloma in veleslaloma načrtovali trening in vadbo i smučiščih, in ker na teh ni s preostalo drugega, kot da so se vrnili v Hintertux. Tu bodo vadili dolge veleslalome, ki jih stavili na progi za smuk v naša ----------I „ . sobotah i deljah, ko ni treninga smukačev. Trener Filip Gartner ima i zdrave in tudi specialist za y Boris Strel ne čuti več poškodbe? staknil na smuku za državno na Belašnici. TVenira kot ostali__ hitrosti 80 km na uro nima nobenih ] blemov več. FVed odhodom v bodo naši trenirali na Soriški seveda, če bo sneg. Ce ga ne bo. odpotovali v Bo mio in spotoma kje v Italiji Vse te izredne prip in resnična zagnanost v obeh Unčah sta porok, da bo tudi sezona za jugoslovanske reprt__ taka kot lanska, če ne 5e boljša, saj « ** I 1983 predolimpijsko. Treba jepokazati, kaj znaš in popraviti FIS točke za boljSi olimpijskih igrah in mednarodn v letu 1984. D- š,x>rt Tržič 82, ki bo na ogled do številni avtom ponedeljkih, med 16. in 18. uro. Na razstavi ^ ^ fotografij in diapozitivov iz športnega s^ta.katerin ^ bili nagrajeni takole; najboljši r' ffniko Gorjan, l tnkv Jane; Planine in Mirko Prišlin, /''^'f S^«'^^,! Brezar in Edi Kome/, medtem ko s<> Milan M a lovrh ter Boris Golub. (H. J J - Foto. F.Peraan Prepustniška mrzlica Po Videmsfeem sporazumu so tudi občani jeseniške občine upravičeni do maloobmejnih prepustnic za Italijo — Jeseničani imajo dve prepustnici: za Italijo in Avstrijo — Dnevno 300 prošenj — Le stalno bivališče — Kaznivo je potovati z dvema listinama JESENICE - Jeseniška občina je po Videmskem sporazumu vključena med tiste občine — v Sloveniji jih je sedem in na Hrvatskem ena — katerih občani so upravičeni do maloobmejnih prepustnic za Italijo. Poleg tega jeseniški občani lahko dobijo tudi maloobmejne prepustnice za Avstrijo in tako so na Jesenicah upravičeni do dveh maloobmejnih dokumentov. Maloobmejni promet z Italijo in Avstrijo pa je postal izredno animiv posebej po sprejetju ukrepov o obveznem plačilu depozita za prehod meje, saj lahko občani z maloobmejnimi dokumenti potujejo v obe državi petkrat letno brez plačila depozita. Občani, ki stalno prebivajo na območju jeseniške občine, so zato izredno zainteresirani, da bi čimprej dobili maloobmejno li-rtino, saj jo do konca letošnjega i«ta lahko uporabijo petkrat in v«e naslednje leto tudi petkrat. Že po prejšnjih carinskih ukrepih - za iznos dinarjev v višini 1.500 dinarjev - so postale maloobmejne prepustnice izredao zanimive. Se posebej pa po 15. maju letos, ko velja Videmski »Porazum, čeprav ga obe vladi še aista ratificirali: medtem ko so prej z maloobmejno prepustnico Ukko potovali v Italijo občani tja do Gozd Gozd-Martuljka, se je zdaj pravica razširila na vseh 32jeseniških naselij. Na sekretariatu za notranje »deve jeseniške občine je bilo, denimo, 4. novembra letos vloženih kar 322 prošenj za izdajo maloobmejne prepustnice bodisi a Italijo ali Avstrijo. Okoli 300 prolenj dnevno - da, dnevno -je izredno veliko, saj so na sekretariatu zaposleni še z bencinskimi boni in rednim delom, ki ga prav gotovo ni malo. Ko smo se pogovarjali z načelnikom oddel- -'/S 'i, "V * ' I ' iSPl ka LUDVIKOM ZALOKARJEM » dolgoletno uslužbenko, referentko *a potne liste JANKO STENOVEC, sta komaj utegnila odgovarjati: nenehno so prihajali občani, brez predaha je zvonil telefon. Zdi se, kot da smo postali obsedeni od želje, da bi čimprej dobili malobomejno prepustnico. . • Ce računamo, da je v občin upravičenih do prepustnic okoli 25.000 občanov, tudi otrok do trinajstega leta in če so dozdaj izdali prepustnice okpli tretjim prosilcem, potem si lahko pred- Alpina in Kondor jesenska prvaka ftkofi. Loka - Dve koli pred koncem Kondor jre pri ■edmih kolih stavljyamo, kaj vse teh nekaj uslužbencev na oddelku še čaka. Prepustnice z obveznim seznamom morajo pošiljati še v Italijo in tudi v Avstrijo, poleg tega morajo vsakega prosilca tudi »preveriti«: če ima stalno prebivališče, če je sploh upravičen do prepustnice in tako dalje. Kup dodatnega dela, ki pa se ga prosilci najbrž ne zavedajo in so včasih precej nestrpni in nerazumevajoči. Če pravimo, da dnevno dobijo kar 300 prošenj;-je treba obenem povedati, da so v zadnjih štirinajstih dneh prejeli le šest potnih listov: štiri za delo v tujini ter dva za podaljšanje veljavnosti. Potni listi zaradi zadnjih ukrepov očitno postajajo nezanimivi. Razen tega dobivajo na Jesenice, kjer je nekakšen zbirni center za izdajo maloobmejnih prepustnic, tudi prošnje iz krajevnih uradov Žirovnica, Kranjska gora in Mojstrana. Pravijo, da ni bilo veliko špekulacij, da pa se pojavljajo primeri, ko bi se radi » vikenda-ši« za stalno prijavili na Jesenice. Zgodi se, da lastnik vikenda izjavi, da bo v počitniški hiši stalno prebival, saj potrebuje »mir in svež zrak«. Vemo pa, da so počitniške hiše namenjene rekreaciji in ne bivanju ... Prav tako se zgodi, da je rojen Jeseničan nadvse presenečen, če mu povedo, da rojstvo na Jesenicah ni tudi stalno bivališče. Še posebej pa naj bi lastniki prepustnic upoštevali to, da prek meje ne smejo potovati z dvema dokumentoma: prepustnico in potnim listom. Prepustnica .za Avstrijo velja le do Drave, za cele štiri dni, ne računajoč dan vstopa in izstopa. Ta čas bivanja velja tudi za Italijo. Prepustnica velja tudi za vse mejne prehode, kaznivo pa je, če boste uporabljali poleg še potni list ali s prepustnico potovali dalj, kot seže dovoljeno področje. Dokument se ob ugotovitvi zlorabe odvzame za nedoločen čas. Nikakor se torej ne splača potovati dalj, kot je dovoljeno, saj se lahko zgodi, da pride do zapetljajev. Tedaj s pravico do