ŠTEVILKA 180 LETO XVI 30. SEPTEMBER 1982 brestov obzorn i k glasilo delovne organizacije Brest danes in jutri UTRDITI SEDANJI GOSPODARSKI POLOŽAJ -PRIHODNOST Za sedanje stanje v mednarodnih gospodarskih odnosih so značilni — na kratko povedano — izredno močna recesija, ki jo spremlja več deset milijonov brezposelnih samo v razvitem svetu, vse večji prepad med razvitimi in nerazvitimi deželami, lokalne vojne, blokovski gospodarski, vojaški, politični in psihološki pritiski, ki Povzročajo tudi na gospodarskem področju resne preobrate ter težave z energijo (nafta, plin) in surovinami. Jugoslavija se kot neuvrščena država podobno kot druge manj razvite spopada s temi težavnimi razmerami, kar nedvomno močno vpliva na njeno gospodarstvo. Na naš gospodarski položaj ypliva tudi velika devizna zadolženost. Zato je bil sprejet poseben zakon, ki je omejil pravico do razpolaganja z deviznimi prilivi, v našem primeru na 24,24 odstotka. V takih primerih je dobila proizvodnja za izvoz osrednje mesto v letošnjem gospodarskem načrtu. Industrijska Proizvodnja pa se je od januarja do julija letos v primerjavi z ynakim lanskim razdobjem povečala le za 0,7 odstotka. K temu dodajmo še ugotovitev, da smo za letos načrtovali 15 odstotno rast vseh cen, že sredi leta pa smo ugotovili, da so cene presegle dogovorjene okvire. Ukrep je znan: zamrznitev cen. Ta omejitveni ukrep nas ni hudo prizadel, gledano strogo računsko, hujši ukrep je zaostrovanje pri potrošniških kreditih in povečanje obrestnih mer za skoraj vse kredite. Tudi pri izvozu na konvertibilni trg ne dosegamo zastavljenih ciljev in jih najbrž tudi do konca leta ne bomo dosegli. Ne uresničuje se napoved o 12 odstotnih višjih cenah v izvozu; nasprotno, vedno več je zahtev o znižanju cen. Vsak jubilej — bodisi širše družbene skupnosti ali delovnega kolektiva bodisi posameznika — pomeni več ali manj slavnostni trenutek na življenjski poti, obenem pa tudi opozorilo, naj se trezno ozremo nazaj in pretehtamo leta, ki so minila, ocenimo sedanjost in resno razmislimo, kako naj za- stavimo To Vi let B naše rihodnja pota. petintrideset let Bresta. Teh petintrideset zvoja je v marsičem tudi podoba razvoja (e skupnosti in poti, ki smo jo prebro-anjih, pa tudi z velikimi dosežki v go-upravljanju. katerih delamo in živimo, so za ce- skupnost težavne, so naši gospodarski a ne nepremagljive, rezultati tudi v teh Sicer pa a trenutki vitai 't^nočnejši in b likovanju i^e 'no^fe ubran tua in. tudi nekoliko 11 pa nedvomni tosu in šeac^os^m^^^nUšljtU,lj o pnnuanosiv. In da ne pozabimo. Z Brestovim jubilejem je tesno povezan tudi Brestov obzornik. Ob dvajsetletnici Bresta je bilo njegovo rojstno leto in odtlej je petnajst let sleherni mesec prišel med vas. Da bi bil lahko še vernejša zrcalna podoba življenjskega utripa v naši delovni organizaciji in širši družbeni skupnosti, pa bo potrebnega še več sodelovanja in demokratične izmenjave mnenj vseh, ki resnično živijo z našim kolektivom. Ob petintridesetletnici Bresta iskrena zahvala vsem, ki so ga ustvarjali in ustvarili z našo skupno željo, da bi še naprej Z njim utripala in rasla Notranjska ter njeni ljudje. Uredništvo ZA BOLJŠO Ugotavljamo, da delitev osebnih dohodkov v nekaterih delovnih organizacijah ne temelji na ustvarjenem dohodku in višji produktivnosti, skratka, ne držimo se družbenega dogovora. To gotovo ni v prid stabilnejšim razmeram na našem trgu, še najmanj pa obvladovanju vseh vrst porabe in potrošnje. To je tudi udarec vsem tistim delovnim kolektivom, ki v težkih razmerah gospodarske stabilizacije prejemajo nizke osebne dohodke. Lahko zaključimo, da se gospodarska gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji kljub nekaterim uspehom ne uresničujejo in ne gibljejo v resolucij skih in planskih okvirih. KAKO JE V LESARSTVU Podobno stanje kot v gospodarstvu na sploh ugotavljamo tudi v slovenski lesni industriji, le da je v njej položaj še neugodnejši. Fizični obseg proizvodnje pohištva je ob polletju padel na indeks 92,2, produktivnost v končni predelavi lesa pa je padla za 6,2 odstotka. Po podatkih splošnega združenja lesarstva Slovenije znaša indeks cen za proizvodnjo žaganega lesa in plošč 100,3, v proizvodnji končnih lesnih izdelkov pa 105,1, kar je popolnoma v skladu z dogovorjeno politiko cen za leto 1982. Delež dohodka v celotnem prihodku, doseženim z izvozom, je sicer v primerjavi z lanskim prvim polletjem porasel, vendar je vprašanje, če bo isto razmerje doseženo na koncu leta — 16,8 odstotka. Tudi v razporeditvi dohodka so opazna negativna gibanja, saj porabljena sredstva naraščajo hitreje kot celotni prihodek. Lahko torej zaključimo, da so na letošnje polletne rezultate gospodarjenja organizacij združenega dela s področja gospodarstva in s tem seveda tudi na finančne rezultate lesarstva, močno vplivale izjemno težavne in neugodne gospodarske razmere, ki jih lahko opredelimo v štiri glavne smeri: — omejene uvozne možnosti in dodatno omejevanje razpolaganja z devizami, kar je zaostrilo in otežilo redno in pravočasno oskrbovanje s surovinami in repromateriali; — cene — in sicer predvsem surovin, energije in repromate-rialov — so prebile raven, določeno z resolucijo, kljub temu pa niso na vseh področjih enake ugodno vplivale na rezultate; — v glavnem vsa poraba, skupna kot splošna in pri mnogih tudi osebna, presega dogo- vorjena razmerja in povečuje obremenitev dohodka delovnih organizacij; — povečana amortizacija je prav tako močno vplivala na finančne rezultate. POLOŽAJ BRESTA Položaj Bresta je v takšnih mednarodnih in domačih razmerah še bolj zaostren glede na nekatere njegove specifičnosti: — močna dotrajanost finalnih kapacitet in s tem težave pri prilagajanju zahtevam domačega in zunanjega trga; — izredno nizka stopnja dohod-kovnosti skoraj vseh temeljnih organizacij; — velika zadolženost kot posledica skromnih lastnih sredstev in slabših ekonomskih učinkov od načrtovanih (rentabilnost naložb), kar povzroča velike likvidnostne težave; — uvajanje novega proizvoda — negor plošč na domačem in tujem trgu, ki ga spremlja že tretje leto izguba; — velike devizne obveznosti za tuje kredite, ki so padle v čas odplačil, ko so se bistveno spremenila razmerja glede pravic razpolaganja z devizami; — nujnost povečanja izvoza v fizičnem obsegu, ki ga terja vse težja prodaja na domačem trgu, potrebe po uvoznih materialih in ne nazadnje tudi kreditne devizne obveznosti; pri tem pa ugo- (Konec na 2. strani) Brest danes in jutri (Nadaljevanje s 1. strani) tavljamo da je dohodkovna motiviranost kljub vsem stimulacijam še vedno slaba, čeprav jo bo treba v dolgoročnem pogledu prej ali slej postaviti v ospredje; — nov sistem nagrajevanja in poenotene jubilejne nagrade bodo zahtevale dodatna finančna sredstva. Lahko bi še naštevali druge probleme v poslovanju Bresta, od proizvodnih stroškov, stroškov transporta, reklamacij, propagande, do velikih režijskih stroškov, vendar mislim, da tega ni potrebno še posebej izpostavljati, ker se s temi vprašanji ubadajo tudi druge delovne organizacije. V proizvodnji smo na Brestu v osmih mesecih dosegli 62,5 odstotka letnega plana, kar pomeni, da zaostajamo za 4 odstotke. Prodaja na domačem trgu je v osmih mesecih v primerjavi z lanskim letom močno porasla, vendar še vedno nekoliko zaostaja za načrtovano. Izvoz na konvertibilno področje je porasel v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 35,8 odstotka, tako da je dosežen letni plan že s 53,4 odstotka. Slabši so izvozni rezultati na klirinškem področju, kar vpliva na to, da je skupni plan izvoza dosežen s 53,4 odstotka. Uvoz smo v letu 1982 znova bistveno zmanjšali, tako da dosegamo le 39,2 odstotka načrtovanega letnega uvoza, plan uvoza s konvertibilnega področja pa je dosežen z 48,3 odstotka letnega plana. Od ostalih kazalcev bi omenil le še osebne dohodke, ki so v letošnjih sedmih mesecih narasli za okoli 15 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, kar pomeni, da so realni osebni dohodki padli za okrog 11 odstotkov. URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA NAČRTA Oglejmo si, kako v letih 1981 in 1982 uresničujemo zastavljeni srednjeročni načrt. 1. Izvoz je najbolj svetla točka, saj smo načrtovali, da bo letna stopnja rasti 11,8 odstotka, povprečna stopnja rasti v teh dveh letih pa je 30,4 odstotka. 2. Prodaja na domačem trgu se suče v načrtovanih okvirih, Splošno gradbeno podjetje GRAD v Postojni, ki precej gradi tudi na našem območju, je nedavno praznovalo 35-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so BRESTU podelili posebno plaketo za uspešno dolgoletno poslovno sodelovanje. čeprav nam na nekaterih območjih (Slovenija) upada. 3. Na področju investicij se držimo dogovorov. Večjih naložb v letih 1981 in 1982 nismo načrtovali, razen v TOZD Prodaja za razširitev prodajne mreže in nabave opreme za računalnik. Prodajalni v Titovem Velesu lani in v Banja Luki letos sta že odprti, do konca leta pa sta predvideni še v Skopju in Splitu. Lahko ugotovimo, da se zelo dosledno držimo sprejetih dogovorov, hkrati pa nam slaba likvidnost omejuje večje naložbene dejavnosti. 4. Fizična rast proizvodnje je bila načrtovana s povprečno 2,8 odstotno letno rastjo. V letu 1981 smo dosegli 2,9 odstotno rast, letos pa je fizični obseg padel za 5,3 odstotka kot posledica hitrejšega naraščanja izvoza (manjše serije, hitre menjave programov) in zastojev pri oskrbi z repromaterialom in energijo ter zmanjšanja razpolagalnih pravic z devizami. 5. Družbeni proizvod naj bi letno naraščal za 3,2 odstotka, dejansko pa nam je leta 1981 padel za 19 odstotkov, za letos pa predvidevamo padec za okrog osem odstotkov. Glavna razlaga za to sta hitrejša rast porabljenih sredstev kot prodajnih cen in povečanje izvoza. 