Poštni urad 9021 Cetovec — Veriagspostamt 9021 Ktagenfurt izhaja v Cetovcu — Erscheinungsort Kiagenturt Posameini izvod X ši!., mesečna naročnina 12 šiiingov P. b. b. Neodgovorni izpadi odgovornih poiitikov Trenutna kampanja pritiska, izsiijevanja in posiijevanja koroških Siovencev, da bi pristaii na oktroirano ugotavijanje in se pustiti ne !e prešteti ampak tudi pognati v narodno smrt, dobiva ie takšne obiike, da bi moraie biti resen opomin vsakemu avstrijskemu driavijanu, ki mu je njegova domovina resnično pri srcu: ta kampanja namreč dokazuje in opozarja, kako hitro se iahko načeta demokracije spremenijo v izrazito protidemokratična sredstva, v pravo diktaturo. Pri tem pa je posebno zaskrbtjujoče dejstvo, da se teh metod ne postuiujejo morda kakšne majhne skupinice ..ekstremistov' in drugih ..suspekt-nih" driavtjanov, marveč postajajo nepo-greštjive tudi odgovornim potitičnim dejavnikom v visoki in najvišji uradni potitiki. Ne mistimo ponovno in obširno prikazovati tozadevne prakse pri detu tukajšnjega tiska, ki nosi vetiko odgovornost za zastruptjeno ozračje na Koroškem, v katerem ugotavijanje manjšine ne more biti ..svobodno opredetjevanje", marveč te nasilje nad manjšino. Toda neodgovorni izpadi, ki smo jih v zadnjem času doživeti s strani odgovornih potitikov na deietni in državni ravni, pa vsekakor zastužijo, da jim posvetimo več pozornosti ter jih z vso odtočnostjo zavrnemo kot povsem nespre-jemtjive metode ztorabtjanja demokracije v nedemokratične namene. Tukaj je treba vedno spet opozarjati na skupni pritisk vseh treh v dežetnem zboru zastopanih strank na koroške Stovence, češ da bomo dobiti pravice po čtenu 7 te tedaj, če se bomo pustiti prešteti. To iz-sitjevanje je vsekakor dovotj prepričtjiv dokaz, da gre pri sktepu o štetju in pri dotočitvi 25-odstotne ktavzute za kapitu-iacijo vtade in strank pred nacionatistič-nimi in neonacističnimi sitami, kakor je tudi jasno, da vsako povezovanje izpot-njevanja čtena 7 s predhodnim štetjem in z dotočenim odstotkom pomeni odkrito kršitev in enostransko revizijo državne pogodbe. Na tem dejstvu ničesar ne more spremeniti nasprotno zatrjevanje dežetnega gta-varja Wagnerja, ki pa je stvari demokracije še posebno škodovat s svojim neodgovornim izpadom, ko je vse tiste, ki ne sogtašajo s tristrankarskim sktepom o preštevanju, uvrsti) v kategorijo ..izven-partamentarne opozicije". S tem je vsakogar, ki bi bit drugačnega mnenja, kot ga predpisuje troedini strankarski vrh, pro-gtasi! za protidržavni etement — res edinstven primer diktatorskega pojmovanja načet demokracije. Take govorice se more postužiti te čtovek, ki je bi! detežen vzgojo kot Hitterjev mtadenič v času, ko je vetjato gesto ..Der FUhrer denkt fUr euch". la današnjo rabo pa takšna misetnost ni več primerna in se je Wagner sam dis-kvatificirat, da bi komurkoti deti! nauke o tem, kaj je demokracija, kaj je pravičnost, kaj je zakonitost in še posebej kaj je korekten odnos do obveznosti iz mednarodne pogodbe. Prav tako nesprcjemtjiva je seveda tudi detitev koroških Siovencev na ..dobre" in ..štabe" Avstrijce, kot si jo je zamisti! kancter Kreisky. Diktatu preštevanja se Stovenci ne upiramo, ker bi biti ..