petkratnega prestopa meje ne bo nič .. . Na stotine želja po prepustnicah, obilo in preveč dela na oddelku jeseniške občine, natrpane omare »kartončkov« s foto- V nekaj dneh že 600 vlog Tržič — Tržičani so že po prvih lanskih nežnejših a dni i ni strativnih ukrepih, ki naj hi zajezili odliv dinarjev iz države, izkoristili prednosti, ki jim jih prinaša maloobmejni pas oziroma sporazum med Jugoslavijo in Avstrijo o maloobmejnem prometu. Tako je bilo konec septembm letos v tržiški občini 4544 veljavnih maloobmejnih prepustnic, kar pomeni, da ima knjižico že vsak tretji občan. Odkar pa je zu prehod čez mejo treba plačati depozit na dinarje, ki jih ima občan pravico odnesti iz države, se je v občinskem upravnem organu nabralo še okrog ik'ststo vlog za izdajo maloobmejnih prepustnic! H. J. 5ec jesenskega dela Alpin viri mladincih pa Kondor z Go-Zmagi nasproti pa gre pn«tan»n Jelnvice. ki t analov »mr, pri nesreće Je v .eanem kolu članskega tekmovanja j. aE v gosteh rtfaGor:io ffiff&ffft^urjih je Alpina tor z 20:0 premagala ^njc jas, Kondor Reteče, LTH pa v gostega. Občinske sindikalne igre v plavanju KRANJ - Letošnje šestnajste letne iCketre Kranja se počasi končujejo. Slojeve Se tekmovanje vPW bo jutri 10. novembra ob 16. un v bazenu za ženak^teden d.u ka-*je, 17. novembra, pa bodo plavali se Ofjiiri Organizatorji teh igrer v plavanju bodo prijave za obe te^-sprejemali še na dan ""^hiega FWva v plavanju uro pred pnčetkom •^uoMiaja- Prehitra in zmedena vožnja Bistrica - Na cesti med Nakloni in Tržičem tik pred odcepom za Bistrico je v soboto, 6. novembra, voznik dostavnega avtomobila zaradi prehitre vožnje povzročil nesrečo. Peljal je v tržiški smeri, kar je z desne po poljski poti na prednostno cesto zavila levo proti Naklem voznica kolesa z motorjem Lojzka Bevkova, stara 55 let iz Pivke. Leban je zmedeno zavil levo na pas za nasprotni promet in Bevkovo zbil po cesti, ko je bila ta že na svojem voznem pasu. Motoristka je bila v nesreči huje ranjena. grafljami, nenehno sitnarjenje in nestrpnost — takšna je slika danes, saj je vse več tistih, ki se jim strašno mudi dobiti prepustnico. Če jo potrebujejo ali ne, ni važno. Prepustniška mrzlica je več kot očitna in potrjuje, da se nam vedno zdi potrebno uveljaviti pravice, ki jih imamo. Morda ni najbolj ustrezna primerjava, je pa le zgovorna: ko so v občini veterinarji delili pasje kartončke, s katerimi so lastniki lahko pse vzeli s seboj v bližnje inozemstvo, jih je kmalu zmanjkalo. Ko je lastnik resničenega lepotca potreboval kartonček za prestop meje in za predstavitev svojega čistokrvnega volčjaka na mednarodni razstavi, so lahko le žalostno zavzdihnili: »Križana gora, saj smo imeli več kartončkov, kot je na Jesenicah vseh cuckov skupaj, pa nam jih je vseeno zmanjkalo ... D. Sedej II » 1 SPV II Za večjo prometno varnost Omejitev hitrosti Najbrž ni treba posebej razlagati, zakaj so na določenih odsekih za udeležence * prometu omejitve hitrosti. Ker pa še posebej vozniki motornih vozil kaj pogosto kršijo takšne omejitve, ni odveč vedno znova opozarjati i a to, da je prehitra vožnja nevarna. To velja še posebej v vseh primerih, ko vozilo ni povsem brezhibno, če so vozniku zmanjšane vozniške sposobnosti ali pa so se poslabšali vozni pogoji. Od voznikove zavesti, znanja in samokontrole je odvisno, če upošteva znake, ki ga opozarjajo na omejitev hitrosti oziroma sam zmanjša "hitrost, če se poslabšajo vremenske razmere, kar zahteva tudi zakon o varnosti na cestah. Vozni d dobro vedo, da spoštovanje omejitev prispeva predvsem k njihovi vernosti, pa tudi varnosti drugih udeležencev v prometu. Ne-spoštovanje omejitev se je že prenekaterikrat končalo s prometno nesrečo. Zato je denarna kazen, ki jo odštejemo za prekoračitev hitrosti, pravzaprav še najbolj poceni kazen, Če jo primerjamo s posledicami prometne nezgode. Vozniki verjetno poznajo zakon, ki določa, kolikšne so denarne kazni za preseganje hitrosti: čim večja je presežena hitrost v naselju ali izven njega, tem višja je denarna kazen. Marsikaterega voznika pa streznijo šele kazni pri sodniku za prekrške, pred katerim se znajde, če s prehitro vožnjo povzroča neposredno nevarnost za druge udeležence v prometu ali celo zakrivi prometno nezgodo, zraven pa je treba dodati še varstveni ukrep prepovedi vožnje za določen čas. Mrak Cestarji pripravljeni, toda... Bojmo se zime z bogatim snegom: ni denarja, primanjkuje pogonskega goriva in rezervnih delov Statistični podatki zadnjih nekaj desetletij kažejo, da sneg novembra ni nič nenavadnega. Zima je torej pred vrati. Vendar si tokrat v primerjavi z nekaj leti nazaj lahko še tembolj želimo, da bi bila čimkrajša. Cestarji pa se letos še posebno bojijo zime z obilnim snegom. Kako so pripravljeni na zimo, sta povedala Peter Porenta in inž. Jerala s Cestnega podjetja Kranj. »Za letošnjo zimo že zdaj lahko zagotovo napovemo, da prenekatera cesta ne bo kopna. Zimska služba je namreč iz leta v leto dražja, denarja pa premalo. 1978. leta smo na primer porabili od sredstev za vzdrževanje 37,25 odstotka za zimsko službo, lani pa že več kot polovico. Letos pa je težava še večja, saj smo od predvidenih 12 starih milijard dinarjev imeli na voljo le 8,5 milijarde, zdaj bomo z lastnimi krediti morali zagotoviti še okrog 2 milijardi; kar pomeni, da bomo dobršen del denarja porabili že na račun prihodnjega leta. To pomeni, da bomo morali varčevati pri soljenju cest in posipanju z gramozom. Temu primerno smo se dogovorili o posameznih prioritetah pri zimski službi. Tako naj bi bili pri obilnem sneženju na magistralnih cestah dovoljeni krajši zastoji, daljše pa lahko pričakujemo na cestah druge prioritete, ki jih je na Gorenjskem največ. Na cestah tretje prioritete, med katere recimo sodi cesta pod gorami od Tržiške Bistrice do Žirovnice, pa bomo plužili, dokler bo to moč.