6. V srednjeročnem planu smo načrtovali, da bo produktivnost naraščala letno z 2,6 odstotka. V letu 1981 se je povečala za 3,9 odstotka, v prvem letošnjem polletju pa je padla za 1,9 odstotka in je vprašljivo, če bomo do konca leta dosegli načrtovano rast za 1,7 odstotka. 7. Ekonomičnost kot razmerje med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi je v primerjavi z opredeljeno rastjo v srednjeročnem načrtu v letu 1981 nižja za 8,1 odstotka in letos za 15,4 odstotka. To je posledica prehitrega naraščanja cen surovin in repromaterialov oziroma porabljenih sredstev. 8. Rentabilnost se nam tudi v letu 1981 in letos slabša, saj smo v srednjeročnem planu načrtovali, da bomo na 100 dinarjev ustvarili 55,6 dinarjv dohodka, dejansko pa smo ga v letu 1981 ustvarili 40,3 dinarjev, za letos pa ocenjujemo, da ga bo ustvarjenega 39 dinarjev. Odločilno vplivata na to slabša dohodkov-nost in slabša učinkovitost investicij od načrtovanih. Vse te ugotovitve nam kažejo, da srednjeročnega plana na nekaterih kvalitativnih področjih ne uresničujemo v celoti. POGLAVITNE PRIHODNJE USMERITVE IN NALOGE Potrebne so globlje, temeljitejše analize vzrokov in primerjave s sorodnimi organizacijami. Na osnovi teh ocen moramo pripraviti kratkoročne in tudi dolgoročne naloge in ukrepe, če nočemo, da bomo stali ob strani kot opazovalci dogajanj, ne pa odgovorni nosilci razreševanja. Zato moramo najresneje zastaviti naše strokovno, samoupravno in najširše družbeno politično delo. Potrebni sta kar največja delavnost in odgovornost vsakega izmed nas na Brestu, glede na delo in naloge, ki jih opravljamo, glede na samoupravno in družbeno politično dejavnost. Da bi to dosegli, moramo organizirati delo zlasti na naslednjih področjih: L Temeljito moramo oceniti sedanje proizvodne programe in pripraviti predlog za njihove spremembe in dopolnitve. Pri tem je treba proučiti možnosti za večjo finalizacijo lesa in ne-gor plošč. Oceniti moramo, kako povečati proizvodnjo masivnega in ploskovnega pohištva za izvoz ter analizirati proizvodne programe za domače tržišče. Obenem je treba oceniti tudi možnosti za uvajanje drugih programov, pa tudi, kakšna bo delitev dela v SOZD Slovenijales in v lesni industriji nasploh. Reševanje teh vprašanj je treba zastaviti v smislu kratkoročnih in dolgoročnih rešitev. Pri kratkoročnih do leta 1985 moramo izhajati predvsem iz sedanje tehnologije, ki se bo glede na finančne možnosti le malo obnavljala in dopolnjevala. Dolgoročne rešitve pa bodo zahtevale bolj temeljito poseganje v tehnologijo, organizacijo in kadrovanje, skratka, tudi v nove investicije. 2. Izvoz je eksistenčno vprašanje Bresta in njegovega prihodnjega razvoja. Zato je treba natančno opredeliti, kaj so naši izvozni programi v kratkoročnem in dolgoročnem pogledu. Posebej moramo analizirati naše izvozne usmeritve na konvertibilno in klirinško področje ter možnosti za povečevanje maloobmejnega prometa — po izvoznih programih, temeljnih organizacijah in za celotno delovno organizacijo. Doseči moramo še večji delež našega izvoza v strukturi proizvodnje in celotnega prihodka. Vsebinsko moramo analizirati in zastaviti organizacijo izvoza in uvoza v smislu neposrednega oziroma posrednega poslovanja. 3. Na osnovi tako opredeljenih razvojnih načrtov moramo izdelati delitvena razmerja celotnega prihodka in dohodka in iz tega pripraviti: a) program rasti amortizacije in akumulacije; b) program uporabe in koriščenja bruto akumulacije, c) program rasti in uporabe rezervnega sklada. 4. Izdelati moramo analizo strukture in gibanj dinarskih in deviznih sredstev z vidika zadolženosti in na tej osnovi pripraviti kratkoročne in dolgoročne programe ukrepov. Posebej moramo opredeliti politiko kreditiranja prodaje, pri čemer je potrebno upoštevati, da tudi finančne možnosti poslovnih bank upadajo. 5. Na osnovi sprejetega sistema vrednotenja zahtevnosti del in nalog moramo dograditi metode za spremljanje učinkovitosti dela, tako da bodo čim bolj odvisne od obsega in kvalitete opravljenega dela ter ustvarjenega dohodka. 6. Temeljito moramo oceniti sedanjo organiziranost Bresta in posameznih temeljnih organizacij ter skupnih dejavnosti z vidika večje gospodarske učinkovitosti, poglobitve in učinkovitosti samoupravljanja. Ob tem moramo posebno pozornost posvetiti naslednjim vprašanjem: — organiziranosti v skladu z določili zakona o združenem delu in s stališči kongresov ZKJ in ZKS; — organiziranosti in delovanju organov upravljanja, njihovih pristojnosti in obsegu dejanskega odločanja delavcev; — organiziranosti reševanja skupnih nalog v sklopu delovne skupnosti in temeljne organizacije PRODAJA zlasti glede nalog, kot so marketing, funkcioniranje zunanjetrgovinske dejavnosti in njena povezava z domačim trgom, obseg in cilji razvoja ter možnosti v inženiringu, možnosti ob avtomatski obdelavi podatkov in podobno; — obsegu in funkcionalnosti pri zadovoljevanju potreb na področju družbene prehrane, rekreacije, kulture, zdravstva in stanovanjskega standarda; — delovanju in povezovanju ter informiranosti med posamez- PROGRAM LETOŠNJIH PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE 19. OKTOBRU IN 35-LETNICI BRESTA SOBOTA, 9. 10. 1982 ob 9. uri športna dvorana v Cerknici — košarkarski turnir — sodelujejo Cerknica, Helios Domžale, Postojna, Triglav Kranj ob 17. uri finale NEDELJA, 10. 10. 1982 ob 10. uri v Cerknici — kolesarsko prvenstvo osnovnih šol za prehodni pokal KK Gradišče PETEK, 15. 10. 1982 ob 17. uri — Dom kulture Stari trg, ob 20. uri Kinodvorana Cerknica —- monodrama Lizika v izvedbi Milene Muhičeve SOBOTA, 16. 10. 1982 ob 8. uri — športna dvorana v Cerknici — strelski turnir — sodelujejo Brest, Ilirska Bistrica, Kamnik, Kovinoplastika, Maribor, Nova Gorica, Postojna NEDELJA, 17. 10. 1982 ob 10. uri — svečana seja skupščine KS Loška dolina v Starem trgu ob krajevnem prazniku ob 11. uri — odkritje spominske plošče Lojzetu Perku na rojstni hiši v Starem trgu ČETRTEK, 21. 10. 1982 ob 16. uri otvoritev prostorov vzgojno varstvene enote v Novi vasi na Blokah PETEK, 22. 10. 1982 ob 12. uri — položitev temeljnega kamna za novo orodjarno in livarno Kovinoplastike v Ložu ob 18. uri — stara šola v Cerknici — otvoritev notranjske galerijske zbirke SOBOTA, 23. 10. 1982 ob 9. uri — salon Bresta v Cerknici — otvoritev razstave o razvoju Bresta OSREDNJA PRIREDITEV ob 10. uri — delavska restavracija Bresta v Cerknici — svečan zbor delegatov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij in skupnega delavskega sveta Bresta ob občinskem prazniku, 35-letnici Bresta in pobratenju občin Cerknica in Čabar NEDELJA, 24. 10. 1982 ob 9. uri — tradicionalni množični pohod na Slivnico nimi oblikami samoupravnega in izvedbenega poslovno-tehničnega odločanja oziroma dela ter vprašanju skupinskega strokovnega dela; — kadrovski zasedbi in izobraževanju delavcev. Moto dela na omenjenih področjih mora biti kritičen pregled celotne dejavnosti Bresta, zlasti pa režijske dejavnosti, s predlogom, kako opredeliti posamezne dejavnosti in službe, da bodo kar najbolj smotrne in učinkovite ter kako jih zmanjšati za vse tiste, ki ne prispevajo ali ne morejo prispevati k boljšemu skupnemu rezultatu. 7. Skupni prihodek v okviru Bresta in dohodkovni odnosi so eno izmed izredno pomembnih vprašanj; od uspešne razrešitve in ureditve le-teh je v mnogo-čem odvisen prihodnji razvoj temeljnih in delovne organizacije kot celote. Nujno moramo pospešiti delo komisije za skupni prihodek. 8. Izdelati moramo analizo in ukrepe za zmanjšanje vseh vrst poslovnih stroškov od porabe materialov do vseh oblik režijskih stroškov, stopnje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in organizacije proizvodnje. 9. Na podlagi temeljite analize moramo pripraviti kratkoročne in dolgoročne ukrepe za večjo produktivnost, posebej za tiste dele delovne organizacije, kjer produktivnost stagnira ali celo pada. 10. Analizirati moramo kooperacijske odnose in pripraviti kratkoročne in dolgoročne ukrepe na tem področju, upoštevajoč sedanje in prihodnje smeri našega gospodarskega razvoja. 11. Analizirati moramo naše odnose, potrebe in obveznosti v reproverigi, zlasti z gozdarstvom in proizvajalci najpomembnejših surovin in repromaterialov. Na tej osnovi je treba izdelati kratkoročne ukrepe ter pripraviti dolgoročne usmeritve. Temeljito je treba proučiti vsa naša sovlaganja za zagotovitev surovin in repromaterialov po vrednoti in po časovni opredelitvi. 12. Pripraviti moramo oceno o sedanjih odnosih v okviru SOZD Slovenijales s posebnim poudarkom na odnosih s trgovinsko organizacijo. Pri tem je treba oceniti tudi druge dejavnosti v okviru SOZD. Dati moramo pobude in predloge za izboljšanje stanja pri delitvi dela, združevanju dela in sredstev, prodaji in marketingu, oblikovanju, interni banki, skupnih nastopih in drugod. 