štabi" Avstrijci, marveč zato, ker kot ..dobri" Avstrijci ne moremo pristati na takšno reševanje naših vprašanj, ki bi bito v očitnem nasprotju z dotočiti državne pogodbe !n z načeti demokracije ter pravnega reda. Od tega našega statišča nas tudi ne morejo odvrniti razni poskusi vnašanja neenotnosti v naše vrste, pa naj gre potem grožnje z neko ..tretjo sito", za zabijanje ktina med naše tjudstvo in njegovo vodstvo ati pa za ..dvome" gtede tegitim-nosti obeh osrednjih stovenskih organizacij kot predstavništva stovonske narodne skupnosti na Koroškem. Take in podobne poskuse poznamo že iz pretektosti In bomo koroški Stovenci nanje znati pra-viino odgovoriti tudi v bodoče, kajti vemo, od kod prihajajo in komu naj bi koristiti. Tisti, ki se postužujojo takih nekorektnih metod, pa si s tem sami izstavtjajo najbotjše spričevaio. Ob vseh teh omenjenih pojavih se še Posebno jasno vidi, da manjšinsko vpra *anje in vprašanje izvajanja čtena 7 ni no-**aj osamtjenega, marveč da je to pro-b*em, ki je najtesneje povezan s cetovi-*tm procesom demokratizacije v državi. Pfavzaprav še več: da jo ravno to vprašajo nekakšno merito demokratično zretosti *etotne družbe. Zato pa totiko botj upravi-šeno smemo pričakovati, da bomo v našem boju detežni tudi podpore vseh tistih sodriavtjanov, ki jim je iskreno do tega, da bo Avstrija v mednarodni javnosti vrod-"o ugtoda kot demokratična in pravna država! Nočemo sodetovati pri „rešitvah" ki bi pomenite našo narodnostno smrt V petek 27. februarja 1976 bi se morala v Celovcu nadaljevati pogajanja med zastopniki koroških Slovencev in ministrstva za pravosodje v zvezi z nerešenimi vprašanji uporabe slovenščine na sodiščih. Povabilu ministra za pravosodje dr. Christiana Brode sta se odzvali obe osrednji organizaciji koroških Slovencev. Zvezo slovenskih organizacij sta zastopala dipl. inž. Feliks Wieser in Teodor Domej, Narodni svet koroških Slovencev pa dipl. jur. Filip Warasch in dr. Janko Tischler. Pravosodnega ministra je spremljala skupina izvedencev, med drugim tudi dr. Pahr od ustavne službe pri uradu zveznega kanclerja, poslanik dr. Nettl iz zunanjega ministrstva ter predsednik deželnega sodišča v Celovcu dr. Ander-luh. Zastopniki koroških Slovencev so uvodoma poudariti, da so prišli na kraj sestanka samo iz vljudnosti. V izjavi, ki so jo prebrali, so navedli več razlogov, zakaj niso pripravljeni sodetovati pri atibijskih pogovorih. Posebej so navedli ogorčenost slovenskega prebivalstva na Koroškem nad sklepom treh v avstrijskem parlamentu in koroškem deželnem zboru zastopanih strank, da se izvede ugotavljanje manjšine, in sklepom avstrijske zvezne vlade, da posreduje zakonski osnutek o spremembi zakona o ljudskem štetju, ki tako ugotavljanje omogoča, parlamentu v uzakonitev. Poudarili so, da koroški Slovenci 31 let po zlomu nacifašistične strahovlade in 21 let po podpisu avstrij- ske državne pogodbe na bazi ugotavljanja manjšine niso pripravljeni tolerirati nadaljnjih pogajanj o provizoričnih rešitvah in tudi niso voljni s tem, da pristanejo na ugotavljanje manjšine, pospešiti lastno narodnostno smrt. Mimo tega so še omenili, da minister Broda ni sporočil dnevnega reda in tudi ni posredoval obljubljenega stališča k osnutku zakona o jeziku na sodiščih, ki sta ga izdelala ZSO in NSKS. Hkrati pa je bilo v izjavi poudarjeno, da so koroški Slovenci pripravljeni pogovarjati se o končni realizaciji avstrijske državne pogodbe, vendar ne sme biti kot predpogoj postavljeno ugotavljanje manjšine. Po dvajsetih minutah so zastopniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev sestanek zapustili. Ko je koroški deželni glavar čul za prekinitev pogajanj, je dodal vrsti popolnoma nekvalificiranih izjav v zvezi z bojem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem proti ugotavljanju manjšine še eno novo. Dejal je, da ima vsak, kdor se ne strinja s sklepom treh strank, da se izvede kot predpogoj za izpolnitev določil državne pogodbe štetje posebne vrste, status izven-parlamenfarne opozicije. Že dejstvo samo, da formalno še ni prišlo do parlamentarnega sklepa, dokazuje, da je popolnoma neumestno govoriti o kaki izvenparlamentarni opoziciji. Ker ima izraz, ki ga je deželni glavar uporabil, v našem družbenem življenju negativen po- Dvo/ičnosf v manjšinski po7jf;4r; Preji?!;; rede?: je — ^^or s???o ^r%:^o poročal; že v zad?!;; Štefil^i TMŠegd Usta — delegacija jazrUJ? 