« Kako pa je z opremo za pluženje? »Imamo enako opremo kot lani, tako bo letos najbrž še več težav z vzdrževanjem. Na žalost pa so težave tudi z rezervnimi deli. Imamo na primer samo en rezkar, za katerega čakamo rezervne dele, enega pa imamo obljubljenega decembra ali januarja. Trenutno imamo na zalogi 1500 ton soli (okrog dve tretjini celotne količine) in zagotovljenih 4500 kubičnih metrov peska. Najbolj pa nas skrbi preskrba s pogonskim gorivom. Zdaj dobimo na črpalkah le 50 litrov goriva za avtomobil na dan; to pa je na primer premalo za pluženje od Kranja do Jezerskega. Tudi kooperanti nas že sprašujejo, kako bo z gorivom. Kaže, da bomo prisiljeni plužiti le podnevi, sicer pa organizirati dežurno službo tako, da bomo le na najbolj kritičnih odsekih lahko ukrepali čimprej.« Skratka, že dolgo ne tako, kot pred začetkom letošnje zime, cestarje skrbi vzdrževanje zaradi pomanjkanja denarja, pogonskega goriva in rezervnih delov. Zato se velja zares dosledno pripraviti na spoštovanje določil o varnosti cestnega prometa, ki med drugim pravijo, da morajo avtomobili imeti zimsko opremo. To pomeni, da se brez verig in zimskih gum ne velja podati na pot. Še doslednejši pa bomo morali biti pri tovornjakih in vlačilcih. 2e ob ne-vai losti, da se vremenske razmere hitro poslabšajo, bc Ie-te (brez zimske opreme) treba izločati iz prometa. Ali drugače povedano: kdor ne bo usposobljen za vožnjo v snežnih razmerah, naj raje ostane doma . Nenazadnje tudi kazni za takšne prekrške ne bodo majhne. A. Žalar E Manj mrtvih na cestah v tričetrtletju se je na gorenjskih cestah pripetilo sicer več hujših nezgod, manj kot lani pa ie bilo mrtvih — Manj nesreč z manjšimi posledicami je bilo le v radovljiški občini letu zredčila promet na naših Kranj - Šele v naslednjih mesecih bomo lahko ugotavljali, če bo zmanjšana gostota v prometu vplivala na število prometnih nezgod. V zadnjih ietih je namreč gostota prometa še vedno nekoliko naraščala, povečalo se je število motornih vozil v prometu, kar je bil vsekakor tudi eden od pomembnih razlogov za tolikšno število prometnih nezgod in tudi za tako hude posledice. Podražitev pogonskega goriva, še bolj pa omejitev v količini, pa bo do konca tega leta in tudi v prihodnjem bodo na zaradi tega Otrok zanetil ogenj Kranj - V stanovanju Ange-like Krznar v bloku na ulici Rudija Papeža v Kranju je v petek, 5. novembra, izbruhnil požar. Krznarjeva je v kuhinji pripravljala večerjo, njen 4-letni sin David pa se je v sobi igral z vžigalicami. Zažgal je list papirja in ga vrgel na posteljo. Ogenj se je razširil na oblačila, ki jih Krznarjeva (po poklicu je namreč krojačica) hrani v stanovanju. Zaradi tega in zaradi zadi m ljenja, ki je poškodovalo omet v stanovanju, je nastala precejšnja gmotna škoda, 800.000 dinarjev. Otroku na srečo ni bilo nič. k cestah. Koliko varnejše? V letošnjih devetih mesecih se na gorenjskih cestah zaradi varčevanja s plinskimi derivati še ni zmanjšala prometna gneča, prav tako tudi ne število prometnih nezgod. Bilo jih je celo za devet odstotkov več kot v lanskem enakem obdobju. V 435 prometnih nesrečah, upoštevane^so le prometne nesreče z večjo materialno škodo in ranjenimi udeleženci, je v devetih mesecih umrlo .30 oseb, lani pa 36. Kljub temu, da je bilo število smrtnih žrtev letos sicer do konca septembra manjše, pa se je precej povečalo število ranjenih. V teh nesrečah se je namreč letos ranilo huje ali lažje 520 oseb, lani pa 487. Radovljiška občina je edina med gorenjskimi občinami, na katere območju se je v devetih mesecih letos število prometnih nezgod bistveno zmanjfelo v primerjavi z lanskim obdobjem, isto pa velja tudi za število mrtvih v prometnih nesrečah in za ranjene. Največ prometnih nesreč se še vedno pripeti na območju kranjske občine, kar je tudi glede na križanje prometnih tokov, število vozil in gostoto prometa razumljivo. Še posebej po podatkih za devet mesecev izstopa povečanje števila prometnih nezgod na območju tržiške občine, več kot lani je bilo tudi ranjenih in mrtvih. L. M. Gorenjska nočna kronika OBRNJENI SMETNJAKI Kako pretresljivo lahko v nočni tihoti zazieni smetnjak, ki ga nekdo prevrne na pločnik, vedo povedati stanovalci Ceste -JLA v Kranju, ki so to doživeli v eni minulih noči. Storilec je vse od avtobusne postaje do semaforjev puščal za sabo prevrnjene kante. Ko je dodobra vznemiril stanovalce (in paciente v bolnišnici), je nekaznovan odnesel pete. Ga bodo že še izsledili! PO VSEJ SI U NA DELO Pred prazniki so iz Iskre v Kranju klicali miličnike, češ da eden od delavcev po vsej sili hoče pijan na delo. Ne vratar ne miličniki niso imeli posluha za njegovo delaželjnost, ampak so ga strogo nagnali domov. ODVIL VAROVALKE V žirovski bife je tisti večer težke glave prišel F. S. in zahteval alkoholno »osvežitviv. Okajenemu po obratovalnem času niso hoteli post reč i. Iz maščevalnosti je pri transformatorski postaji, za katero je zadolžen kot nadzornik, izklopil elektriko in namesto uporabnih vstavil dve prazni varovalki. Ker primer ni le nedolžno nagajanje, ga bo reševalo sodišče. NEKADILEC JIH JE STAKNIL Ob pol petih zjutraj se je Škof-jeločan vračal z obiska na Trati. Kar sta na suškem mostu pn stopila k njemu m oškd in za htevala cigareto. Ker se je izkazalo, da je mož nekadilec in jima spričo tega ni mogel ustreči, sta ga pošteno pretepla. Tako