III. leto	V	Ljubljani,	8.	oktobra	1931	Stev.	41
iLustRovAn. čmu im s ki C e brci k i/hAjA v čcCrCck
Pošast
Fantastična zgodba Napi s a 1 I'. S.
Nekega večera nas je !>ila manjša družba v kIn 1 >n O. Ura je' šla že na polnoč; bili smo razigrane volje, saj smo imeli za seboj že nekaj kozarcev penečega se šampanjca in dva. tri kozarčke pristnih likerjev.
Sedeli smo pri močni črni kavi. ki nas je spravila nekoliko bliže zemeljskim realnostim. in listali po albumu slavnega karikaturista S., ki je kakor gotovo še pomnite. šele' pred nekaj meseci umrl. Bil je umetnik po božji volji; njegove karikature so šle po vsem svetu. Posebno znan je bil njegov grbee; v njem je hotel vpodohiti današnjega li list rožnega inalo-meščana. ki ima o vsaki stvari svoje mnenje', neizpodbitno seveda: vsak teden ste lega grbca lahko videli na naslovni strani velikega humorističnega lista.
\ družbi je bil tudi dopisnik nekega ameriškega dnevnika; ko je pri prelistavanju albuma zadel na grbca, je obstal in se z velikim zanimanjem zagledal vanj.
..Čudne zgodbe me spominja tale karikatura." je rekel čez dolgo, in njegove-oči so sc' zazrle v prazno. ..Čudna zgodba... in nerazumljiv' fizijološki problem.*
,.Kakšna zgodba? Kateri problem?“ ..Zgoda je v prav bizarna, po drugi strani pa zelo preprosta."
Zaprl je album in si nalil kave v skodelico.
..Pred dvanajstimi ali petnajstimi leti smo imeli karikaturista, ki se je podpisoval Bobv-Bob. Tudi on si je bil izmislil neki groteskni tip. podoben temule v vašem albumu. Ime mu je dal Battle; v vseli dogodkih je imel svojo besedo in svoje mnenje;. Bil je majhen možak z velikansko glavo in strašno grbo; njegovo telo se je zdelo, kakor da je- posajeno na smešno velike' in nakazne noge. Razen tega j e* bi! škilast. Povsod je imel svojo sodbo; v politiki. umetnosti, literaturi — povsod je povedal svojo šaljivo besedo.
TUDI LIFT-BOY NI BREZ SKRBI! (Foto MC1M)
Bobv-Bob je to karikaturo narisal nekega dne čisto slučajno. Battle je ljudem ugajal in lastniki lista so umetnika, kakor sc rado dogaja, prisilili, da je neprestano upodabljal groteskni kip svoje domišljije. In tako sc nekaj let ni pripetil noben važnejši dogodek, ne da bi o njem Battle povedal svojega zabavnega komentarja.
Ta grbec, narisan v skopih štirih potezah, je postal popularen širom Amerike, in ilustrovani tednik, ki se je v lijem predstavljal občinstvu, se je imel njemu zahvaliti za svojo veliko naklado. Naj je že šlo za de'bato v kongresu, za novo žensko modo. za umetniško razstavo ali slovito premije.ro iicMismiIje-ni Battle ni nikomur prizanesel s svojimi šaljivo strupenimi opazkami. Kmalu mu tednik ni več zadoščal; povpraševanje po njem je postalo tolikšno, da so morali kaj kmalu izdali posebne albume vseh velikosti, ljud-
Poštnina plačana v gotovini
ske in luksusne izdaje; v njih je pošastni Bmti le še sl rupeneje, ■ še bizarnejc razglašal svoj svetovni nazor.
Boby-Bob, ki si je s tem tipom zaslužil eelo premoženje, je bil pod pritiskom li-ra nske naklonjenosti občinstva prisiljen vedno in vedno podajati to groteskno lignro. Upiral se je na vse načine in preklinjal samega sebe, da je spočel ta pošastni tip; zatrjeval je direktorju lista, da zna risati še druge reči in da ima še druge načrte, toda občinstvo se ni dalo prepričati in direktor se je moral ravnati po njegovih željah. Bobv-Bob 11111 je nekoč predložil vrsto resnih risb, k jer so bili ljudje popolnoma normalna bilja: pa mu jih je direktor vrnil, češ: ..Kaj me hočete upropa-slitiT'
Naposled se je vdal v usodo in risal še nadalje nove serije s pošastnim Battlom v glavni vlogi.