13. Pripraviti moramo tudi oceno in predloge za še boljše poslovne in druge odnose v okviru notranjske regije. * Zelo jasno presojo prihodnjega razvoja, še posebno pa materialno ovrednoteno, se v zaostrenih stabilizacijskih pogojih, v kakršnih živimo, zelo težko oblikuje. Prav pa je, da se ob takih trenutkih kot je naš jubilej, spomnimo prizadevanj in naporov vseh starejših in tudi že upokojenih delavcev Bresta. Žal pa danes živimo v še bolj dinamičnih in ekonomsko ostrejših razmerah. Zato pa nam je njihovo delo lahko za vzgled, kako se z najširšo mobilizacijo in samoodpovedjo vseh skupaj dosežejo postavljeni cilji. Zato tudi ne smemo vseh teh nalog in aktivnosti razumeti kot poziv na izdelavo velike količine papirnatih gradiv, temveč kot cilj, da na osnovi stanja na posameznih področjih našega gospodarjenja predvidimo in izdelamo takšne kratkoročne in dolgoročne ukrepe in neposredne naloge, ki bodo neugodna gibanja Brestovega gospodarjenja zaustavile oziroma jih preusmerile v doseganje boljših rezultatov na vseh področjih. Predvsem pa na tistih, ki so ključnega pomena za zdravo gospodarsko rast, za socialno varnost in učinkovit razvoj družbeno ekonomskih — socialističnih samoupravnih odnosov. Gre torej za široko, resno h* odgovorno delo, za dograditev in izboljšanje našega sedanjega stanja. Tone Kraševec BRESTOVA RAZVOJNA POTA Če naj celoviteje ocenimo pomen Bresta oziroma lesne pohištvene industrije za naše območje, pa tudi če razmišljamo o njenih prihodnjih perspektivah, se je treba nedvomno zaustaviti ob pomembni vlogi, ki jo je imela v povojnem gospodarskem razvoju občine. Še posebej zato, ker se pojavljajo mnenja, da postaja ta industrija vse manj interesantna, brez perspektive in da moramo zato v občini razvijati tudi druge industrije. Po vojni je opustošenost kmetij, ki so zadrževale 73 odstotkov kmečkega prebivalstva, povzročila plaz odlivanja dela soposob-nih občanov v iskanje kakršne koli zaposlitve. Nastal je skoraj popoln proces razslojevanja, ki je do danes zajel nad 65 odstotkov prebivalstva v občini, saj je sedaj le še 7 odstotkov kmečkega prebivalstva. Ta ogromna delovna rezerva in bogato zaledje lesnih gozdnih zalog sta bila temeljna Pogoja za začetek in ekspanzijo razvoja lesne in zatem pohištvene industrije — Bresta. Leta 1951 se je izoblikovala temeljna strategija sedanjega Bresta in sicer razvoj lesne industrije kot pogoj za razvoj pohištvene industrije. Začel se je boj za pridobivanje finančnih sredstev za naložbe, zlasti pa boj za strokovnost kadra. Ob izjemno hitri rasti proizvodnih zmogljivosti so zaživele naj različne j še oblike priučevanja ob delu in štipendiranje množice kadrov na vseh ravneh. S krepit-vijo kadrov se je začela tudi ekspanzija programa od rezanega lesa, barak in zabojev, obešalnikov, kuhinjskih garnitur, vse do Prehoda na furnirano pohištvo, do najvišjih stopenj oblikovanja modernega pohištva. Že leta 1954 se je tržno preskočilo jugoslovansko mejo s finalno proizvodnjo. Leta 1960 pa le Brest že imel temeljni strokovni kader za obvladovanje vseh tehnoloških in poslovnih procesov. V Cerknici je bila osnovana ,udi srednja tehnična šola, ki jo 1? absolviralo nad 100 dijakov. :a šola je bila izreden pripomo-rek zlasti za kadre delavcev in za Pokrivanje kadrovskih potreb podjetja, obenem pa je bila že ,akrat izrazit primer usmerjenega izobraževanja, saj je le-to izhajalo iz potreb in zahtev podjetja, ** je bilo tudi glavni nosilec .‘rokovnih predavanj. Neprecen-Jiva škoda je, da je bila šola nkinjena. Kadrovska politika je bila osreči6 gibalo razvoja v vseh sme-njh’ a je žal kasneje zavest o itfnem pomenu vse bolj usihala skorajda odpovedala. VaL rast-i° kadrov se je stopnje-Ka 3 tud’ zahtevnost proizvodne-/ asortimana izdelkov . Pove-k 'n .obseg, zlasti pa izbor izdel-bii ln dosežena kvaliteta, sta Ktu P,°goi’ da je Brest kmalu po Vo?rvi Postal pomemben iz-zei ‘k. z velikim deležem izvoza 5S ° kvalitetnega pohištva. Nad v j Odstotkov vse prodaje je šlo ,\1T|e °.?’ največ v Združene države kaj nke m zahodno Evropo, ne-Taj, pa tudi v Sovjetsko zvezo ne .a ®.° na Brest postale pozor cije H7.1 vladne in banče institu — ’ ki so takšni Brestovi usme Utvi nudile učinkovito pomoč. ročn»,ga v industrijsko pod-sloj,.-spelo je zajeziti plaz raz-V£mja kmečkega prebivalstva. Se v ategija in taktika Bresta sta Vem “/dahzirali v samem njego-cjjj . burnem razvoju. Temeljni bištv izostal najzahtevnejše po-Prr>«t° Za opremo vseh bivalnih tudi10rov; Y tem smislu so se Vaj-n si>ecializirale posamezne to-leSa e." °d elementov, rezanega fuj_.ln plošč do masivnega in tiajv,11-3116?3 Pohištva. Za vodilo hiš*, ie bila izredna kvaliteta posten a. skandinavskih in nekaterih eanjeevropskih držav ter tržna Se eYn°st ZDA. Tej strategiji so Proi *1 ugajale oblika in vsebina •oeii V°dnih Programov in tehno-fcJLi.®’ zlasti Pa organizacija in lova«®ta dela’ še Posebej pa de-a,1Je strokovnih služb. Zaradi uspešne organiziranosti izvozne poslovne usmeritve in dosežkov, zlasti pa s takšno strokovno obliko in vsebino, je bila Brestu kot prvemu dodeljena Kraigherjeva nagrada s posebnim poudarkom na dosežkih strokovnega kadra, tehnologije in izvoza. Na osnovi doseženih rezultatov pa je bil Brest uvrščen v program zahtevkov za kredite pri Mednarodni banki za razvoj v Washing-tonu. Izvedenci te banke so temeljito analizirali stanje v Brestu, zlasti organizacijo dela, raven tehnologije, poslovne rezultate, še posebej pa organizacijo in kvaliteto vodstvene strukture. Na osnovi ugotovitev je Mednarodna banka dodelila celo več deviznega kredita kot je bilo zaprošeno. S kreditom so bile modernizirane vse pohištvene kapacitete v Brestu do takšne stopnje, da je bil Brest na testu omenjenih mednarodnih strokovnjakov uvrščen med deseterico evropskih podjetij pohištva. Vedeti je treba, da zahteva proizvodnja pohištva visoko razvito kulturo idejnih kreatorjev, okretnih in domiselnih projektantov, osveščenih in pazljivih proizvajalcev — delavcev in aktivnih krmilarjev sodobnih siste mov s pomočjo mehanografije. Nesporno je tudi danes, da večje delovne organizacije ni moč obvladovati brez treh temeljnih funkcionalnih organizmov: teh- nološko-razvojnega, marketinga in mehanografije — avtomatske obdelave podatkov in informacij Imeli smo organizirano močno razvojno skupino izkušenih inženirjev različnih profilov, ki je strokovno pokrivala vso raznovrstno tehnologijo na področju enostavne in razširjene reprodukcije. Ta skupina je bila delovno povezana tudi s tovrstnimi inštituti v tujini. V letu 1968 smo organizirali tudi marketing za programsko in tržno usmerjenost pohištvene proizvodnje doma in na tujem. Številno skupino strokovnih delavcev je uvajal znanstveni sodelavec UNESCA. Pri tem delu je šlo za dokaj zapletena vprašanja; na primer sistematični večstranski študij stanja in razvoja okusa porabnikov pohištva, kar je temeljni element za oblikovanje, uporabno funkcionalnost, kvaliteto in proizvodnjo pohištva. Omenjeni znanstveni sodelavec je bil z razvojem naših kadrov zelo zadovoljen in je velika škoda, da je ta organizem že po letu 1971 praktično razpadel. K modernemu poslovanju obvezno spada tudi mehanografija. To je sistem avtomatske obdelave podatkov in nepogrešljiv organizem za celovito krmiljenje proizvodnje z ekonomiko in trženjem vred. Čeprav je bila takrat prisotna finančna izčrpanost zaradi naložb v proizvodne zmogljivosti, je dobavitelj — firma IBM, ko je temeljito preanalizirala strukturo, kvaliteto in programsko zasnovo Bresta z vodstvenim kadrom vred, dala tako ugodno ponudbo, da je bila povsem sprejemljiva. Žal danes mehanografija na Brestu v glavnem obračunava sprotne statistične kategorije. IBM je v letu 1967 po testnem izboru vzgajala več kot leto dni posebno delovno skupino Brestovih kadrov za obvladovanje računalnika. Res je škoda, da se je ta kader porazgubil na druga, manj pomembna delovna mesta. Program modernizacije, ki je bil oblikovan v letih 1968—69, je vseboval poleg furniranega pohi štva tudi masivno pohištvo na stari ali novi lokaciji, modernizacijo stare Iverke, žagalnico in izgradnjo centralne krojilnice na Marofu; tapetništvo — vendar le kot oddelek za tapeciranje lesnih finalnih proizvodov. V tem programu so bile zajete tudi kotlovnice. Po letu 1970 je Brest začel usmerjati naložbe skoraj izključ-čno za razvoj primarne proizvodnje; nove tovarne ivernih plošč, pa zatem žagarije in še proizvodnje negorljivih plošč. Takšna strateška smer razvoja, pa tudi obvladovanje proizvodnje seveda ne rabi takšnih strokovnih inštitucij kot Brestova smer do leta 1970. Takšna proizvodna usmeritev je značilna po tem, da gre za relativno velike naložbe z več ali manj avtomatizirano proizvodnjo polizdelkov, z malo zaposlenimi. Najvažnejše pri tem pa je, da ta proizvodnja skoraj nima kulture proizvodnje. Proizvodna kultura se začne pri izrabi polizdelkov v finalni proizvod, kultura dela torej, ki je v celoti, ne more prevzeti noben avtomat. In ker nima te kvalitetne značilnosti, ni konkurenčno podvržena po kriterijih kulturne kvalitete, pač pa le po standardu in cenovniku proizvodnih stroškov. V tej primerjalni konfrontaciji pa vse kaže, da bomo vlekli krajši konec, saj nam v Sloveniji že kronično primanjkuje lesnih surovin. Vlekle bodo tovrstne fabrikacije v osrednjih delih države, kjer so še nena čete gozdne zaloge in kjer je cenejša delovna sila. Obnavljanje cerkniške tovarne pohištva po požaru leta 1959 tehnologijo in primerno organizacijo produktivnosti, bi bilo danes za isto vrednost proizvodnje potrebnih komaj še dobra polovica sedanjih delavcev oziroma bi se za tolikšno vrednost ovrednotila proizvodnja. Razumljivo, da bi bil skladno s tem tudi ekonomski rezultat neprimerno boljši. To je dokazljivo. Če se že omenja Martinjak, se nujno postavlja vprašanje, zakaj pa tako dinamična prosperiteta npr. Stola Kamnik, LIP-a Radomlje, pa Lipe Ajdovščina in tudi drugih z enako proizvodno usmeritvijo — proizvodnja masivnega pohištva. Ista ugotovitev velja tudi za ploskovno pohištvo. Zakaj o tem sploh ne razmišljajo delovni kolektivi Mebla, Marlesa in še več drugih. Zakaj imajo ti delovni kolektivi odprto perspektivo? Zato, ker se gibljejo po poti, ki jo terja današnji in jutrišnji čas, po metodah, ki so ustaljeno brest 35 let Nesporno dejstvo je, da so tržni pritiski in nasičenost trga s pohištvom in če je Brest iz teh razmer iskal lagodne j ši izhod, potem je takšna umseritev perspektivno gotovo zelo vprašljiva. Proizvodnja pohištva je resnično vse bolj zahtevna, kar je normalno, saj kultura potrošnika stalno raste. Vendar tega ne moremo uporabiti kot vzrok za umik v enostavno proizvodnjo, ker so pri njej možnosti za zasičenost tržišča neprimerno bližje in hujše. Menim, da je nujno treba takšno razvojno smer podvreči objektivni kritični analizi in oceni. Po veliki rekonstrukciji pohištvenih kapacitet v letu 1969 ni