zelo, da storilcev niti ni znal opisati miličnikom. GROZIL Z RESNIČNO PIŠTOLO V Besnici sta se te dni divje prepirala neka ženska in ribiški čuvaj. Drug drugemu sta očitala krajo rib iz besniške ribogojnice. Čuvaj je potegnil pištolo in ker le-ta ni bila samo igračka, temveč čisto pravo orožje, so v spor posegli možje postave. i MAČKA NA VISLICAH Vaščanki Bukovice sta v nenehnem sporu, ki so ga morali pred kratkim vzeti v roke tudi miličniki. Da bi zastrašila osovraženo sosedo, ji je F. D. obesila na okno mačko. Prizadeti K. T. je mačko uspelo rešiti, kako pa se bo zavaroiala pred hujšim zastraševanjem> še ni jasno. Prav ta.Ko ni znano Če je bilo o primeru obveščeno tudi društvo proti mučenju živali. PRETEPENI MOŽ IN RAZBIT TELEVIZOR Tisti večer se je mož komaj privlekel do telefona in poklical milico, da bi ga obvarovala ženinih udarcev. Razboritnica jih mu je naložila lepo število, razbila televizor in nekaj pohištva, pred predstavniki zakona pa se je strahopetno skrila. Zaman. Prav hitro so jo spravili k pameti. GLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK, 9. NOVEMBRA!! POSLUŽITE SE UGODNEGA NAKUPA UUBL3ANA SPOŠTOVANE POTROŠNIKE OBVEŠČA o voznem redu avtobusov na relaciji TRŽIČ—KOVOR—KRANJ—LJUBLJANA in obratno Tržič—Kovor—Kranj odhod D Šo D D Šo Šo 4.50 5.45 6.20 8.25 11.25 12,25 D D D-sob. NE D-sob. NE 14.20 18.25 20.50 22.10 D 13.10 Tržič—Kovor—Kranj—Ljubljana odhod D Šo D 5.00 5.45 6.20 NP 7.55 NP 13.25 D-sob. NE 15.20 NP 15.55 Kranj—Kovor- —Tržič odhod D D NP D D D NP 5.20 9.40 10.25 12.30 13.00 14.55 15.25 D NP D D D-sob. NE D-sob. NE 16.25 17.25 18.55 19.25 21.20 22.40 Ljubljana—Kovor—Tržič odhod NP 9 45 D-sob. NE 11.45 D 12.20 avtocesta D-sob. NE 13.15 NP 14.45 D 15.45 NP 16.50 Legenda: D — vozi vsak delavnik NP — vozi samo nedelje in prazniki Šo — vozi vsak delavnik razen sobote D-sobota NE — vozi vsak delavnik razen sobot Zadružna hranilno kreditna služba Skofja Loka Na podlagi sklepa izvršnega odbora z dne 20. 10. 1982 razpisuje natečaj za zbiranje prošenj za investicijske kredite za leto 1983, ki jih bo ZHKS odobravala proizvodnim skupnostim in združenim kmetom, z namenom usmeriti, modernizirati in povečati kmetijsko proizvodnjo. Natečaj velja tudi za zbiranje prošenj za kredite za investicijsko vlaganje v kmečki turizem. Podrobnejši pogoji so razvidni iz razpisa, ki je objavljena oglasnih deskah zadružnih enot, pojasnila pa lahko dobite pri vodju posamezne zadružne enote, ter pri pospeševalni in hranilno kreditni službi. Prošnje s prilogami sprejema Kmetijska pospeševalna služba, KZ Skofja Loka do 15. 12. 1982. Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo cestu 11/302 na odseku KRANJSKA GORA -VRŠIČ zaprtii /a vos promet od 10. 1 i 1 !)M2 do 27 11. 1082. za radi popravila mostu. Prosimo udeležence \ prome tu. da / razumevanjem upoštevajo. da navedena dela i/ teh '•'i tuli in varnostnih razlogov ne moremo i/vujati med pro metom. POSOJILNICA CELOVEC Banhofstrasse 1 (priesterhaus) 9020 Celovec Telefon: 99 434222 57356 Teleks: 42075 po cel a Preden se odločite za \ nakupe v celovških ^^^^ trgovinah, se oglasite v naši banki v središču Celovca, v bližini Starega trga (Alter Platz). Prepričali se boste, da se vam splača. Na voljo smo vam VEI TER - m. soboti z o *_ _____ ser- > j >'] oosnogi — z raznimi informacijami, predvsem pa z najugotinets menjavo vseh valut in z drugimi bančnimi posli Tudi pri menjavi valut si lahko prihranite nekaj procentov, obenem d podpirate slovensko banko Poslujemo vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 13. do 16.ure Veselimo se vašega obiska in vam jamčimo za bančno tajnost. NOVOLETNI POPUST za stavbno pohištvo od 10. novembra 1982 do 15. januarja 1983 za kupljene izdelke nad 1.000,00 din — za vezana okna JELOBOR 10% za ostalo stavbno pohištvo (termoton okna s termoizolacijskim steklom, polkna, rolo-omarice, notranja vrata, podboje, vhodna in garažna vrata, ter stenske in stropne obloge 6% za kupljene izdelke v skupni vrednosti 200.000,00 din in več, priznamo del transpor-tnih stroškov vam nudi m JELOVICA lesna industrija Škofja Loka pokličite nas (064/61-361) ali pa nas »bia» maloprodajni trgov,n, v Škofji Lok.. K.dricevaSS Nevarna usedlina ogroža življenja - 2e večkrat so krajani opozorili kako nevarna je cesta od Radovljice do Krope. Usedline na cesti ogrožajo življenja. Pripetilo seje že, daje avto na strehi pristal v potoku ob cesti. Vendar opozorila ne zaležejo, radovljiško komunalno podjetje ceste ne popravi. ^OREK, 9. NOVEMBRA 1982 OBVESTILA OGLASI OBJAVE MALI telefon 27-960 PRODAM jhodam več PRAŠIČEV, težkih od 40 * 150 kg. Posavec 16, Podnart 7994 Prodam 11-mesečnega BIKCA simen-ter od Jistante stelje HLEVSKI zamenjam za seno. Zali rovt 6, 11278 Jtodam 3 in 5 mesecev stare PRAŠI-Stanonik, Log 9, Skofja Loka 11366 „PtaUm 10 tednov stare rjave JARKI-ena 120din za kos. Stanonik, Log 9, -wjil/,ka l1367 dodani majhne PRASlCKE, stare 6 Breg 109, Žirovnica rU3£9 J*A$ICE, težke 20 in 120 kg, PIŠKE, »zakol in OVES za hrano, prodam. . Hraše 5, Smlednik, tel. 061-627-029 11435 JABOLKA in HRUŠKE, prodam. Na-'3-cesta na pokopališče 11436 i KRAVO s teletom. Vrbnje 3 rtjka 11437 otroško STAJICO. Telefon "Ulj 11438 Čtodani novo PEČ za etažno ogrevanje 0 20. Lovro Hribemik, Planica 2, 11439 -no prodam TROSILEC umetnega i »Vikom. Jože Svoljšak, Zbilje 43 11440 Prodam rabljeno SPALNICO. Telefon 28-940 11441 Prodam 10 dni staro TELIČKO. Franc Babič, Brezje 6 11442 Prodam 60 vreč APNA in 20 VREC CEMENTA. Telefon 24-218 popoldan 11443 Prodam otroški POSTELJI, velikost 140x65 cm in 120x 