7*;roJce^ ??a oUfsUa ?:a Da-??aja, Ujer je ;'??!ela pogovore z za?M7:j;??? rmrMstroT?! dr. PfeJUo, sprejel pa jo je tad; Ua?!cler dr. ArefsUp. /až?U Tirolci pod vodstvo??! svojega dežeittega glavarja H7ag?:aga so Uoteli zvedet:, Uaj ?ra??!erava aUre??it; 7lvstr:;a, da Ui spravila /ta/rjo U izpoUUtvi se zadr:;:^ določil taUo i??:e?!Ova?:ega „paUeta". /?: ?!a Da?!aja so doUili zagotovdo, da Uo avstrijska vlada argirala v Pi??!a, kjer ko zaktevala, da ??!ora /talija svoje okvez?:ost; izpo!??iti se do ko?:ca tega leta. 5vojo zaktevo ?!apra??! Da??aja ;'?; rrapra??! Pi??!a so jaž??i 7*:ro/c; seveda pri??!er?!o „ate??;e!j;'!i" i?! ^podkrepili": povedali so, da gre ?!j;dovo potrpljenje prot: kraja, der je /tadja „že poj?:: dve leti" v zaosta??ka pr: izpol?:jeva?!ja svojik okvezttosti; ttapovedad' so, da do prišlo do po?:ov?!e i?!ter?!acio?!alizacije, če dodo imeli vtis, da se reseva?:je vleče v ?!edogled,' i?! zagrozili so, da do ?:a Jaž?;em Tirolskem posta/o „spet vroče", če ??j;'kove zadteve ?!e d: kile izpo!?:jer;e. Zagotovdo, da se do avstrijska vlada zavzela v Rima za do-ko??č?:o areditev jaž?!otiroiskega vprašartja še do ko?:ca tega leta, gotovo ?U sa??!o sad te „govorice" jaž?:ot;'rodde delegacije. y1vsfr:ja je tadi s:'cer ved??o zelo od!oč?:o zastavda svoj vpdv i?! svoj agled za š:rodograd?:o okrav?:ava?!je in reševanje ??:a?:jš:'?!sd:'d vprašanj — kadar je šlo za njeno manjšino v /taliji. /e pa kazala in daže d:stve-?!o dragače?: od?!os do ??!a?:jš:'?!sde prod/e??:at:de, dadar gre za ??!a?!j-s:?!e z?!otraj ?:je?::'d ??:eja. č(ajt: pr: :zpo/?:jeva?!ja svojfd pogodde?::d odvez?:ost: do sJove?!sde :?! drvašde ?:arod?:ost?!e sdaprrost: ^vstrfja ?:: v zaosta?:da Je dve Jed, a??:pad že več dot poJtd,d :^j.*et Jef ' Tadšna dvoJ:č?:ost v ??!a?:jš:?!sd: poJJdd: :??:a seveda svoje posJe-d:'ce.- „ččdor dopašča," je agotovJJ zldcJjsd: do??::te prot: agotavJja?:ja ??!a?:jš:?! :?: za pravfce dorošdJd d'Jove??eev, „da se zožajejo pravfce ??:a?!jš:?! v y4vttr:'j:', dst: zgadJja verodostoj?:ost tad; v svojfd zadte-vad za pravfce jažafd TfroJcev." men in vsebino, pa more imeti deželni glavar le namen, da spravi koroške Slovence, ki se borijo za svoje demokratične pravice, v zvezo s tistimi elementi, ki se s terorističnimi metodami borijo proti družbenemu ustroju zapadne Evrope. Deželni glavar je tako postal eden izmed najbolj odločnih zagovornikov takih ^rešitev" manjšinskega vprašanja na Koroškem, ki imajo izrazit protislovenski značaj. Oči-vidno mu gre te za kratkoročne politične uspehe. Navedena izjava, neustrezajoča in močno politično obarvana, je nov kamenček v mozaiku te politike. Dobro sosedstvo na trhlih nogah Načelo, da je treba narodne manjšine tretirati kot mostove med sosednimi državami, je danes že splošno razširjeno in je našlo primeren poudarek tudi v zaključnih dokumentih helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Vendar pa omenjeni dokumenti tega načela ne vsebujejo le kot deklarativno izjavo, marveč nalagajo državam tozadevno tudi povsem določene dolžnosti in obveznosti, pač v spoznanju, da morejo manjšine to svojo plemenito nalogo v okviru mednarodnega sožitja in sodelovanja uspešno izpolnjevati le tedaj, če sta dejansko in vsestransko zagotovljena njihov obstoj in razvoj. O teh načelih je vedno spet govora tudi tedaj, kadar gre za odnose med Avstrijo in Jugoslavijo ali v ožjem merilu med Koroško in Slovenijo. H tem načelom se v polni meri priznavamo zlasti tudi koroški Slovenci, vendar moramo prav ob zadnjem razvoju dogodkov okoli našega vprašanja