bilo v pohištvene kapacitete Bresta investiranega kaj posebnega. Kaj to pomeni, bomo razumeli, če se spomnimo, da je že pred petnajstimi leti veljala norma, da pohištvena strojna oprema zastara v okrog petih letih, danes pa je ta rok gotovo že krajši. To se lahko ugotovi tudi na primeru Masive Martinjak, ki je v tem času tako zaostala, da najbrž le tehnična rekonstrukcija ne pride več v poštev. Kakšen izhod je tu možen, je veliko vprašanje, zlasti ker stabilizacija zmanjšuje možnost novogradnje. Ob tem pa je celo slišati mnenja, da je lesna in pohištvena industrija takšna panoga oziroma dejavnost, ki je primerna za šele razvijajočo se družbo, da so to pri nas sedaj hiperkapacitete, da ta fabrikacija ni več donosna in kot taka družbeno vse manj zanimiva. Če bi se pohištvena kapaciteta od leta 1970 dalje dopolnjevala skladno z razvijajočo se moderno dognane v tehnološko modernem svetu. Poglejmo primer. Martinjak ima večjo tradicijo masivnega pohištva in je bil včasih bolj tehnično opremljen kot Radomlje. Danes je Martinjak tehnološko na robu, Radomlje pa je prejelo Kraigherjevo nagrado za I. 1981. Pa še to. Kot je bilo omenjeno, krožijo pri nas krilatice o preusmeritvi lesne industrije — beg od pohištva. Vendar poglejmo: visoko razvita Skandinavija ima nad 15.000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca (mi nekaj nad 2000), pa ima močno razvito tudi prav pohištveno industrijo, zlasti še masivno. Vendar je to industrijsko, oblikovno, proizva jalsko in uporabnostno vrhunec človekove kulture v oblikovanju in uporabnosti. Za svoje izdelke dosegajo na svetovnem trgu za tri do petkrat višje cene kot mi, pa še razprodani so v nedogled. In končno! V Jugoslaviji je šel splošni razvoj lesne, pa tudi pohištvene industrije gotovo preveč v širino, tako da že presega nacionalno surovinsko zaledje in tržne razsežnosti za raven sedanjih programov. V takih pogojih je normalno nujna selekcija; in ta je že prisotna. Še bolj pa bo, če se bo začeta stabilizacija odvijala skladno z ekonomskimi zakonitostmi. V tem procesu bodo izločeni slabiči vse dotlej, dokler se ne bo izravnala kvaliteta ponudbe s kvaliteto povpraševanja. Če bo to zadelo katerokoli TOZD pohištva v naši občini, bo ta krivda nesporno subjektivna. Vrag gotovo ni tako črn kot delavci zaskrbljeno govore, dejstvo pa je, da se je treba zamisliti in se drugače obnašati. Velja omeniti še samoupravno organiziranost kot sistem, ki je edino prilagodljiv za kulturnega proizvajalca in ki vsebuje ne le materialne, temveč tudi psihološke spodbude. To spoznanje se je začelo pretvarjati v praktično organiziranost že okrog leta 1968. Že takrat so se oblikovale poslovne enote s pristojnostmi, ki so se pretežno le formalno dopolnile z zakonom o združenem delu. Štirje fenomeni pa so bili takrat nekoliko drugače poudarjeni kot danes, in sicer: a) razumsko in fizično delo morata biti drug drugemu pogoj; b) da ne odgovarjajo vsi za vse kot se to danes razumeva, temveč je vsakdo konkretno odgovarjal za svoje delo skladno z jasno oblikovanimi dolžnostmi delovnega mesta; c) da je enotnost v delovni organizaciji pogojena z obvezujočimi sklepi kot rezultat, namesto sedanjih »priporočil«, ki se jih največkrat mnogi ne držijo; d) za neopravljeno in neodgovorno delo so bile sankcije neizbežne za vsakogar, namesto današnje »vseodpustljivosti«. In končno, delovna organizacija se je samoiniciativno oblikovala v poslovne enote z namenom, da bi skozi samostojno gospodarjenje poslovnih enot dosegli še večjo izrabo pogojev gospodarjenja. Istočasno pa je ostala zavestno integrirana v delovno organizacijo za premagovanje skupnih in širših vprašanj celotnega kolektiva Bresta. Za zaključek še to. Vzroki za težavnejši položaj, zlasti finalne proizvodnje pohištva po letu 1970, so nastajali tudi kot rezultat splošne nedoslednosti pri izvajanju družbene ekonomske politike, ki je povzročala neskladja v proizvodnih procesih. Pomanjkljiva doslednost se je najbolj odražala v neodločnosti družbene politike ravno pri uvozu (neomejenost), zlasti pa pri izvozu (nestimulativnost). Inflacijski ciklusi so tržnost finalne proizvodnje us-merjali pretežno na domači trg, s čimer je bila oslabljena fronta blagovne menjave z razvitim svetom. Ob vsem tem pa domači trg ni bil sposoben porabiti tako širokega asortimana finalne proizvodnje. Nastajajoči položaj nas je neusmiljeno prisilil k streznitvi v našem gospodarskem obnašanju, kar vztrajno zahteva prav v tem času zveza komunistov in to z dolgoročno usmeritvijo. Pri tem gre tudi za popolnoma drugačen odnos do uvoza in posebno do izvoza, zlasti na področju konvertibilnih gospodarstev. Prav nobenega dvoma ni, da je začeti proces preobraževanja kvalitete našega celotnega družbene ga gospodarstva trajna usmeritev in prav v tem bodo našli plodna tla vsi tisti realno tržni perspektivni elementi poslovne politike, ki so že bili prisotni v pretekli gospodarski usmeritvi Bresta. Nesporno vsi mi tej partijski usmeritvi sledimo z vso miselno in čustveno zagnanostjo. Vprašanja, nanizana v tem se stavku so nedvomno življenjske ga pomena za celotni kolektiv da nes, zlasti pa za dolgo perspek tivo. Zato je nujno, da se temeljito pretehta sedanji položaj, predvsem pa prihodnje usmeritve. Jože Lesar w GOSPODARJENJE V LESNI INDUSTRIJI V PRETEKLEM DESETLETJU Primerjave gospodarjenja v lesni industriji po vsakem periodičnem obračunu so postale že skoro stalni prispevek v Brestovem obzorniku. Ker pa v oktobru praznujemo 35-letnico ustanovitve našega podjetja, bomo tokrat skušali prispevati suho oceno poslovanja v preteklem desetletju. Delo pri rezkanju (TOZD Pohištvo) Pri analizi smo uporabljali podatke, ki jih izdaja splošno združenje lesarstva Slovenije. Čeprav so rezultati gospodarjenja v posameznih letih precej vprašljivi, saj so bili odvisni od različnih trenutnih gospodarskih in negospodarskih vplivov, pa nam večletna primerjava s povprečjem slovenske lesne industrije vseeno ustvari dokaj realno sliko gospodarjenja. Poleg samega povprečja pa je seveda zanimiva tudi groba ocena ostalih pomembnih proizvajalcev pohištva, kot so Meblo, Alples in Marles. Čeprav bi bilo potrebno za podrobnejšo oceno pretehtati poslovanje na osnovi kazalcev produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti, pa bomo zaradi omejenega prostora podali grobo primerjavo samo za tri najvažnejše kazalce in sicer dohodek na zaposlenega, akumulacijo na zaposlenega in povprečni mesečni neto osebni dohodki. Ker bomo vse primerjave opravili na povprečje panoge po posameznih letih, je s tem v veliki meri odstranjen vpliv inflacije, pa tudi drugih administrativnih ukrepov, ki so spreminjali kategorijo dohodka in akumulacije. Kot najpomembnejši kazalec smo izbrali dohodek na delavca. Na krajši rok je ta precej odvisen od različnih gospodarskih in negospodarskih vplivov, na daljši rok pa nam ob odstranitvi teh vplivov poda dokaj realno sliko družbene produktivnosti, saj je odvisen od proizvodnega dela, prodajne politike in poslovnih ter investicijskih odločitev. Za našo delovno organizacijo bi lahko rekli, da je v preteklem desetletju dosegala neko povprečno družbeno produktivnost, saj je dohodek na delavca le malo nihal v pozitivnem ali negativnem smislu od povprečja. Največji odkloni so bili v začetku sedemdesetih let in so znašali plus ali minus deset odstotkov. Podobne rezultate kot Brest je dosegel tudi Marles, s tem, da so nihanja pri tej delovni orga nizaciji nekoliko večja. Za Meblo lahko rečemo, da je dosegal nadpovprečno družbeno produktivnost predvsem v prvi polovici sedemdesetih let, saj je dohodek na zaposlenega višji od povprečja panoge za 30 do 50 odstotkov. V drugi polovici analiziranega obdobja pa mu je dohodek na zaposlenega primerjalno s povprečjem stalno upadal, tako da sedaj le malo presega povprečje panoge. Poseben pojav pa v tem obdobju predstavlja Alples, saj se je od sorazmerno slabo uspešnega proizvajalca z nizkimi dohodki na zaposlenega povzpel v letih 1975 in 1976 med najbolj uspešne proizvajalce pohištva. Dohodek na zaposlenega je v drugi polovici desetletja presegel povprečje panoge tudi do 60 odstotkov. V tesni povezanosti z dohodkom je tudi akumulacija na zaposlenega. Višji dohodek ustvarja ob nespremenjenih ostalih obveznostih tudi večje možnosti za povečanje akumulacije. Za ta kazalec lahko rečemo, da se je v teh letih precej spreminjal, saj se je spreminjal tudi pojem akumulacije in sicer od podjetniške akumulacije v začetku desetletja, ki je vsebovala ostaneic dohodka in amortizacijo, pa do sedanjega pojma akumulacije, ki obsega poslovni sklad, rezervni sklad in pospešeno amortizacijo. Akumulacija na delavca nam za našo delovno organizacijo kaže na nekoliko slabše rezultate, saj je bil kazalec v tem obdobju pretežno pod povprečjem panoge. Odstopanja v posameznih letih pa so bila v negativnem smislu tudi do 25 odstotkov. Delovna organizacija Meblo je dosegala nadpovprečno akumulacijo predvsem v prvi polovici desetletja. Z relativnim upadanjem dohodka pa se je tudi delež za akumulacijo zniževal, tako da sedaj ne dosega niti povprečja panoge. Tako kot pri dohodku je tudi za akumulacijo v Alplesu značilno, da je bila v prvi polovici sedemdesetih let zelo nizka, v drugi polovici obdobja pa je akumulacija zelo porasla, kar kaže na uspešno poslovanje. V letih 1980 in 1981 pa je akumulacija zopet padla in komaj še dosegla povprečje panoge. Za delovno organizacijo Marles pa lahko rečemo, da je akumulacija v tem obdobju precej nihala, vendar je v povprečju nekoliko višja od akumulacije v našem kolektivu. Tako kot akumulacija so tudi osebni dohodki močno odvisni od dohodka. Višji dohodek dovolju- je tudi višje osebne dohodke. Razen od dohodka pa so osebni dohodki odvisni tudi od politike pri delitvi dohodka. Večja akumulacija pomeni ob