60 cm. Anton Drai-kovič, Škofja Loka, Podlubnik 152, IV. nadstropje, tel. 62-309 11444 Otroško leseno STAJICO in varnostni AVTOSEDEŽ prodam. Telefon 60-965 popoldan od 15. ure dal je 11445 Prodam LES za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku 11453 Prodam 19 vreč PERLITA, 1 tono fasadnega PESKA »Zreče« in 50 kg belega CEMENTA. Kranj, Zasavska 7/A 11455 Prodam dobro ohranjeno trajnožarečo peč SIGMA. tel: 27-922 VOZILA KUPIM Ugodno prodam ZASTAVO 101 L letnik 1979. Pavlin, Moša Pijade 22, Kranj 11456 Kupim »HAUBO« in prednjo steno za BMW 1802. Ludvik Košelnik, Selo 16/C, Žirovnica 11309 Prodam karambolirano ZASTAVO 750. Šuštarič, Trata 16, Škofja Loka 11405 Prodam FIAT 850 po delili. Dražgo-še 27, 2elezniki 11448 Prodam R-8 po delih in dele za NSU 1000. Bogo Retelj, Grmičeva 6, Kranj 11449 AUDI 100 S3:4, letnik 1978, prodam. Poizve se po tel. 23-619, Krani 11450 Prodam karambolirano ŠKODO tip 100 L in OPEL KADETT, celega ali po delih, letnik 1967. Ogled vsak dan popoldan. Milan Pekovič, Grenc 18, Škofja Loka 11451 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 za dele. Telefon 74-352 11452 Kupim dva rabljena MOPEDA, lahko tudi rezervne dele za moped. Gasilska 16, Kranj - StražiSče 11447 PRIREDITVE Cenjene stranke obveščani, da imam zopet na zalogi naravno jelkino eterično olje za zdravljenje astme, bronhitisa in prehladov. Mazilo proti revmi, ožilju in glivičnim ekcemom ter olje proti želodčnim bolečinam in ranam. Z navodili poftljem po povzetju: Erjavec Stane, Poklukarje-va 57/a, 61111 Ljubljana. PLESNI TEČAJI v Delavskem domu v Kranju! Informacije po tel. 21-130 od 7. do 9. ure PRlCETKI" - ZAČETNI ZA MLADINO - sreda, 10. 11., ob 19.15 - NADALJEVALNI - četrtek, 11.11., ob 19.15 - ZAČETNI ZA STAREJŠE - sobota, 13. 11., ob 17.45 - ROCK'N'ROLL začetni - sobota, 13. 11., ob 15.00 - IZPOPOLNJEVALNI - PERFEC-TION - sobota, 13. 11., ob 16.30 PLES VSAK PETEK ob 20. uri! POUČUJE JANEZ BORIŠEK! 11454 v Cerkljah 3. januarja kljah so se pričele pospešene za 4. cerkljanski množični »Jn tek »Gorenjskega od-ki bo 3. januarja 1983 pod "teljstvom DO Iskra DELTA, termin so se jodločih na ni seji organizacijskega od- .tvotno planirani datum pn-s je bil osmi januar, torej dan ■ireditvijo »Po stezah par-v Jelovice«, s čimer ne bi bilo zagotoviti udeležbe za vo-tek v Cerkljah, kjer naj bi ii predstavniki JLA, tčrito-obrambe in milice. PSiO nadaljuje tradicije borcev kega odreda, ki je v svcjih vzgojil veliko vojask^a Skozi njegovo U/g/KF*^ ajo imena zaslužnih, siavnin 1 ' iantovinpolitkomisarjev ustanovnim občnim zborom industrijskega gasilskega društva LJP SSka organizacijsk,- Bled-TOZD Podnart - Foto: Jože Rotar in štiri podpredsednike.^^^^^^^^^^^— »bil tudi mnenja, da Štartni- k nespremenjena m bo med ■ni v Sloveniji. Rok za ave ie 18 "december letos, i so tudi, da so do sedaj na «*lili 6 km tekaške proge, kar 'bolj navdušilo številne ude-* cerkljanskega teka. V ten bodo organizirali še nekaj ^ akcij, aktivno pa so že ostale komisije, ki delujejo i-nizacijskem odboru, so bile vse dosedanje cerk-tekaške prireditve na spo-"o nedeljo v mesecu janu-»>e zato tudi letos odločili, da ditev v tem terminu, točneje arja, zadnji praznični dan -ttih praznikov, kot rezervni pa so določili 23. januarja Novo gasilsko društvo štev in nosti Po celotne krajevne skupnosti; zato bodo vanj včlanili tako delavce tamkajšnje kemične tovarne kot prebivalce. Obenem so sklenili, da bo novo društvo tesno sodelovalo z drugimi gasilskimi organizacijami v dolini Lipnice. Po sprejetju statuta društva so imenovali vodstvo in organe društva. Dolžnost predsednika je prevzel inženir Jurij Ravnikar, poveljniško mesto pa so zaupali Francu Sitarju. Zatem so potrdili načrt dela za prihodnje leto, ko bodo med Podnart - Samoupravni organi temeljne organizacije LIP Bled iz Podnarta skibijo zaradi velikih količin lesa in novo zgrajenih objektov tudi za požarno varnost. Tako so na predlog odbora za SLO in glede na sklep delavskega sveta sklicali v soboto, 23. oktobra, ustanovni občni zbor industrijskega gasilskega društva LIP Bled-TOZD Podnart. Zbora so se udeležili poleg delavcev 76-članskega kolektiva tudi predstavniki Gasilske zveze radovljiške občine požarni inšpektor iz občine, nredsedniki sosednjih gasilskih dru- *,a uuuu P • predstavniki krajevne skup- f1™*1™ usposobili za gašenje vse de-5nart lavce, vsake tn mesece bodo kontro- Udeleženci zbora so se dogovorili, h™h °Premo: staln0+ Pa bodo Y. , „„ ___s krajevno skupnostjo in gasilskimi organizacijami. Nakupili bodo tudi manjkajočo opremo, organizirali tečaj za izprašane gasilce in nekaj vaj ter se pripravljali na izgradnjo gasilskega doma v Podnartu. Velike zasluge za ustanovitev društva, so poudarili ob koncu zbora, ima sektorski poveljnik Alojz Vidic s Srednje Dobrave. On je tudi organiziral in vodil pred zborom mokro vajo, ki so se je poleg domače desetine udeležili člani gasilskih društev Srednja Dobrava, Kropa, Kamna gorica in Ljubno. Uspešna vaja ob dežnem nalivu je potrdila, da so gasilci vedno in v vseh razmerah pripravljeni za reševanje. Ciril Rozman J Kuhar da bo društvo delovalo na območju OLGA NOVAK roj. 1941 ~ Krunn ooslovili danes, v torek, , nove%Tm2bX, na pokopališču v Kranj, Sindikalna organizacija SAVA Kranj Ob boleči izgubi naše ljubljene MARIJE LOGAR roj. ARNEŽ Boštkove mame • „„roHnikom sosedom, prijateljem in znancem, ki so ji darovali cvetje in jo se iskreno zahvaljujemo sorodmKon^ smo dolžni zahvalo dr. Beleharju za lajšanje trpljenja pospremili na «Je"^f3zPni Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in v njeni dolgoletni hudi bolezni. ^vJcem za lepe žaiostinke. VSEM IN VSAKOMUR SE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Šenčur, Kranj, Suha, 2. novembra 1982 GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD Lesno industrijski obrat Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge 1 ORGANIZIRANJE VZDRŽEVALNIH DEL Pogoj: — dokončana strojna ali elektro fakulteta, — 3 leta delovnih izkušenj ali — dokončana I. stopnja strojne ali elektro fakultete, — 5 let delovnih izkušenj — poskusno delo traja 2 meseca. 2. ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA (5 delavcev) Pogoj: — dokončana poklicna šola lesne stroke s 6 mesečnimi delovnimi izkušnjami, — poskusno delo traja 1 mesec. 3. ZAHTEVNA FINAL1ZACIJSKA OPRAVILA Pogoj: — poklicna šola pleskarske stroke s 6 mesečnimi delovnimi izkušnjami, — poskusno delo traja 1 mesec. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Gradiš TOZI) LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. ______15. CTRAN OLA8 Še ena bližnjica - Delavci laborške Iskre in tusti Savčani, ki odhajajo z dela pri južnem vratarju, sploh pa delavci Alpetoura na Laborah in vsi, ki pridejo na črpalko in so kakorkoli vezani na novo Zasavsko cesto, so si utrli bližnjico z glavne ceste mimo laborške gostilne na Zasavsko cesto. Pot je last gostilne, Drakslarjevih z Labor, ki so jo uporabljali prej, ko so še imeli njive in travnike na Orehku. Zdaj je iz kolovozne poti nastala prava cesta. Jamasta in zaprašena seveda, ker jo nihče ne vzdržuje. Toda kar za kilometer skrajša pot vsakemu, ki hoče zapeljati na Zasavsko cesto s črpalke oziroma z Labor. A kaj ko pri tem vozniki dvigajo tak prah, da gostilniški niti perila ne morejo obesiti ven prej, preden popoldne po delu malo ne pojenja promet tam mipio, kaj šele, da bi ven na dvorišče postavili mize. Pa stoletni kostanji v vročini tako vabijo v hladno senco! Ponudili so že pot, da jo prepuste v občinsko rabo, toda nujno jo je treba asfaltirati. Gre le za okrog 200 do 300 metrov poti. Drakslarjevi so že prosili, da bi dala zraven malo Iskra, malo Sava, malo pa tudi Alpetour, toda povsod so naleteli na gluha ušesa. Vozniki pa vozijo in prašijo naprej. Dokler bodo jame še dovoljevale ... Foto: D. Dolenc \___J SOZD GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER KRANJ DSSS, Gosposvetska 12 Kranj Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisna komisija razpisuje v skladu z 92. členom Statuta SOZD Gorenjski zdravstveni center dela in naloge VODJE PRAVNE SLUŽBE v delovni skupnosti skupnih služb SOZD Gorenjski zdravstveni center za nedoločen čas in za mandatno obdobje 4 let. , ' Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka šolska izobrazba pravne smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, — vodstvene in organizacijske sposobnosti, — moralno politična neoporečnost. Kandidati so dolžni predložiti dokumente v zvezi z doseženo strokovno izobrazbo in opis dosedanjega dela. Kandidati so dolžni poslati prošnje v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: SOZD Gorenjski zdravstveni center. DSSS, Gosposvetska 12, 64000 Kranj, s pristavkom »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v nadaljnjem roku 15 dni od poteka roka za oddajo prošenj. Epidemija črevesnih obolenj Gorenjski sanitarni inšpektorji resno opozarjajo na higieno pri delu in čiščenju prostorov ter na osebno higieno Sanitarni inšpektorat Gorenjske, uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko, je naslovil na vse delovne organizacije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prometom z živili, vsem zasebnikom s področja gostinstva in turizma in drugim organizacijam, ki opravljajo promet ali proizvodnjo živil postransko, opozorilo, ki ga morajo povsod in sleherni dan upoštevati. Zdravstvena služba Gorenjske namreč ugotavlja, da je v zadnjih mesecih letošnjega leta močno poraslo število črevesnih nalezljivih obolenj, katerih povzročitelj je shi-gella in zato obstaja velika možnost nadaljnjega širjenja preko kontaktov ali pa celo epidemije. Porast obolenj je na Gorenjskem tolikšen, da morajo vsi nujno upoštevati sanitarne ukrepe in dosledno preprečevati širjenje z večjo higieno. Pri umivalnikih morajo imeti obvezno milo in papirnate brisače, brisače iz blaga morajo iz uporabe. Delavci morajo pri delu obvezno nositi delovne obleke, skrbeti za osebno higieno, poostriti pa se mora vzdrževanje higiene prostorov opreme in naprav, delovnih pripomočkov in strojev.' Osebje, ki je zaposleno pri čiščenju objektov in prostorov, mora ločiti čistilni pribor, ki ga uporablja za čiščenje posameznih prostorov, na zalogi pa je treba imeti dovolj dezinfekcijskih sredstev. Inšpektorji še enkrat in poslednjič opozarjajo, da ne bodo več dopuščali, da se pušča embalaža za kruh izven objektov in celo na pločnikih. Vsi ti ukrepi so nujni zato, ker se to črevesno obolenje prenaša večinoma preko stikov, če imajo delavci slabe higienske navade. Inšpektorji bodo zato opravljali občasni nadzor v posameznih objektih in na delovnih mestih ter v delovnih organizacijah. Pri tem ne bodo prav nič popuščali in bodo ukrepali po zakonskih določilih, predvsem na osnovi določil zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo. D. Sedej r Odkrili spominsko ploščo dr. Janezu Bleiweisu Odkritje spominske plošče dr. Janezu Bleiweisu na njegovi rojstni hiši na Tavčarjevi 25 v Kranju. — Foto: F.Perdan Dolg do slavnega moža Dr. Janez Bleivveis je veliko pripomogel h kulturnemu in gospodarskemu dvigu slovenskih kmetov in obrtnikov — Njegovo in Strupijevo »Živinozdravništvo«, pisano za slovenskega kmeta v domačem jeziku, je pravi leksikon takratne veterinarske in živinorejske znanosti Kranj — V petek so v Kranju izpolnili dolg do slavnega moža. Na njegovi rojstni hiši v Tavčarjevi 25, kjer je privekal na svet pred 174 leti, je dr. Drago Šabec, predsednik Zveze društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije, odkril spominsko ploščo. Peter Ogrizek, predsednik kranjske kulturne skupnosti, pa je orisal življenjsko pot znanega politika, časnikarja, zdravnika in živinozdravnika. Spomin na slavnega moža, 29. novembra bo minilo sto-prvo leto od njegove smrti, so počastili tudi z razmišljanjem o prispevku dr. Janeza Bleiweisa k nastanku slovenskega veterinarstva. Ob sedanji vse večji specializaciji zdravniške in veterinarske službe se nam zdi skoraj neverjetno, da je bil še v začetku 19. stoletja zdravnik Prejeli smo Mesec boja proti alkoholizmu V novembru — mesecu boja proti alkoholizmu — se bodo kot vsako leto pojavili v časopisih razni prispevki, ki opozarjajo na ta problem. Spodbujali bodo vse družbene dejavnike, da se vključijo v boj proti alkoholizmu in si prizadevajo zavreti to družbeno zlo. Pri vsem tem bo z resnično zastrašujočimi številkami prikazana razširjenost alkoholizma, vendar bomo vse to sprejemali kot nekaj, kar je daleč od nas, kar se ne tiče nas kot posameznikov, ker je to enostavno problem »drugih«. t Tako bo minil mesec november in vse bo potisnjeno spet na stranski tir s težnjami in zahtevami, naj se s problemom alkoholizma ukvarjajo službe, v katerih pristojnost sodi tudi alkoholizem, naj se s tem ukvarjajo nekateri posamezniki v strokovnih službah. Poskušala bom postaviti nekaj vprašanj, na katera bi si morali odgovoriti, saj se z alkoholizmom srečujemo na vsakem koraku. Če nas ta vprašanja zadevajo, potem si v bodoče prizadevajmo, da bomo kar največ storili za zajezitev alkoholizma ter nudili pomoč vsakomurf kije v alkoholizem že zabredel. — Morda ste kot delegat obravnavali akcijski program boja proti alkoholizmu v republiki, občini, v delovni organizaciji, pa se pri tem niste vključevali v razpravo in si prizadevali za kar najboljši program ali pa ste bili celo proti nekaterim določilom, ker bi morda s tem prizadeli tudi sebe? — Morda ste neposreden izvrševalec predpisov, ki urejajo področje točenja alkoholnih pijač in med drugim prepovedujejo točenje alkohola vinjenim osebam in mladini, pa to prepoved v praksi mirno spre gle date? — Morda ste pozabili, da ste na svojem delovnem mestu dolžni izvrševati naloge iz akcijskega programa in so zaradi takšne pozabljivosti vas in drugih nekatere naloge ostale le mrtva črka na papirju? — Morda kot strokovni delavec iz leta v leto obravnavate osebo zaradi bolezni, stisk, ki so posledica alkoholizma, vendar se pri tem umikate neposrednemu spopadu z alkoholizmom ter zato ne naredite dovolj za omilitev alkoholizma? — Morda živite v družini z alkoholikom, a nočete priznati ne sebi ne drugim, da bi bil naš najbližji alkoholik, zato ga mirno pustite, da pred vašimi očmi propada on in z njim vred družina? — Morda stojite za istim strojem, delate za isto mizo s sodelavcem ki ima probleme zaradi odvisnosti od alkohola in mirno gledate, kako iz dneva v dan bolj propada, kako popušča njegova delovna storilnost, ki jo sicer skuša dvigati z dolgimi požirki iz skrite steklenice ali pa išče poživitev s skoki do bližnjega bifeja? _ Morda ste kot član disciplinske komisije mirno glasovali za izključitev sodelavca alkholika in niste naredili nič, da bi ga napotili na zdravljenje in ga tako obvarovali vsestranskega propada? — Morda je vaš prijatelj, znanec, sodelavec zdravljeni alkoholik, ki je namesto vaše pomoči deležen le pikrih pripomb, s katerimi ga polagoma pehate v recidiv? . , _ Morda bi se vaš sodelavec, prijatelj, sorodnik že davno odločil za zdravljenje, pa za odločitev potrebuje le toplo, vzpodbudno besedo? §e in §e je takih vprašanj. Hotela sem le povedati, daje dolžnost nas vseh da se na vsakem koraku vključujemo v boj proti alkoholizmu. Proti alkoholizmu bi se morali boriti vsak dan vse leto, vse življenje. Le na ta način bomo vsi skupaj pomagali človeku, ki je zaradi alkoholoma ogrožen že danes ali pa bo brez naše pomoči in razumevanja ^U^^no zaradi alkoholizma, obseg zasvojenih se tri zajema vse več mladih ljudi. Ta nenasitna hrana bo mordi jutri potegnila vase tebe in morda tudi mene garčevie hkrati tudi živinozdravnik. Do ločitve poklicev je prišlo z nastankom slovenskega veterinarstva. Pionirsko delo na tem področju je opravil prav dr. Janez Bleivveis, ustanovitelj, pozneje tudi predavatelj in ravnatelj podkovske in živi-nozdravniške šole v Ljubljani. To je bila prva strokovna slovenska šola v takratnem času. Z dr. Strupijem sta želela, da bi prerasla v višješolsko ustanovo, kar pa se takrat ni uresničilo. Za šolo sta v domačem jeziku napisala pet knjig s skupnim naslovom »Živinozdravništvo«. To delo je pomenilo zbir vsega veterinarskega in živinorejskega znanja. Bleivveis je poleg tega izdal še »Bukve za kmete«, prvi izvirni slovenski priročnik za pomoč kmetom pri živinoreji in zdravljenju živine. Takratno kmetijstvo je pospeševal tudi kot urednik Novic ter z objavljanjem strokovnih spisov in prevajanjem v slovenščino. Deželni veterinar je bil v času, ko so na Kranjskem razsajale nevarne bolezni — kuga, parkljevka in slinavka. Bleivveis si je prizadeval, da bi omilili škodo kmetom. Vedno jim je bil pripravljen svetovati in prav zaradi tega so ga zelo cenili. V ustavnem obdobju je bil zaradi velikega vpliva med kmečkim prebivalstvom