ugotoviti, da v tej situaciji žal nikakor ni mogoče govoriti o dobrih odnosih oziroma je „dobro sosedstvo" trenutno na zelo trhlih temeljih. Sklep o preštevanju, ki so ga avstrijska vlada in stranke sprejele proti upravičenim pomislekom in argumentom prizadetih manjšin ter proti svarilom in protestom Jugoslavije, je te odnose tako močno obremenil, da bi pomenilo lagati sebi in drugim, če bi kdo trdil, da obstajajo danes med Koroško in Slovenijo odnosno med Avstrijo in Jugoslavijo dobrososedski odnosi in prijateljsko sodelovanje. Krivda in odgovornost za to nerazveseljivo in za vse prizadete škodljivo stanje pa je izključno in v polni meri samo pri merodajnih političnih de- javnikih na avstrijski državni in koroški deželni ravni, ki so v svojem poslušnem izpolnjevanju zahtev nemškonacionalističnih in neonacističnih sil stopili celo na nevarno pot enostranskega revidiranja državne pogodbe z vsemi daljnosežnimi posledicami, ki jih more imeti ta korak za avstrijsko republiko. Tega se zavedajo in le tako je mogoče tudi razumeti naravnost bolestno hlastanje za vsako najmanjšo priložnostjo, da bi „dokazali", kako „dobri" so kljub vsemu temu odnosi med sosednjima deželama in državama. Vzemimo na primer obisk koroških novinarjev v Ljubljani (ki se ga naš list iz protesta proti takemu razvoju dogodkov ni udeležil, ker ni hotel sodelovati pri ustvarjanju lažne „idile" dobrega sosedstva v trenutku, ko se je slovenska narodna skupnost na Koroškem znašla pred zelo resnimi in usodnimi odločitvami). Argumenti, ki so jih izrazili predstavniki Slovenije proti sklepu o preštevanju, po „za-slugi" koroškega tiska in njegove že znane prakse polovičnih resnic v tukajšnji javnosti niso imeli skoraj nobenega odziva, toliko bolj pa so odjeknile besede o dobrem sosedstvu in prijateljskem sodelovanju. Posebno daleč je šel pri tem deželni glavar Wagner, ko je zavzel stališče k izjavam podpredsednika slovenske vlade Čačinoviča. Odločne besede, s katerimi je Čačinovič obsodil nameravane ukrepe proti manjšini in opozoril na posledice take politike, je Wagner dosledno preslišal (saj je tozadevne argumente prizadete manjšine ter urad- nih forumov Slovenije in Jugoslavije že dva dni prej zelo zviška zavrnil kot neresnične, torej kot laž!); zdaj je Wagner videl v Ljubljani samo ..razveseljiva znamenja zmanjšanja napetosti" in je v smislu ..načelne soglasnosti o potrebi politike dobrega sosedstva" kar nekam ukazovalno zaključil, da so v sosedskih odnosih raznovrstne možnosti razvoja, „ki jih en sam problem — mišljeno je manjšinsko vprašanje — ne bi smel bremeniti". Za tistega, ki pozna razvoj manjšinskega vprašanja na Koroškem, je na podlagi takih izjav možen le ta zaključek: Kaj se boste razburjali zaradi koroških Slovencev, ko pa smo tako dobri prijatelji in sosedi; z manjšino pa bomo že sami opravili, saj imamo tozadevno dovolj izkušenj. Ob vsem tem se pač ni čuditi tistim, ki začenjajo dvomiti v učinkovitost protestnih izjav, ki jih v teh dneh sprejemajo na najrazličnejših ravneh v Sloveniji in Jugoslaviji. Zlasti pa v resnost teh protestov ne bodo verovali na merodajnih mestih v Avstriji, dokler bodo vzporedno z verbalnimi svarili pred negativnimi posledicami za meddržavne odnose še naprej potekali prijateljski pogovori o razširitvi gospodarskega sodelovanja med obema državama. Vse to se dogaja v trenutku, ko je manjšina zaradi popolnega nerazumevanja in brezobzirnega diktata merodajnih v Avstriji prisiljena prekiniti pogovore z vlado, če noče tudi še sama prispevati k svoji lastni narodnostni smrti. Ob takih dejstvih je „dobro sosedstvo" in ..prijateljsko sodelovanje" res zgrajeno na zelo trhlih temeljih . . . Ostri protesti po vsej Jugostaviji: Upravičeni so