nespremenjenih drugih pogojih tudi manj sredstev za osebne dohodke. V lesni industriji so osebni dohodki v preteklem desetletju naraščali po povprečni letni stopnji 21,6 odstotka. V naši delovni organizaciji so bili povprečni osebni dohodki na zaposlenega v prvi polovici preteklega desetletja nekoliko nad povprečjem panoge, v drugi polovici pa so nekoliko padli in so sedaj nekaj malega pod povprečjem panoge. Nekoliko višji osebni dohodki kot pri nas so bili v Meblu, vendar je tudi tu opaziti proti koncu desetletja upadanje osebnih dohodkov v primerjavi s povprečjem panoge. Za Alples je tudi pri osebnih dohodkih značilen visok dvig v letih 1976—1980, medtem ko so bili v prvi polovici desetletja osebni dohodki precej pod povprečjem panoge. V delovni organizaciji Marles pa so bili osebni dohodki v povprečju nekoliko nižji kot v naši delovni organizaciji. Iz vseh treh kazalcev je videti, da je naša delovna organiazcija dosegla v preteklem desetletju povprečne poslovne rezultate in takšno gibanje se nadaljuje tudi v novem desetletju. Podobne rezultate je v tem obdobju dosegal tudi Marles. Delovni organizaciji Meblo in Alples sta v preteklem obdobju dosegali nadpovprečne rezultate. V letih 1980 in 1981 pa so se uspehi znižali, tako da bistveno ne odstopata niti od povprečja panoge niti od naše delovne orga nizacije. Ugotovimo lahko, da so vodilno vlogo v lesni industriji glede na poslovno uspešnost prevzele manjše delovne organizacije, ki se uspešneje prilagajajo trgu, ali pa proizvajajo pohištvo za takšne potrošnike, kjer je konkurenca precej manjša kot pa pri standardnem pohištvu. j Korošec SOUSTVARJALI SO BREST Odločili smo se, da v tej številki kar najbolj neposredno pokramljamo z nekaterimi našimi nekdanjimi in sedanjimi sodelavci, z ljudmi, ki so skoraj vse življenje, svoja najbolj ustvarjalna leta darovali Brestu in rasli z njim. Težko jih je bilo izbrati, saj se je v Brestu strnilo toliko različnih življenjskih usod, toliko različnih iskanj, prizadevanj, doživljanj ... Upamo, da nam je vendarle uspelo ujeti vsaj delček mnenj in spominov, ki so vtkani v Brestovo preteklost in sedanjost. Razgovore so pripravili naši sodelavci V. Jerič, J. Klančar, S Knap, B. Levec, F. Mlakar, J. Opeka in V. Šega. Dušan TROTOVŠEK — dolgo letni Brestovec na pomembnih delovnih mestih; sedaj upokojenec v Ljubljani. Prav sedaj mineva deset let, odkar sem po dvaindvajsetih letih odšel od vas. Preveč je bilo moje delo povezano in vtkano v dogajanja na Brestu, da bi mogel pozabiti. Nasprotno, z njim sem v mislih od dne, ko sem ga zapustil, pa do danes. Vesel sem bil vsakega vašega uspeha, ki je bil dosežen v preteklem desetletju. Ponosen sem, da sem bil Brestovec, del velike družine delovnih ljudi, ki smo kot eden znali skozi odpovedovanje premagati še tako velike težave, zlasti če je šlo za razvoj podjetja ali celotne Notranjske. V zadnjem času, še zlasti zadnje dni, na veliko razpravljamo o nujnosti čim večjega izvoza. Brest je že zelo zgodaj prodrl na svetovni trg in ve, kako težka, dolga in odgovorna je pot, če hočeš postati v svetu priznan proizvajalec. Prav izvozna usmeritev je vseskozi dajala ton proizvodnemu programu tovarnam v Cerknici, Martinjaku in v Starem trgu. Ni potrebno naštevati teh izdelkov; nekateri so v proizvodnem programu še danes, tako ali d ruti rugače dopolnjeni. Kultura stanovanjske opreme se je tako prenašala tudi na domače tržišče. Poliestrske lake smo uporabili za površinsko obdelavo izdelkov še 1956. leta, prvi v Jugoslaviji. Zakaj? Tuji kupec je pač zahteval izdelek z novo površino. Takšnih zahtevkov je bilo iz leta v leto več, saj je neprestano rasla zahteva po uporabi vse bolj kvalitetnih površinskih materialov, okovja in embalaže. Kar poglejmo kvaliteto površinske obdelave pohištva okrog nas. Če je Brestovo, potem je tudi dvajset in več let odlično prestalo. To trdim sam in še veliko poznavalcev Brestovega pohištva. Ali niso nova naročila proizvodnje za izvoz in dober glas o kvaliteti največje priznanje prehojeni poti? Tedaj je izvoz postajal vse težji predvsem zato, ker so stroški proizvodnje rasli hitreje kot je bilo mogoče dvigati izvozne cene. To je bilo pred desetletjem. Ali ni nekaj podobnega tudi sedaj ? Pridružujem se čestitkam k 35. obletnici ustanovitve Bresta trdno prepričan, da bo Brest sedaj postavljene cilje tudi v prihodnje znal doseči s sebi značilno trmasto voljo. Čestitam tudi k 15. obletnici izhajanja Brestovega obzornika! Jože HREN —- Skupne dejavnosti Težko je postaviti kakšno novo vprašanje človeku, ki je že 35 let s svojim življenjem in delom vpet v dogajanja na Brestu, ki ga pozna od vsega njegovega začetka, ki je z njim doživljal vzpone in padce, številne lepe, pa tudi hude trenutke. Govorim o Jožetu Hrenu, dolgoletnem Brestovcu, družbenopolitičnem delavcu, izkušenem človeku, ki je rasel vzporedno z rastjo Bresta. O tem, kako je doživljal njegov razvoj pravi: »Zaposlil sem se 5. julija 1947. leta v Martinjaku, kjer sta bili takrat žaga in zabojarna. Tedaj so bile izredno skromne razmere, malo jih je bilo zaposlenih. Bila so potrebna ogromna odrekanja, da so bili ustvarjeni osnovni po- goji za delo in kasnejši razvoj. Delovna prizadevanja so bila takrat izredna, iz dneva v dan smo skušali dosegati plane. V ljudeh sta bili, danes gledano, neverjetna zagnanost in volja. Dobivali pa smo le moralno spodbudo — javno pohvalo. Po letu 1950 so se razmere spreminjale; rasle so želje in z njim' nova tovarna, ki je lahko omogočila večjo zaposlenost. Takrat se je dosti gradilo iz lastnih sredstev, z lastnim delom. Tedanjim delavcem gre velika zahvala za njihovo zagnanost in pridnost, za neštete udarniške ure, ki niso poznale nedelj, praznikov, vikendov... Kadrovska sestava je bila zelo slaba. Z rastjo tovarne so rasli tudi ljudje. Treba se je bilo stalno izobraževati za naloge, ki so bile iz dneva v dan večje. Če primerjam izobrazbeno raven leta 1947 in danes, lahko ugotovim, da je prav znanje pogoj za uspeh in razvoj. Leta 1950 je bil ustanovljen prvi delavski svet, kasneje, v prizadevanjih za decentralizacijo pa tudi obratni delavski sveti. Prav to je bila vzpodbuda, da so se ljudje vključevali v gospodarska dogajanja in postajali velika pomoč strokovnim službam. Pokazala se je tudi nujnost, da se pojavimo na zunanjem tržišču, da tako preizkušamo sami sebe, svoje znanje in sposobnosti, f izkušnjami je rasla tudi kvaliteta.« — Najtežja obdobja v vašem delu? »Leta, ko sta bila dva požara, ko smo znova pričenjali iz nič, ko smo se borili z novo, zahtevno tehnologijo, ki ji strokovno nismo bili kos, ko smo imeli izredno veliko fluktuacijo, saj se je včasih menjala tudi tretjina vseh delavcev. Vsako od teh dogajanj je zahtevalo dodatno znanje, nov-e izkušnje. Za izobraževanje o° delu so bila potrebna številna odrekanja in priznati moram, da za družino skoraj ni bilo časa. Ugotavljam, da je bilo v zadnjem času vse preveč lagodnosti; vse manj smo bili pripravljen} žrtvovati svoj prosti čas naj sJ bo za službene ali splošne družbene interese. Delovna vnema v zadnjem čas0 sicer raste, dvomim pa, da bom0 kdaj dosegli zagnanost kot je bil? na primer leta 1947, ko smo bu1 gospodarsko šibki in je bila motivacija mnogo močnejša. ,h Ob tako visokih strokovna možnostih kot jih imamo daneS; delovni elan ne bi smel bu' vprašanje.« — Kako gledate v prihodnost- »Prihodnost gledamo vse P1 ^ več črno. Ob programih, ki sm (Nadaljevanje na 5. strani) SOUSTVARJALI SO BREST (Nadaljevanje s 4. strani) si jih postavili v zoženih pogojih gospodarjenja, se moramo ne le obdržati, pač pa tudi napredovati, seveda, če bo vsakdo opravil tisto, kar mora in zna. V mladih strokovnjakih je ogromen kapital znanja, ki bi ga morali dopolnjevati z izkušnjami in zgledi starejših. Zgledovati bi se morali Po drugih tovarnah doma in v svetu, slediti razvoju znanosti, biti prisotni pri pomembnih dogajanjih doma in v tujini in se z izkušnjami vračati nazaj. Družbene in gospodarske razmere so takšne, da je le od nas odvisno, kako bomo živeli; motiviranost za večji dohodek je istočasno motivacija za večji osebni dohodek in hkrati boljši standard. Doslej smo se vse preveč opirali na tujo pomoč. Bolj se moramo prepuščati trgu in si tam priboriti kar najbolj trdne poti. Vse bolj je potrebno sodelovanje, naj si bo to znotraj delovne organizacije, na področju regije in v sestavljeni organizaciji, pa tudi z vsemi poslovnimi partnerji — kupci in dobavitelji. Odprte in Poštene povezave bi morale biti osnovna želja in motiv vseh naših stikov in delovanja.« Prijeten je razgovor z njim, še bolje njegova pripoved, zgodovina njegovih petintridesetih delovnih let. Kljub temu, da je njegovo delo zahtevno dn strokovno, zna ostati človek, dojemljiv za vsakdanje težave, vsak trenutek pripravljen poslušati in pomagati. Franc ŽNIDARŠIČ — TOZD Gaber Stari trg . —- Jubilej Bresta je tudi tvoj Jubilej, saj si član tega kolektiva ze od njegovega začetka. Kako Sledaš na prehojeno pot — na }ePe in na težke trenutke dela v kolektivu? »Ob podobnih priložnostih nam Uavadno pridejo na misel različne Primerjave. Nimam namena oživljati vsega, kar je bilo že tolikokrat povedano, posebno kar zadeva delovne pogoje. Ja, včasih Sem kar jezen, saj se pogosto Vnašamo kot razvajena mularija. če je pozimi v delovnih prodorih za kakšno stopinjo nižja eniperatura kot v domači kuhi-Pji. takoj zaženemo vik in krik, v *?as zebe. Ali pa obratno — ( bji°c'ji dneh bi nekateri radi pi *. delovni čas kar za pultom ln°gr ^°do' No’ nai bo to le 11 živT° t-a^° razmišljam o naše čaSo1-,e?Bu m delu, ne morem min U JV: ko so nas nekateri odločuje k dJe hoteli po vsei sili izbrisa j0 1 jušno tovarno. Govorili so c fa 0 idealnih pogojih za nekakši in ®°.y navših. s toliko odrekan h .