prvi politični vodja slovenskih kmetov in obrtnikov. Sicer pa je bolj znan kot »oče slovenskega naroda«, kot vodja nazadnjakov, ki je v marčni revoluciji nasprotoval programu Zedinjene Slovenije. C. Z. GLASOVA ANKETA Zanimive Krvavške smučine Krvavec - Ko bo sneg pobelil krvavške strmine, bo začasno pokril poletno in jesensko prizadevanje delavcev Rekreacijsko-turi-stičnega centra Krvavec, vojakov enote Špira Nikoviča, članov smučarskih klubov in društev. Vrednost vseh del, ki so jih opravili, znaša prek pol milijarde starih dinarjev. Prav zaradi njih so danes krvavške smučine odlično pripravljene na zimsko sezono, tako da bo moč smučati že pri tanki snežni odeji. Razširili so smučišča, z različnimi prehodi povezali proge, napravili nasipe, da veter ne bo odnašal snega, zgladili grbine in zasuli veliko kotanj. S tem so mnogo prispevali tudi k varnosti smučišč. zamenjali z novimi. T ni zagotovilo, da bo šlo brez okvar. Z - večina jih je iz Franciie. strije, Nemčije in Italije — imeli težav, ker smo se z njs» pravočasno oskrbeli. Zičnicc 3* Zvoh smo letos opremili 2 v*> nostnim tokokrogom in napravami, ki bodo omogočil * varen prevoz smučarjev. ProJbec številka ena bo vsekakor tepcih i smučišč. Na voljo imamo teptalcev, toda le trije so opies j ljeni s plugom. Ze lani so stroji dela čez glavo. Letos bo i težje, ker imamo na skrbi 17 hektarov smučišč.« Franc Grilc, vodja vzdrževalcev smučišč: »Okoli 50 tisoč kubičnih metrov različnega materiala smo s stroji in ročno izkopali, nasuli, izravnali in podobno. Će povem, da smo nekatere grbine znižali tudi za sedem metrov, potem se vidi, da se pri številki nisem zmotil. Za-površinsko miniranje smo porabili prek dve toni razstreliva. Speljali smo dodatno progo z Z voha ter novo progo z Njivic proti televizijskemu stolpu jn s Podnjivic v Tiho dolino. Proga z Zvoha do zgornje postaje kabin-ske Žičnice bo dolga skoraj tri kilometre. 15 hektarov smučišč, kjer je prej raslo ruševje ali je zevala skala, smo zasejali s travo. Po šestih letih — toliko je potrebno, da nastane ruša - bo na teh pobočjih odličen pašnik. Neverjetno se mi zdi, da je poleti na Krvavcu tretjino manj živine kot nekdaj, medtem ko so se pašne površine v zadnjih letih povečale za tretjino.« Jože Flajs, vodja vzdrževalcev žičničnih naprav: »Vzdrževalna ekipa in strojniki so v pripravah na letošnjo zimo opravili dva tehnična pregleda. Prvega takoj po končani sezoni in drugega jeseni, pred pričetkom obratovanja. Izrabljene dele smo Franc Naglič-Božo, gostinstva na Krvavcu Hoteli Strunjan: »Don- H Krvavcu in dva kontejnera smučišču ostajajo še naprej tourovi, le RTC Krvavec jih' predal Gostinstvu, temeljni o nizaciji Hoteli Strunjan. S ki» binacijo zimskega in' letnega ^ rizma bomo gostinci reševali drovske probleme. Odsiei f del našega strežnega osebja u poletja v Strunjan u in pozi nT Krvavcu. Omeniti moram, d«» bil dom ob našem prihodu ij^I ščen. Streha je puščala, 2J obloga sten je bila prelukni«*! skozi okna je pihalo. Za 140 sati milijonov smo to uredil: V^ j 148 ležišč je do 6. marca ra^ danih. Prevladujejo gostje ix ft* grada, Za greb a, K ragu jevca * z Reke.« C. Zapletal Pred dnevom topniško idketnih enot protizračne obrambe Trdna vez tehnike in človek) Pripadniki topniško raketnih enot protizračne obrambe, kakor so na ukaz vrhovnega poveljnika oboroženih sil maršala Tita 1975. leta poimenovali dotedanje enote protizračne obrambe, slavijo 10. novembra letos svoj osmi praznik. Spominjajo se dogodka na ta dan 1944. leta, ko so ustanovili prvi protiletalski polk vrhovnega štaba za protizračno obrambo Beograda. Pred ustanovitvijo te enote, ki je prva imela v svoji sestavi vse elemente za uspešno obrambo pred napadom iz zraka, so se proti sovražnikovim letalom borile manjše partizanske enote s pehotnim orožjem in zaplenjenimi protiletalskimi topovi. Poškodovale in zrušile so veliko nasprotnikovih letal, niso pa zagotavljale popolnega sistema protizračne obrambe. Šele protiletalski polk vrhovnega štaba je postal jedro naše protizračne obrambe, iz katerega so pozneje z zaplenjenimi in zavezniškimi borbenimi sredstvi celoviteje oblikovali enote za protiletalsko obrambo v narodnoosvobodilni vojski in večjih jugoslovanskih mestih. Povojni razvoj enot protizračne obrambe označuje nenehno prizadevanje celotne sestave za vojaški, politični in splošni napredek. Pripadniki protiletalskih enot, ki so imeli bogate vojaške izkušnje, so med nadaljnjim šolanjem razširjali svoje teoretično in praktično znanje. Spoznavali so se z novo tehniko in vse večjimi dosežki v borbi proti ciljem v zraku. Današnje topniško raketne enote protizračne obrambe so oborožene z najsodobnejšimi orožji in napravami. Posebno v zadnjih letih so se borbene sposobnosti enot - v njih imajo vse od radarja, ustreznih elektronskih centrov za spremljanje razmer v zraku in sodobnih protiletalskih topov domače proizvodnje cio najbolj izpopolnjenih raketnih sistemov — večkratno povečale. Borbena sredstva imajo svojo pravo vrednost le tedaj, ko so v rokah pravega borca. Še posebno v enotan protizračne obrambe, kjer vsestran- ska uporabnost naprav tera njihovih pripadnikov nemalo kovnega znanja, sta človek tehnika trdno povezana. Cs ravnanje s tehniko omojec& nenehno prizadevanje stareš-vojakov, ki morajo med njem zahtevnih nalog — ga opazovanja do spoznavanja in izdajanja ustreznih izkoriščati možnosti prav. Le tako namreč li jo končni in najpomemt zanesljivo obrambo zi štora. roazra ftt t prt JLA Dobra izurjenost pripadnikov topniško raketniheno^ rambe zagotavlja varen zračni prostor. - row.