dvomi v demokratičnost avstrijske države Tudi v avstrijski javnosti raste odpor proti ugotavtjanju manjšine Krog organizacij in ljudi, ki nastopajo proti ugotavljanju manjšine, se vedno bolj širi. Na svojem spomladanskem zasedanju se je tudi Katoliško moško gibanje Avstrije soglasno izreklo proti vsakršnemu ugotavljanju manjšine ter izrazilo solidarnost s koroškimi Slovenci in z gradiščanskimi Hrvati. V izjavi Katoliškega moškega gibanja je med drugim rečeno, da slovenska narodna skupnost zaradi njenega položaja nima le pravice do enakopravnosti, temveč ima pravico do posebne zaščite in izdatnega pospeševanja s strani vseh drugih Avstrijcev. Pravi, da znaten del slovenske manjšine ne bi mogel uveljaviti svojih pravic, če bi prišlo do predvidenega štetja posebne vrste. Nazadnje izraža gibanje v svoji izjavi bojazen, da bi utegnilo priti na južnem Koroškem do ponovnih nemirov med prebivalstvom. Izjava Katoliškega moškega gibanja je brez dvoma pomembno dejanje, saj ob ..demokraciji", ki vlada v Avstriji, danes ni preveč „zaslužno" odločno nastopiti proti nameravanemu štetju posebne vrste. Podobne izjave koroški Slovenci še posebej pogrešamo med organizacijami socialistične stranke, ki zlasti na Koroškem vedno bolj zahaja na nacionalistične pozicije. Ustvarjalce javnega mnenja je v zvezi z izjavo imenovanega gibanja najbolj zanimalo, ali se je katoliško moško gibanje ^solidariziralo" z zahtevami slovenskih osrednjih organizacij. Član koordinacijskega odbora dr. Waldstein je odgovarjal na sicer provokantna vprašanja v zvezi z izjavo v radiu zelo previdno in nazadnje menil, da se bo morala cerkev zanimati za tiste, ki stojijo med obema narodoma, kar na Koroškem v političnem jeziku pomeni, da se bo zanimala za „vindišarje". Taka manjšinska poiitika nasprotuje duhu in črki državne pogodbe Sklep avstrijske vlade o preštevanju manjšin ter določitev odstotka (25 %), od katerega naj bi bilo odvisno izpolnjevanje obveznosti iz državne pogodbe — to sta ukrepa, ki sta naletela na najodločnejši odpor in protest tudi v Jugoslaviji. Tako je predsedstvo SR Slovenije glede teh ukrepov ugotovilo, da pomenijo "Očiten pristop k reviziji avstrijske državne pogodbe, v kateri giede uresničevanja varstva manjšin niso predvideni nikakršni pogoji in kvaiifikacije". Hkrati pa predstavlja to ravnanje avstrijske vlade in strank tudi „popu-ščanje protidemokratičnim in neonacističnim siiam, zaradi česar protestirajo proti temu v Avstriji ne samo prizadeti manjšini, temveč vsi, ki se zavedajo usodnosti takšne poii-tike". V stališču predsedstva SRS je dalje rečeno, da sklep avstrijske vlade in strank krši načela sklepne listine helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Vzdrževanje vzdušja, v katerem ni možno trezno, rea-iistično in v sporazumevanju z manjšinama reševati njun položaj in zagotoviti uresničevanje avstrijske državne pogodbe dosledno in v celoti, pa otežuje prav tako urejanje drugih odprtih vprašanj in vzajemno koristno sodelovanje med Jugoslavijo in Avstrijo, poudarja predsedstvo SRS in pravi, da takšna politika lahko koristi samo tistim silam, ki jim ne ustreza razvoj dobrih odnosov med obema državama. Ob koncu predsedstvo SR Slovenije na-glaša, da se mora slovenska narodna skupnost v Avstriji, ki je v tisočletju svojega avtohtonega življenja na tem ozemlju preživela toliko težkih udarcev in je ni mogla uničiti nacistična politika genocida, skupno s hrvaško narodno skupnostjo dvajset let po podpisu državne pogodbe ponovno boriti proti novim metodam ogrožanja njunega narodnostnega obstoja in pravic. "Predsedstvo SR Slovenije ugotavlja, da so zadnji postopki avstrijske viade izzvati spiošno ogorčenost siovenskega in vseh jugosio-vanskih narodov in narodnosti, ki v svojih protestih zagotavijajo vso podporo narodnostnima manjšinama v njunem pravičnem boju." Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije v svoji izjavi poudarja, da dogovor o preštevanju, ki ne upošteva upravičenih predlogov obeh manjšin, ,,še temboij preseneča, ker je bii sprejet v času, ko so odnosi med sosednjima državama razodevati pozitiven razvoj, ki je vsekakor v skiadu s trajnimi in živtjenjskimi interesi naših narodov in narodov Avstrije, prav tako pa tudi s heisinškimi dokumenti o varnosti in sodeiovanju v Evropi". Prav tako pa to dejanje odstopa tudi od prizadevanj obeh držav za pozitivno ureditev odprtih vprašanj med Jugoslavijo in Avstrijo. SZDL Jugoslavije izraža prepričanje, da bodo demokratične in napredne sile Avstrije premostile takšno negativno tendenco pri reševanju položaja in pravic manjšin, nato pa zaključuje: ..Dostedna izpoinitev dotoči! državne pogodbe gtede poiožaja in pravic jugostovanskih narodnostnih manjšin, brez stehernega postavijanja pogojev s preštevanjem aii ugotavijanjem manjšin, bi bii dokaz, da so v sosednji Avstriji premostiti tendenco po reviziji državne pogodbe, kakor tudi, da žeti repubtika Avstrija v hetsinškem duhu prispevati k sporazumevanju in sode-tovanju na mednarodnem področju, na notranjem pa k razvoju demokracije in humanizma." Posebno odločno je protimanjšinske ukrepe v Avstriji obsodila republiška konferenca SZDL Slovenije. Ugotavlja, da pomeni dogovor o preštevanju manjšin revizijo državne pogodbe, obenem pa grob napad političnih predstavnikov večinskega naroda na pravice manjšine in na njen obstoj. Dogovor o odstotku, na katerega je žal pristala tudi socialistična stranka, ki ima v parlamentu absolutno večino, je ugodno presenetil le nacionalistične skrajneže v Avstriji, demokratično javnost pa najresneje opozoril na vpliv teh profašističnih in razbijaških elementov. ..Stovenskt narod !n jugostovanski narodi pa tudi avstrijsko tjudstvo se zopet soočajo z vprašanjem, kaj in koiiko pomenijo besede in podpisi najodgovornejših predstavnikov Avstrije, pa naj gre za avstrijsko državno pogodbo, hetsinške dokumente ati javna zagotovita. Sprašujejo se, kakšna je demokracija v tej dežeti, ko sktepajo dogovore proti votji manjšine in brez nje ter na račun njenega obstoja." SZDL Slovenije spominja, da ni prvič, da hočejo Slovence zbrisati iz krajev, kjer živijo tisoč let. ,,Znani so primeri," je rečeno v izjavi, ,,ko uradna statistika druge avstrijske repubiike desetka Siovence tako, kot jih ni niti nacistična Nemčija." Ne bo prvič, da se bodo Slovenci temu uprli in branili svoje pravice, opozarja SZDL Slovenije ter zagotavlja, da bodo pri tem imeli polno podporo matičnega naroda in vse jugoslovanske skupnosti. Ostro so protestirate tudi razne druge organizacije, občinske skupščine, šolska mladina in sploh najširša javnost tako v Sloveniji kot tudi v ostali Jugoslaviji. Tako je Zveza sindikatov Slovenije poudarila, da sklep o preštevanju ni le dejanje, uperjeno zoper manjšino, temveč pomeni tudi revizijo državne pogodbe in močan korak nazaj tako v razvoju manjšine, kot tudi v splošnem demokratičnem razvoju Avstrije. ,,To dejanje je izraz popuščanja zahtevam naj-botj nazadnjaških avstrijskih krogov, ki s svojimi neprestanimi pritiski, tako na manjšino kot na vse kar je naprednega, žeiijo obnoviti vzdušje htadne vojne in preprečiti prizadevanja za mir in sodetovanje med obema državama in v Evropi naspioh." ZSS izraža prepričanje, da se napredna avstrijska demokratična javnost in delavski razred Avstrije zavedata daljnosežnosti posledic take odločitve in da bosta storila vse, da bi preprečiti nadaljnji razvoj v tej smeri. Zveza socialistične