žulji naših delavcev zgrajen movnih prostorih. To so bili r n‘Jetni časi, delali smo v veli n ®°t?v°sti, saj so nam stali £0 .u Pblena pod noge. Na si t , Je kolektiv ostal enoten uen v svojih odločitvah. turrd Ozkimi trenutki pa so b ^ di prijemi. Vsak nov met rehe nad glavo, vsak nov str sta nas obdajala z občutkom veselja in radosti. Silno smo cenili tudi najmanjši dosežek. Tudi tovarištvo je bilo večje, medsebojne zavisti nismo poznali.« — Znan si kot človek poštenih misli in dejanj. O čem se lahko pohvalno izraziš, kaj ti ni všeč in bi bilo po tvojem potrebno spremeniti? »Pogosto mislimo, da bodo namesto nas vse opravili stroji. Tako mišljenje pa je dokaj čudno in zmotno. Za vsako delo je pot reben dober stroj ter ob njem usposobljen in vesten delavec, ki tako rekoč drug drugega poznata. Le tako lahko pričakujemo kakovosten izdelek. Moti me tudi, da nekateri starejši delavci pogosto zabavljajo čez mlade, češ, da niso navajeni dela in podobno. Resda pridejo mladi v tovarno z različnimi delovnimi navadami in iz različnih okolij. Starejši delavci pa imajo dolžnost in odgovornost, da jih vpeljejo v delo, jim svetujejo in pomagajo. Prav v tem pa je naša napaka; mladega človeka pripeljemo na delovno mesto, potem pa je bolj ali manj prepuščen sam sebi. Sicer pa so mladi, vsaj kolikor jih jaz poznam, dobri delavci, razen nekaj izjem, le bolj bi morali z njimi sodelovati.« — Kakšne so tvoje kritične misli o razvoju Bresta in v njegovi sestavi tudi o razvoju naše temeljne organizacije, posebno pa ob vse težjih pogojih dela? »Mislim, da vsi skupaj nekoliko zaostajamo ter da nismo niti tehnološko niti kadrovsko dovolj pripravljeni na spremembe in na nove, ostrejše zahteve dela. Da je to res, nam potrjujejo večje in manjše težave, do katerih prihaja ob sedanji proizvodnji za izvoz. Krivdo za težave valimo drug na drugega, čeprav smo pri tem vsi soudeleženi. Ko pa teče razprava o ocenitvi del, smo vsi neizmerno sposobni; vendar pa se naša sposobnost kaže le v rezultatih dela. Tega se bomo vsekakor morali že enkrat zavedati. Nisem črnogled, pa vendar mislim, da prihaja čas streznitve in s jem trdega in odgovornega dela vsakega posameznika. Samo to nam je porok za naš prihodnji razvoj.« —- Pa tvoje želje? »Nimam posebnih želja, razen želje, da bi si zagotovili delo še za naprej, sebi, pa tudi generaciji, ki že trka na vrata.« Rado UDOVIČ — skupne dejavnosti Komaj sva našla nekaj prostih minut, da sva se lahko pogovorila, saj je neprestano v delu, včasih v tej, včasih v drugi temeljni organizaciji. Zaposlen je od 1948. leta. Kot mlad fant je začel delati pri LIP, na žagi v Dolenji vasi. Kmalu je bil premeščen v Ilirsko Bistrico, kjer je ostal osem let. »Nihče me ni vprašal, ali bi šel ali ne, kje bom stanoval, jedel ... Vse se je rodilo z vrha, z glavnih direkcij v Ljubljani. Strokovnjakov takrat skoraj ni bilo, bili so v glavnem le priučeni delavci. Delali smo s predvojnimi stroji. Šele leta 1953 ali 1954 smo dobili prve kvalitetnejše stroje in smo začeli počasi stopati v korak z moderno evropsko tehnologijo. Do takrat smo delali zvečine ročno, na obrtniški način, z veliko vloženega dela in časa. S takimi izdelki smo bili glede na vloženo delo sorazmerno dragi kljub izredno nizkim osebnim dohodkom. Po letu 1955 smo prešli v pol-industrijsko proizvodnjo. Mehanične delavnice so tedaj imele izredno pomembno vlogo, saj so številne preproste stroje in orodja izdelali doma in tako veliko pripomogli k vse bolj usklajeni proizvodnji. Po letu 1950 smo dobili prve šolane tehnike. Tudi samoupravljanje je iz dneva v dan dobi- valo večjo veljavo. Medtem ko smo prej brez pobud gledali le na to, da smo izpolnjevali in zadovoljili potrebe izvoza, se je z uvedbo delavskih svetov marsikaj spremenilo. Vsak kolektiv je z novim elanom pričel spreminjati razmere, se boriti za izboljšave, nove pridobitve, za boljšo tehnologijo. Delavec se je počutil svobodnega, neobremenjenega s prisilo, čutil je dolžnost, da delo kar najbolje opravi. Želje izboljšati in napredovati so bile edini kapital, iz katerega se je gradilo. Trenutni položaj je res težaven, pa ne le za naše gospodarstvo. To so resni premiki v svetu sploh, to je odraz splošne krize, ki jo danes bolj ali manj doživlja ves svet. Mislim, da bi z malo več resnosti in delavnosti v nekaj letih spet zajadrali v boljše čase. Saj imamo veliko mladih, veliko strokovnjakov, ki jim po moje lahko zaupamo.« Življenjska pot Ivanke Žnidaršič je tesno povezana z BRESTOM. Rodila se je 1935. leta v delavski družini. Že njen oče je delal v takratni tovarni v Martinjaku in tudi ona se je kot petnajstletno dekle 1951. leta zaposlila tam. Za življenjskega tovariša si je leta 1961 izbrala Brestovca, sedaj pa je tudi njen naj starejši sin že povezan z Brestom, letos sicer še kot štipendist. »Ne morem se spomniti, kaj vse sem delala. Nikoli pa ne bom pozabila prvih dni na delu, bilo je oktobra 1951, ko sem zlagala deske in jih nosila do krojilnice. Pozneje sem sicer delala kot pomočnik pri tračni žagi, vendar pogoji niso bili veliko boljši. Delo je bilo težko, prostori odprti, brez vrat in oken, o ogrevanih prostorih se nam še sanjalo ni, odseso-valnih naprav še nismo poznali. Prostih sobot ni bilo, še ob nedeljah smo delali«. Živo mi je Ivanka tudi pripovedovala, kako si je malico prinašala v kanglici. Če jo primerjaj z današnjo prehrano, sploh ne veš, ali bi jo lahko imenovali malica. Omenila je tudi težke čase ob požaru v Martinjaku ter pozneje v Cerknici in dela za obnovo tovarn. »Ni nam bilo težko cele dneve prenašati beton, opeko in drugo, saj smo vedeli, da delamo za boljši jutri«. Najrazličnejša proizvodna dela je spoznala v živo, saj je delala v lakirnici — takrat so bili v delu Obešalniki in ostala galanterija, v montaži na brušenju ... »Naloge, ki jih opravljam še danes, so mi bile zaupane leta 1961, ko sem začela kot medfazna kontrolorka, J. 1968 pa kot končna kontrolorka v novem oddelku tapetništva v Martinjaku. Naj omenim, da smo takrat, začetek je pač težak, dnevno stapecirali po tri klasične kavče, sicer poleg sedežev za stole. Danes, resda v drugačnih pogojih in načinih dela, pa jih dnevno odpremimo sto kosov in več.« Leta 1979 se je Ivanka skupaj z ostalimi člani tapetniškega oddelka preselila v nove prostore v Podskrajnik. »Malo težko mi je bilo zapustiti martinjski kolektiv po sedemindvajsetih letih, vendar, če smo se odločili za novo tovarno, smo morali mi tja, ker tovarna brez delavcev, ki smo poznali to vrsto proizvodnje, ne bi mogla uspešno začeti obratovati.« V vseh teh letih je bila Ivanka večkrat članica delavskega sveta temeljne organizacije in tudi skupnega delavskega sveta. Za njen trud, prispevek k razvijanju samoupravnih odnosov, delovno vnemo in disciplino je Ivanka letos med tistimi, ki so predlagani za dodelitev državnega odlikovanj a-medalje dela. Tone LOVKO - TOZD MASIVA Martinjak Razvoj takratnega LIP — Cerknica je zahteval čimveč kvalificiranih kadrov, ki bi pokrili vse večje potrebe v proizvodnji. Tako je življenjska pot pripeljala na Brest tudi Toneta Lovka, ki se je leta 1951 prišel učit za mizarja. V spominih na preteklost se rad spominja težkih, vendar spodbudnih začetkov podjetja. Delali so v lesenih barakah, kjer je moral vsak delavec znati opravljati prav vsa dela. Šele z zgraditvijo zidanih prostorov so se izboljšali delovni pogoji, pa tudi zahtevnost izdelkov se je bistveno povečala. Tako so izdelovali že pisarniško pohištvo, stole in kuhinjske omare. Vse zahtevnejši program je narekoval tudi izdelavo tehnične dokumentacije, s čimer se je ukvarjal tudi Lovko. Kasneje je opravljal še najrazličnejša dela, vse do vodenja oddelka površinske obdelave. Zaradi požara, ki je tovarno v Cerknici popolnoma opustošil, je bilo treba večino proizvodnje preusmeriti v druge obrate, v glavnem v Martinjak, obrat 2. Tja je prišel delat tudi Tone, kjer je bil vodja oddelka površinske obdelave. Zaradi zahtevnejšega in obsežnejšega programa so tudi v Martinjaku povečali tovarniške prostore, v katerih se je izdelovalo najrazličnejše stole, mizna podnožja, kasneje pa tudi oblazinjeno sedežno pohištvo. Proizvodnja oblazinjenega pohištva je tako napredovala, da so jo pred nekaj leti preselili v nove in moderne prostore v Podskrajnik. O sedanjih dogajanjih na Brestu Tone meni, da vse hujša energetska kriza, politika kreditiranja, pa tudi naložbe ob nepravem času vplivajo na sedanje stanje. Ljudje smo se navadili vse preveč nergati, z malo dela dobro živeti, kar pa ni prav. Če hočemo biti konkurenčni, smo prisiljeni prodajati cenejše izdelke, roke dobave moramo skrčiti, skratka, vsi Brestovci moramo postati prizadevne)ši. Še nekaj je kar moti Toneta: odnos mladi — stari. Med njimi ni prave povezave, ampak nevidne barikade slabo vplivajo na vzdušje, na proizvodnjo, na produktivnost. V prihodnje bo potrebno več pozornosti posvetiti tudi zaposlovanju mlajših, kajti nezaposlenost počasi, vendar vztrajno narašča. Na koncu je poudaril še to, da je potrebno dati več priznanja tudi pionirjem Brestove izgradnje, ki so zaslužni za ves njegov razvoj. Milka ROŽANC se je prvič zaposlila 18. oktobra 1947. leta na Lesno prodajni zadrugi Begunje. Njena prva zaposlitev je tako teden dni starejša od Bresta. V zadnjih petintridesetih letih je bilo v njeni delovni knjižici vpisanih sedem naslovov delovnih organizacij, čeprav je vseskozi delala na sedanji lokaciji TOZD JELKA. Ob 35-letnici je prav, da se spomnimo tudi takih, tihih in marljivih delavcev kot je Milka. Vsa ta leta ni poznala besed kot so »ne morem, nočem«. V razgovoru nam je povedala: »Zaposlila sem se leta 1947 v zabojarni Lesno prodajne zadruge v Begunjah. Baraka, v kateri smo zbijali zaboje, je bila vse prej kot primeren delovni pro- stor. Velik prepih in neogrevani prostori, to je bila vsa udobnost. Večkrat smo bile ženske iz zaboj arne razporejene tudi na žago, kjer smo odvažale