To delo pa mu ni vzelo toliko časa. da ne bi utegnil misliti na ljubezen. Že dolgo je imel dekle, ki pa je ni mogel vzeti za ženo, ker takrat še ni imel dovolj denarja, da bi mogel ženo vzdrževati. Ko je obogatel in so izginile denarne skrbi, je bilo prvo, kar je storil, da je nekega lepega dne stopil do pastorja in stvar z njim uredil: drugi dan je že bil srečen zakonski mož.
Boby-Bob je bil lep dečko dvaintridesetih let. vitke postave in velik ljubitelj športa; ni bilo dveh bolj nasprotu jočih si postav od njega in pošastnega bitja, ki ga je upodabljal v lislu. Njegova mlada žena je bila pravcata lepotica:	lepšega	para si niste
mogli misliti. In tako ni dolgo trajalo, ko sla s lihim veseljem opazila, kakor se reče. ..da je Bog blagoslovil njun zakon". Bobv-Bob, ki se je šalil samo v karikaturah, da si je služil svoj kruh. je resno in s prikritim veseljem pričakoval veselega trenutka. Delal je še z večjo vnemo in si ni privoščil nikakega po-
čitka:	mar	ui	vsaka serija
slik. na katerih je Ba11le zabaval občinstvo, pomenila nove dotice težko pričakovanemu potomcu?
Otrok se je rodil — in glejte, zdaj se začne tisto strašno in nepojmljivo. I/, svojih lepili. zdravih in močnih roditeljev je prišlo na svet pošastno. pokvečeno bitje z nakazilo ogromno glavo, skrivljenim hrbtom in zveriženimi nogami. Bobv-Bob je zatulil od groze: saj je bil ta otrok verna podoba njegove karikature. živa fotografija grbastega Battla. le še odurnejši in pošaslnejši. Da je bila sličnost še groznejša, je imel otrok samo eno oko, drugo se v tistih treh dneh njegovega življenja sploh ni odprlo.
Neizrekljiva groza je prevzela očeta. Vrgel je svoj svinčnik v kol in se ni dal preprositi direktorju, ki ga je zaklinjal, naj ilm napravi novo seri jo grbaste človeške pošasti. Nesrečen in ubil se je zatekel na deželo, daleč od mestnega vrvenja, daleč od listov, daleč od vsega, kar ga je spominjalo njegovih velikih uspehov, za katere je zdaj, tako je mislil, plačeval kazen.
Njegova žena se je v drugič začutila v blagoslovl jenem stanju. Ves čas njene nosnosii je Bobv-Bob trepetal, molil in prosil Boga, na j mu prizanese; niti trenutka ni imel miru. Vrgel se je na zdravniške knjige in iskal v njih pojasnil in tolažbe, ki ji' ni našel. Potlej st' je malo pomiril: dejal si je. da se dvakrat po vrsti taka nenormalnost pač ne pni-peti. Kupil si je reprodukcije slik. posvečenih lepoti: neprestano jih je gledal in se vživ-I jal vanje, da je naposled znal vsako njih črto tako rekoč na pamet.
Ko se je bližal usodni Irc-nutek, ga je spet pograbila prejšnja groza; ni ga strpelo pri ženi. pobegnil je v samoto.
Skrivnostna brzojavka ga je poklicala naza j. Trepetal je. z nemo grozo v srcu se je vr-
nil... Pokazali so mu drobno človeško telesce, ki je živelo le nekaj ur. Spet je bila ona pošast, spet njegov Balt le! Groteskna pojava, ki jo je bila pred leti rodila njegova domišljija, ga je preganjala na slehernem koraku... To pot njegov razum strašni preizkušnji ni bil kos — danes živi v blaznici.“
*
Ne vem. ali si ni Američan, ki nam je vse to zelo resno pripovedoval, dovolil šale z nami, hoteč nas zabavati z grozo. Mar ni nekoliko pre-lantaslična zgodba, la povest o osveti zasmehovane in deformirane prirode, o osveti prirode, ki je hotela dati nauk, kako kaznuje človeka, ki pači in zasmehuje njeno Lepoto? Ne vem...
Vljudnost
Vrtnar Podlasica ima svoje skrbi.
Vsako noč pridejo tatov i čez ograjo njegovega vrta in mu potrgajo vse vrtnice.
Pa lo bi še bilo, če bi tatovi malo bolj pazili. Toda pri tem mu potacajo vse grede, pohodi jo druge cvetice in časih odtrga kateri kar ves grm z vrtnicami. Tako mu uničijo trud vsega leta.
Zalo vzame nekega dne vrtnar Podlasica velike Škarji' in jih obesi na plot s temle naoisom:
,,Gospode tatove vljudno prosim, naj se pri kraji rož blagovolijo posluževali pričujočih Škarij."