mladine Slovenije pa poudarja, da se je ob protimanjšinskih ukrepih ponovno izkazalo, da so upravičeni dvomi v demokratičnost avstrijske države — saj gotovo ni demokratična država, v kateri oblasti ne izpolnjujejo državne pogodbe. Poleg Solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev, v katerem je združenih že več kot 20 organizacij ne glede na narodno ali politično opredeljenost njihovih članov, se je na Dunaju osnoval še poseben Akcijski komite proti ugotavljanju manjšin in za pravice koroških Slovencev, ki je prejšnji teden poslal zvezni vladi in državnim poslancem zelo odločno izjavo proti vsakemu preštevanju ter zahteval popolno uresničitev pravic manjšin brez vsakega povezovanja s kakršnimikoli števili. Izjavo je podpisalo več kot 300 osebnosti iz političnega, kulturnega in družbenega življenja Avstrije; med podpisniki so znani znanstveniki in univerzitetni profesorji z Dunaja in iz drugih univerzitefnih mest, nadalje številni novinarji in publicisti, predstavniki raznih organizacij in združenj, pa tudi mnogi posamezniki, med njimi na primer celo sin kanclerja Krei-skega z ženo ter mnogi drugi, ki so izrazili solidarnost s koroškimi Slovenci v boju proti krivičnemu diktatu vlade in treh strank. V izjavi komite opozarja, da je Avstrija že pred dvajsetimi leti dosegla svojo neodvisnost s podpisom državne pogodbe, vendar pa narodne manjšine v Avstriji še vedno čakajo na popolno uresničitev pravic, ki so jim bile zagotovljene v državni pogodbi. ..Zaradi tega neiipotnjevanja državne pogodbe pa trpi ugied Avstrije v svetu," je rečeno v izjavi, ki potem navaja, da so koroški Slovenci ogroženi v svojih zakonitih možnostih razvoja in s tem tudi v svojem obstoju kot narodnostna skupnost, ker slovenski otroci nimajo pouka v materinem jeziku, ker Slovenci svojega jezika praktično ne morejo uporabljati pred uradi in sodišči in ker kraji njihove naselitve niso označeni tudi v njihovem jeziku. ..Medtem ko mednarodni strokovnjaki, med njimi tudi Avstrijci, že doigo zahtevajo, da manjšine potrebujejo ne te posebno zaščito, marveč tudi posebno pospeševanje, pa naj bi bite pravice stovenske narodne skupnosti v Avstriji vezane na posebno štetje," je rečeno v izjavi. ..Takšno štetje nasprotuje duhu državne pogodbe; poteg tega pa bi tak popis tahko ugotovit samo to, kako mato Avstrijcev se daneš še upa biti Siovenec." Zaradi tega podpisniki izjave odločno odklanjajo sleherno ugotavljanje manjšine ter pozivajo zvezno vlado in parlament, da v celoti izpolnita člen 7 državne pogodbe. Kajti: ,,Če hoče biti avstrijska potitika zago-tavtjanja in ohranjanja miru v Evropi in v svetu še naprej verodostojna, potem samospoštovanje vseh Avstrijcev terja, da uresničijo širokogrudno pospeševanje manjšin v smistu mednarodne pogodbe." Poleg izjave, ki jo je poslal vladi in parlamentu, je Akcijski komite proti ugotavljanju manjšin in za pravice koroških Slovencev pripravil še obširno dokumentacijo, v kateri prikazuje zgodovino, razvoj in današnjo problematiko boja za uresničitev manjšinskih pravic v smislu člena 7, na drugi strani pa prikazuje tudi nastanek in resnični namen zahteve po ugotavljanju manjšine. V tej dokumentaciji je med drugim prikazano, kako so bili koroški Slovenci v prvi republiki ogoljufani za vse tisfo, kar so jim širokogrudno in svečano obljubljali pred plebiscitom; kako so bili v dobi nacizma obsojeni na smrt, vendar so se tej obsodbi uprli in prav z njihovim prispevkom v oboroženem boju proti fašizmu se je ponašala Avstrija na pogajanjih za državno pogodbo. Posebno obširno pa je dokumentirano, kako nemški nacionalisti danes nadaljujejo staro protislovensko politiko; kako daleč sega njihov vpliv, ko pred njimi kapitulirajo