žagan les in ga skladiščile v kope. Nihče ni spraševal, ali je to za žensko pretežko delo. Bila pa sem kljub temu zadovoljna. Moje veselje pa je bilo skaljeno decembra leta 1950, ko nam je direktor sporočil, da ni dela in smo morali oditi domov. Na ponovno zaposlitev sem čakala do leta 1955. Tega leta je bila ustanovljena današnja JELKA kot samostojno podjetje. Takrat se je tudi število zaposlenih precej povečalo. Gradili smo proizvodne hale in kupovali stroje. Prostovoljno delo je (Konec na 6. strani) SOUSTVARJALI SO BREST (Nadaljevanje s 5. strani) bilo zelo pogosto. Odrekali smo se iz leta v leto. Zgradimo še to halo in kupimo še nekaj strojev, da nam bo jutri bolje, so bile besede, ki so se ponavljale iz leta v leto. In resnično nam je danes mnogo bolje. Boljši delovni pogoji, malice, večji zaslužek in še različne ugodnosti so tisto, česar mlajši delavci pogosto ne vidijo. Poleg same izgradnje pa smo se tudi večkrat združevali. Združili smo se s Kovinoservisom in kasneje razšli. Nato je prišla združitev s Slovenijalesom in nazadnje z Brestom. S sodelavci sem se vedno dobro razumela. Še vedno zelo rada delam in niti malo se nisem naveličala. Odnosi s sodelavci so zelo dobri in vsak dan z veseljem pridem na delo. Sem zdrava in si želim še delati. Ob j-ubileju si želim, da bi se Brest čimprej izkopal iz težav. Predvsem pa si želim, da bi bilo za vse delavce dovolj dela. Če bo delo in če ga bomo vsi vestno opravljali, potem ni bojazni, da bomo tudi to krizo ugnali kot smo že marsikatero. Franc KRANJC — TOZD Pohištvo Cerknica Ko praznujemo 35. obletnico ustanovitve podjetja, z veseljem ugotavljamo, da smo v teh letih zgradili Brest, ki se uvršča med vodilne proizvajalce pohištva. Naše podjetje je raslo in se razvijalo na trdnih željah delavcev, da si čimprej ustvarijo takšne življenjske pogoje, ki bodo zagotavljali boljši življenjski standard in večjo socialno varnost. Mlajši delavci bi se morali zavedati, da je ta pridobitev posledica velike zagnanosti povojne generacije, ki je z navdušenjem obnavljala domovino, porušeno med revolucijo in bojem. Mlajšim delavcem bi rad povedal, da so bile v letih razvoja podjetja velike težave zlasti na področju strokovnosti. Nismo imeli šolanih ljudi; vsi smo se učili, delovne izkušnje pa so rasle ob praktičnem delu. Prav te delovne izkušnje pa še danes pomenijo kapital mlajšim delavcem, ki prihajajo iz šol in ki prevzemajo svoje naloge. Pri delu lahko uporabljajo izkušnje starejših delavcev, kar jim omogoča, da hitreje obvladujejo tehnologijo in jo uvajajo na zahtevnejšo stopnjo. Z razvojem in napredkom smo postali bogatejši; pridobivali smo delovne .izkušnje in rasli v delavski razred, temu primerno pa se je razvijalo tudi samoupravljanje. Sedanje težave, ki nas pestijo, so po eni strani posledica prejšnjih ambicioznih naložb, po drugi strani pa so odraz splošnega gospodarskega položaja doma in v svetu. Ob tem pa ugotavljam, da nimamo študijsko izdelanega razvojnega koncepta. Najbrž zaradi tega trošimo velika sredstva za vzdrževanje zgradb, strojev in naprav, ki bi jih lahko porabili za nabavo modernejših strojev oziroma za uvajanje višje stopnje tehnologije. Res je, da se je vzporedno z razvojem Bresta spreminjala tudi podoba naselij, zlasti Cerknice. Zaostajamo pa pri izgradnji infrastrukture (turizem, obrtniška dejavnost in podobno). Odgovorni ljudje v Občini na tem področju niso napravili vsega. Kljub vsemu pa menim, da se naš kolektiv 'trdno zaveda, da je napredek odvisen od skupnega in prizadevnega dela. Jakob BARAGA — TOZD Masiva Martinjak Za Jakoba Barago lahko rečemo, da je Brestovec že od ustanovitve podjetja. Je eden izmed pionirjev razvoja LIP, ki je nastal po gospodarski reformi — nacionalizaciji podjetij v letu 1947. V takratni žagarski obrat PREMRLA je prišel delat že pred vojno, po koncu vojne pa se je spet zaposlil v istem obratu, kjer je tudi dočakal ustanovitev LIP Cerknica — OBRAT 2 v Marti njaku. Spomini nazaj kažejo na skromen začetek žagarstva — razža-govanje hlodovine ter izdelavo najrazličnejših zabojev. Šele po požaru leta 1954 so začeli takratni obrat 2 v Martinjaku prenavljati ter intenzivneje razvijati. Vedno bolj zahtevni izdelki so zahtevali tudi boljšo strojno opremljenost, pa tudi ureditev posameznih objektov, ki so jih postopoma dograjevali. Za razvoj podjetja je bilo potrebno veliko trdega dela, samo-odpovedovanja ter discipline, ki je takrat ni manjkalo. »Lahko rečem, da hi bile vse te osebne vrline delavcev potrebne tudi sedaj, ko splošna gospodarska kriza ogroža poslovanje naših temeljnih organizacij. Z večjo zagnanostjo, delovno vnemo, pa tudi s političnim delom bi lažje prebrodili težave, v katerih smo. Sedaj, ko opazujem dogajanja na Brestu kot upokojenec, mislim, da bo morala k boljši konkurenčni sposobnosti na tržišču odločujoči delež pri spevati tudi modernizacija tehnološke opreme, kar naj bi zmanjšalo proizvodne stroške in ceno izdelka. Na koncu želim vsemu delovnemu kolektivu Bresta še veliko delovnih uspehov.« Konferenca Brestovih osnovnih organizacij sindikata je na svojem nedavnem sestanku med drugim razpravljala tudi o letošnjem letovanju Brestovih delavcev. Kaže, da je zanimanje za tovrstno obliko letovanja precejšnje in bi bilo potrebno takšna letovanja še naprej organizirati. Za ilustracijo le nekaj letošnjih podatkov. Sedaj imamo 21 prikolic, v katerih je letovalo okrog 300 delavcev. Številka ni natančna, saj so bile 204 prijave, upoštevati pa moramo, da sta pri nas zaposlena dva ali celo več družinskih članov. Da bi zadostili želji po daljšem, vsaj desetdnevnem letovanju, bi ob enakem številu prijav potrebovali še več dodatnih prikolic. Glede na zanimanje sindikat predlaga nabavo še de- Milka KRANJEC — TOZD Pohištvo Cerknica Če naj povem, kašna razlika je med današnjim delom in tistim, s katerim sem začela v tovarni, lahko zatrdim, da je velika. Tovarna je ogrevana, fizičnega dela je dosti manj, saj ročnega dela skoraj ni več. Sedaj večinoma delamo vse strojno. Postali smo bogatejši, narasel je naš živi jenski standard. Naj povem, da sem ob nastopu dela najela posojilo, da sem si kupila kolo. Stanovanjska vprašanja so skoraj rešena; na področju Cerknice so z razvojem Bresta nastala cela naselja (Sinja gorica, Pod Slivnico, Videm). Varstvo otrok imajo sedaj delavke urejeno, nočno delo žensk je odpravljeno, imamo obratno ambulanto — svojega zdravnika in zobozdrav nika. Vsega tega v prejšnjih letih ni bilo. Z razvojem podjetja je rasla tudi skrb za človeka, za humane pogoje dela. Ob sedanjih gospodarskih težavah razmišljam o tem, da so naši proizvodni programi predragi za tržišče. Morali bi imeti tudi takšne programe, ki bi bili cenejši in dostopni vsakomur. Glede odločanja delavcev pri gospodarjenju menim, da nam je dana možnost za odločanje, saj imamo razvit sistem samoupravljanja, v katerega je vključenih veliko delavcev. Kolektiv je dobro informiran, saj imamo tudi ta sistem v temeljni organizaciji in v Brestu razvit in delavci vemo, kje najdemo lahko to ali ono informacijo. Za nas je najbolj priročen vir informacij oglasna deska, kjer so razobešeni zapisniki sej samoupravnih organov oziroma sklepi, ki jih le-ti sprejmejo. Tudi medsebojni odnosi v temeljni organizaciji so dovolj dobri, tako da delavce ne motijo pri izpolnjevanju delovnih dolžnosti. setih prikolic, s katerimi bi zadovoljili trenutne potrebe. brest 35 let Pogovori z IMV iz Novega mesta že potekajo in če ne bo dodatnih ovir, bomo prihodnje leto imeli več priložnosti za! počitek, kopanje in sončenje. V. Šega Bomo dobili nove počitniške prikolice? Prijateljsko srečanje ob Brestovem jubileju Iskali smo družino — Brestovo seveda — ki bi bila v znamenju naše simbolične številke 35. Da smo se odločili ravno za družino TAVČAR, prav gotovo ni naključje, saj se v kadrovski evidenci kar štirikrat ponovijo takšni podatki. Oče Jakob, mati Jožefa, sin Janko in hči Marinka — vsi Tavčar, Cerknica, Peščenek 35. Vsi štirje delajo na Brestu. Za razgovor smo se takoj dogovorili. Težje je bilo le, kako napraviti skupinski posnetek, saj delajo v različnih izmenah in tudi sicer so zaposleni vsak po svoje. Mati Jožefa, ki je prišla v Cerknico z Dolenjskega, se je v Brestu zaposlila leta 1948. Delo je nato za deset let prekinila, ker je tedaj imela majhna otroka. Sedaj dela v temeljni organizaciji Pohištvo. Poleg službe jo doma čaka še vrt, na katerem posadi vse mogoče. Od krompirja in zelenjave pa do koruze in sončnic. pripravljen plačati več, če je izdelek kvaliteten. Trg pogosto potrebuje preproste, a kvalitetne stvari. V to smer bi po mojih ocenah morali v prihodnje več razmišljati.« Optimist je, ko gleda v prihodnost, to pa je tudi pogoj, da dela z veseljem. Marinka — sedaj poročena Sernelj, ima največ opraviti s pranjem, likanjem in z drugimi deli po stanovanju, saj ima dva majhna otroka. Vsako prosto minuto pa izkoristi za dela pri novi hiši, ki je zrasla tik poleg domače. Zaposlena je v isalonu pohištva, kjer dela že sedem let. Sin Janko dela v tovarni iver-nih plošč pet let. Nemirne narave je, sedaj je tu, sedaj tam. Občasno se ukvarja s športom, goji zajce, igra se z nečaki in počne tisoče reči kot mladi njegovih let. Naključna hišna številka 35 je bila dovolj dober razlog za obisk in za razgovor s kar štirimi Bre-stovci pod eno streho. ' i ji ||lt SSjlB iRk Ml I Oče Jakob je doma iz Žirov, Brestov delavec pa je že od leta 1953. Kot serviser dela že 14 let. Živahen sogovornik je, zato ga povprašam po dogodku, ki se mu je v vseh teh letih najbolj vtisnil v spomin. »Požar, avgusta 1959«, pravi brez premisleka. Tedaj je bil na delu in tako je vso grozo tega dogodka doživel od blizu in kot sam pravi, tega ni mogoče pozabiti. Vprašala sem, kako gleda na naše današnje razmere, kako razmišlja o prihodnjih. Kot človek, ki ima veliko neposrednega dela s kupci, pa tudi s prodajalci, razmišlja takole: »Premalo gledamo in poslušamo kupca, kaj potre buje, kaj mu je všeč in zakaj je Ivanka PAULIN — Skupne dejavnosti Ustavili smo se pri Ivanki Pati" lin, ki niti ni stara 35 let niti nima tako dolge delovne dobe. Kilogramov ima resda le nekaj malega več kot 35, zato pa nosi tolikšno številko čevljev. Povprašali smo jo, ali je mogoče tudi na tako majhnih čevljih trdno stati- jz,ncigiuna m veano nasmej"1 Ivanka ni bila v zadegi z odg0 vorom: »Tudi, prav gotovo, sam0 odvisno je od človeka«. »Kaj te spravi v slabo voljo, O3 Brestu mislim?« »Ljudje!« pravi gladko. Žaram njih se sicer ne razburjam, ti1" hova slaba volja in številne drugt-oblike nezadovoljstva pa le daj0 grenak priokus kakšnemu deim nemu dnevu. Sicer pa bo že. Sre° ni bodimo, dokler bomo vsakeg . petnajstega dobili plačo,« Pra' mimogrede in se nasmeje. Pridna, optimistična, nasmej na — pa le na številki »35-PEKU«- Zadovoljive ocene Kmal u iz proizvodnje — program pohištva MAJA V otvoritvenih govorih so vsi govorniki poudarili, da bi morala ta sejemska prireditev dati neposrednejši prispevek h gospodarski stabilizaciji v državi. V ospredju so bile naše izvozne obveznosti, saj »je izvoz naša prva naloga in pogoj za obstanek,« je v svojem govoru poudarila tudi predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc. Na sejmu so svojo ponudbo prikazali tudi vsi domači proizvajalci pohištva, ki pa kakšnih posebnih novosti niso ponudili. Prej bi lahko ugotovili, da so prikazani izdelki že znani domačemu kupcu. Nekoliko več kot minulo leto je bilo videti izdelkov z različno oblikovanimi lesketajočimi se kovinskimi okraski. Brest je na svojem lepo urejenem razstavnem prostoru prikazal celoten proizvodno-prodaj-ni program z nekaterimi novostmi. Zanimanje za naše izdelke je bilo pri poslovnih partnerjih, pa tudi obiskovalcih veliko, a je čutiti, da bo boj za kupca vse hujši. Opazno je namreč, da je prišlo do večjega prestrukturiranja potrošnje in se kupci odločajo le za najnujnejše nakupe pohištva. In kaj smo kupcem prikazali tokrat? Od ploskovnega pohištva smo prikazali novi program MAJA, ki je namenjen opremi dnevnih sob, spalnic in otroških sob. Novost so obiskovalci ugodno ocenili. Program Maja bomo kupcem ponudili že v oktobru, prve količine pa so poslovni partnerji naročili že na sejmu. Med prikazane novosti sodi tudi kuhinja Brest-12, s katero je temeljna organizacija Gaber svojo ponudbo še popestrila. Poleg omenjenih novosti smo kupcem prikazali tudi program 3 X 3 in program KATARINA WH, kuhinje Brest 09, 10/S in 11, program MIHA, spalnico ALMA, jedilnico B-3, stole in sedežne garniture PETRA, MOJCA V, KLARA in DARJA. S prikazanimi izdelki smo kupcem predstavili celovito ponudbo za opremo bivalnih prostorov. Sejem je obiskalo rekordno število obiskovalcev. Upamo in želimo, pa tudi pričakujemo, da bo tudi prodaja v naslednjih mesecih uspešna — in rekordna. V. Prim PRIPRAVE NA KONGRES SINDIKATOV Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov je obravnavalo pripravljeno oceno o stanju v naši občini na področju gospodarstva — zlasti inventivne dejavnosti, pa tudi kulture, izobraževanja in obveščanja ter o vlogi delavcev v družbeno ekonomskih odnosih in političnem sistemu. S pripravljenim gradivom bodo seznanjeni vsi predsedniki osnovnih organizacij in konference, obenem pa bodo s pomočjo delegatov za 10. kongres in članov predsedstva organizirali javne razprave. Delovne skupine so dokaj kritično ocenile stanje zlasti na področju kulturne dejavnosti. Ugotovljeno je bilo, da nobena delovna organizacija nima kulturnega društva, posamezne skupine pa delujejo nepovezano. Edini svetal primer sta krajevna skupnost in krajevna konferenca SZDL v Loški dolini, kjer je dejavnost kulturnega društva in kulturnega dela v šoli vredna enake pozornosti kot druge družbene dejavnosti. Kulturni animatorji še vedno nimajo potrebne Podpore za svoje delo, zato bi bilo potrebno, da bi del delovnega časa, ki ga porabijo za kulturno delovanje, tudi upoštevali. Ob vprašanjih obveščanja delovnih ljudi in občanov je bilo Ugotovljeno, da smo z glasili in Cerkniškim žarometom zastavili dokaj soliden sistem informiranja. Cerkniški žaromet pa naj bi Po prvotno zastavljenem konceptu postal tednik. Zlasti pogrešamo lokalno radijsko postalo, za katero naj bi se v prihodnje predvsem prizadevali. brest 35 let Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za razvoj vzgoje in izobraževanja v naši občini ni pričakovati prihodnjega razvoja celodnevnih šol (trenutno deluje 'e ena), pa tudi ne odpiranja no-/ih odelkov podaljšanega bivanja, pePrav smo z izgradnjo novih s°lskih prostorov pridobili možnosti za organiziranje tudi celodnevne šole. Z enakimi težavami se ubada mdi vzgoino varstvena delovna Organizacija. V organiziranem družbenem varstvu je v naši ob-nmi le 36 odstotkov vseh otrok, '”■ Franc Levec je predsednik sodniške komisije za Bloške teke, v preteklem triletnem mandatnem obdobju pa je bil predsednik gradbenega odbora za izgradnjo rekreacijskega športnega centra v Starem trgu. Tam je poleg vseh organizacijskih del opravil tudi več kot 300 prostovoljnih delovnih ur na igrišču. Za svoje neumorno delo je dobil tudi več priznanj, med katerimi bi omenil le srebrno BLOUDKOVO značko leta 1982 in priznanje osvobodilne fronte, ki mu ga je podelila krajevna konferenca SZDL Loška dolina leta 1980. V SPOMIN Po hudi in zahrbtni bolezni je mnogo prezgodaj — 29. avgusta 1982 v 56. letu starosti umri dolgoletni član kolektiva tovarne pohištva Martinjak Pavel FUNDA iz Cerknice. V naši temeljni organizaciji je bil zaposlen od 19. julija 1951 na delih oziroma nalogah skladiščnik rezil in šablon. Pri svojem delu je bil vesten in marljiv delavec in je imel velik čut odgovornosti. Bil je delaven tudi v družbeno političnih organizacijah in v organih upravljanja, kjer je vedno nesebično zastopal stališča, ki so bila v korist širše družbene skupnosti. Ostal nam bo v lepem spominu kot dober delovni tovariš. Delovni kolektiv TOZD Masiva Martinjak BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC Ureja uredniški odbor: Vojko HARMEL, Viktor JERIČ, Srečko KNAP, Jože KOROŠEC, Darko LESAR, Božo LEVEC, Franc MLAKAR, Danilo MLINAR, Janez OPEKA, Vanda ŠEGA in Franc TURŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ Odbor za obveščanje je družbeni organ upravljanja. Predsednik odbora: Anton PERČIČ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov. Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974). — Kako je prišlo do izgradnje razširjenega športnega centra v Starem trgu? »Prvotni načrt izgradnje športnega centra je bil namenjen za mali program, oziroma za program osnovne šole. Kasneje je prišla pobuda za razširitev programa od komisije za šport pri KS Loška dolina in tako smo s pomočjo delovnih organizacij na področju Loške doline ter s prostovoljnim delom naših krajanov, ki so opravili okrog 8.000 prostovoljnih ur, zgradili športni park, ki je v ponos vsej naši občini.« — Kdo sedaj upravlja s športnim centrom? »Kot predsednik gradbenega odbora za izgradnjo športnega centra sem razočaran nad odnosom odgovornih krajanov Loške doline do tega centra, saj še do danes ni urejeno lastništvo. Na tak način bo igrišče v nekaj letih propadlo, potem bomo pa zopet iskali krivce, namesto da bi že sedaj to uredili.« — Kako je z organizirano športno rekreacijo v Loški dolini? PRED LETNIMI ŠPORTNIMI IGRAMI SOZD SLOVENIJALES Za letne športne igre SOZD Slovenijales, ki bodo 2. oktobra v Celju, smo se začeli pripravljati šele septembra predvsem zaradi dopustov. Prav gotovo bi bil za letne igre bolj primeren mesec junij. V nekaterih panogah so priprave dokaj slabe, kar velja pred- Ljudje niso preveč zainteresirani za športno dejavnost. Pri organiziranju posameznih šport; nih tekmovanj srečujemo pri organizaciji vedno iste ljudi, saj brezplačno ne želi nihče več delati. Mislim, da se tudi naši vodstveni ljudje premalo ukvarjajo s športno rekreacijo.« — Koga predlagaš za naslednjo predstavitev? »Za naslednjega sogovornika predlagam Ivana Žurga z Bloške planote.« Pripravil F. Gornik vsem za ženske ekipe. V začetke je bilo premalo zanimanja za žensko odbojko. Sedaj je to rešeno, nastaR pa so težave z ženskim šahom k1 streljanjem. Včasih so priprave za lesariade trajale po več mesecev, sedaj Pa še ne cel mesec. Pohvaliti pa velja temeljni organizaciji Prodaja k1 Iverka, saj je od tam največ tekmovalcev in tekmovalk. Filmi v oktobru 2. 10. ob 19.30 in 3. 10. ob 16. uri — ameriški pustolovski film LOV' ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM. 3. 10. ob 19.30 — ameriški vojni film HEROJ ALI ZLIKOVEC. 4. 10. ob 19.30 — ameriški erotični film NOČ STRIP TEASE. 7. 10. ob 19.30 — ameriška drama ŽENA LJUBICA. 8. 10. ob 19.30 in 10. 10. ob 19.30 — ameriš. kriminalka DIAMANTNI REZ. 9. 10. ob 19.30 in 10. 10. ob 16. uri — ameriški fantastični film JUNAK VSEMIRJA. 11. 10. ob 19.30 — angleška grozljivka LADY DRAKULA. 14. 10. ob 19.30 — ameriški akcijski film MEJA NA RIO GRANDE. 15. 10. ob 19.30 — slovenska drama DESETI BRAT. 16. 10. ob 19.30 in 17. 10. ob 16. uri — ameriška kriminalka OČI- VIDEC. 17. 10. ob 19.30 — nemška drama DEKLETA S TRGA ZOO. 18. 10. ob 19.30 — brazilski erotični film DAMA V AVTOBUSU. 21. 10. ob 16. uri in ob 19.30 — ameriški pustolovski film SKRTVNO- NOSTNA SFINGA. 22. 10. ob 19.30 in 24. 10. ob 19.30 — ameriški akcijski film POBES- NELI MAKS. 23. 10. ob 19.30 in 24. 10. ob 16. uri — honakongški karate film 3c CELIC SHAOLINA. 25. 10. ob 19.30 — kanadski ljubezenski film DEKLETA. 28. 10. ob 19.30 — italijanska komedija LJUDJE, ZNOREL BOM. 30. 10. ob 19.30 in 31. 10. ob 16. uri — hongkonški akcijski film NEUSTRAŠNI ZMAJ. 31. 10. ob 19.30 — italijanska kriminalka ŽAMETNI PRSTI.