ne le varnostne oblasti (npr. pri protizakonitem podiranju uradnih dvojezičnih napisov leta 1972), temveč tudi odgovorni politični dejavniki v deželi in državi, ki zdaj poslušno izpolnjujejo zahtevo teh sil po preštevanju in s tem po statistični likvidaciji manjšine. . Kdor dopušča, da se pravtce manjšine v Avstriji v nasprotju z vsakim zakonom tako zožujejo, tisti postane neverodostojen tudi v svojih zahtevah po izpotnitvi upravičenih žetja južnotirotskega prebivatstva," je rečeno v omenjeni dokumentaciji, ki se zaključuje z ugotovitvijo: ..Taka potitika nasprotuje duhu tn črki avstrijske državne pogodbe; zato se ji je treba odtočno upreti!" „Stetje je smrt" Ugledni strokovnjak za manjšinska vprašan;a proj. dr. Pkeodor Velter je okjavll v tednika ,, DA Parčke" (štev. 9 z dne 2#. 2. 7976) članek z naslovom ,,Pjadsko štetje je smrt Ijadstva" (Volkszaklang At Volkstod). /zgleda, pravi Velter, <7% je s sporazamom trek strank o Ijadskem štetja posede vrste H o 21-odstotn! klavzall vsaj na Koroškem ,,z<2gotovl;e7M zmaga etnične večine nad etnično nMn/slno", čeprav sta osrednji slovenski organizaciji še neposredno pred tozadevnim sklepom ponovno svarili pred takšnim štetjem posebne vrste ter ga — ker v Visiva pomeni aradno agotav-Ijanje manjšine — kot doslej odločno odklonili. Morda ki se dalo takšno štetje le zagovarjati, če H se zakonodajalec In večinski narod odločila, da kosta po !z-vedkl štetja vellkodasna do manjšine, meni Velter, ki pa potem prlkljat ,,Poda sklep politični/? strank o 23-odstotn! klavzall kaže, da se z Ijadsklm (jezikovnim) štetjea posekne vrste slovenski narodnostni skapnostl pripravlja smrt, pa čeprav pokadnlkl tega ukrepa tega ne nameravajo." Pri tem Velter razlaga, da ,,smrt ljudstva" seveda ne pomeni rodomora (genocid) v smisla avstrijskega In mednarodnega kazenskega prava, temveč da gre za ,,ka!tarn! rodomor" (Caltaral genocide) v smisla resolaclje oziroma konvencije OZN. Da je nameravano štetje asmerjeno zoper jezik manjšine In da pomeni anlčenje etničnega klstva Ijadstva ali .etnocid", atemeljaje Velter s tem, da ki ok tako visokem odstotka (23 "/o) po Izvedkl štetja le 3 do največ 7 okčln na jezikovno mešanem ozemlja Imelo še tolikšen odstotek manjšinskega preklvalstva, da ki prišle v poštev za določila člena 7. Od apravnlk ter sodnik okrajev pa niti eden ne ki kil več dvojezičen, tako da ki morali že sedanji skopi zakon o sodnem jezika aklnltl namesto razširiti. ,, Pes, da ki v nasprotja s sedanjim sicer ne pravnim, vendar dejanskim stanjem Imelo nekaj okčln In določeno število naselij dvojezične krajevne napise," meni Velter, ,,vendar ki to Imelo le slmkollčen pomen, kajti konec konca ki kilo to zelo majkno ozemlje, ki v nokenem primera ne ki kilo niti jezikovno mešano strnjeno področje." ,,Pako ki se narodno amlra-nje slovenske narodnostne skapnostl Izredno pospešilo," poadarja Velter, ,,!n na tem tadl zakon o pospeševanja manjšin ne more nič spremeniti, kajti pospeševati se da le take narodnostne skaplne, ki dejansko kot tadl pravno ok-stajajo. Če pa je narodnostna skapnost vsled Ijadskega štetja, ker so s takim štetjem posekne vrste povezane njene določene pravice, Izamrla, ji tadl noke-no jlnančno pospeševanje ne more več koristiti." Po vsem tem prlkaja Velter do zakljačka, ,,da za Koroško načrtovana aredltev pomeni konec okstoja narodnostne skapnostl — v kolikor se le-ta ne ko z vsemi razpoložljivimi zakonitimi sredstvi postavila v kran." Psihološki vidiki današnje koroške ..stvarnosti" Narocfnosfna mimiTrri/a aii navidezno poin/čen;e D^Z; č/ofe^ r^ZM;ZšZ;7; o pot%j-čeM;M, Z;oZ; prZZ;a;4 Jo 5pozH%M;%, J^ te ZreseJe ne Mpor^Z;Z;^M;o pnfu. Po-tM;čeM;e pon;eMZ M%n;reč Mf^%; Jo-^oČMeg^. 7čaZ;