Drugo julro pride vrtnar Podlasica na v rl.
Škarje še vise.
Napis št' visi.
In še nekaj visi.
Nov brus.
Z napisom.
..Prav radi. Prosimo vas pa prav tako vljudno, da blagovolile škarje najprej pošteno nabrusiti. '
Bolhačeva oporoka
Svobodno po R. L o w i t u
V lota prihujam in zdravje ni več kakor je bilo; posebno nadležna mi postaja nudiilm. lo čutim vsak dan iznova. kadar se spravim na človeka. Njega dni mi je bila stvar igrača; danes pa toliko da še skočim z rebra na rebro. više pa že' ne gre. Tudi revma pritiska; časih me tako zagrabi v stegno leve nogi'. da je še premakniti ne morem, kako usodno utegne to biti za nas, (i ne bom pravil: saj sam veš. da v isi naše življenje dostikrat na hitrem skoku. Vrhu lega se mi je začel edini zob majati; kaj bo. kadar mi izpade, niti mislili ne smem.
Ne jokaj, sin moj! Vidiš, jaz sem miren in vdano pričakujem konca svojih dni. ko mi je umrla tvoja nepozabna mati, ki jo je zmečkal prst neusmiljenega človeka, itak nisem imel več česa pričakovati od življenja. Vrini tega od dne do dne bolj čutim, da ne spadam v današnji čas z modnimi novotarijami in prevratnimi nazori o morali, če pomislim, kako je bilo svoje čase: za trdno zadrgnjenimi modrci in v mehkem tlanelu sc nam je godilo kakor v paradižu. In danes? Saj hodijo ljudje skoraj nagi! Poleti bi to še razumel, toda pozimi ni nič bolje. Kakor ilu se na vsak način hočejo prehladiti, kje naj pa mi živimo? Pri ženskah se nam je njega dni najbolje godilo — dan današnji pa se še takrat, kadar ne gredo v goste ali v kino (v gledališče itak več ne zahajajo), odevajo doma samo s prozorno pižamo, tenko ko pajčevina. Niti sekunde nisi na varnem. Zdaj pa govore tudi že o reformi moške mode...
Še slabša je z moralo. V tistih lepih časih bi si bil človek v družbi rajši jezik od-
griznil. kakor da bi bolho samo omenil. Celo ob naših najhujših pikih se je delal veselega. čeprav mu je šlo vse prej kakor od srca. Takšne so bile takrat šege — lepi so bili listi časi! kvečjemu da se je s hrbtom podrgnil ob stolovo naslonilo, mi pa smo bili pre-objeslni in smo ga ravno takrat pošegetali pod tilnikom, in je moral molče pretrpeti. O, saj nas je objestnost že minila! Zadnjič ti slučajno prest režem pogovor med mlado dek I ieo in njenim izletniškim kavalirjem (saj veš, kavalirji so danes samo še za izlete in plese, večne ljubezni svet nič več ne pozna — pa to sem ti hotel le mimo grede povedali). Veš, kaj ti reče tista deklina?
„Miro," ti reče kar brez sramu, „Miro, brž! Bolha me kolje, daj, hitro, popraskaj me — ne. ne tu, više, še više, ah. zdaj je prav! Ne tako rahlo, kar z nohti daj, še ore-maJo. tako... ah, kako 10 dobro de!"
kje je tu sramežljivost, te vprašam? Njega cini so ljudje take reči opravili sami in skrivaj!
..ROMAN“ STANE
I mesec 8 Din, Vi leta 20 Din, M> leta 40 Din, vse leto 80 Din. Na razpolago le vse številke. Račun poštno hranilnico v Ljubljani št. 15.393.
Na tujem, vse leto:
v Angliji 9 šilingov, Avstriji 14 šilingov, Belgiji 14 belg, na Češkoslovaškem 70 kron, v Egiptu pol iunta, Franciji 50 frankov, Holandiji 5 goldinarjev, Italiji 40 lir, Nemčiji 9 mark, Severni Ameriki 2 dolarja. Povsod drugod ua leto 120 Din, za Vi leta pa 60 Din. Denar (veljavne Jugoslovanske ali tuje bankovce ali ček) pošljite v lastnem interesu v priporočenem ali pa v denarnem pismu.
Posamezne številke:
V Jugoslaviji po 2 Din. Dobo se v trafikah, knjigarnah in kolodvorskih prodajalnah. Kjer ,,Homana** nimajo, zahtevajte, naj ga naroče. Direktna naročila Izvršimo šele po prejemu zneska v bankovcih ali veljavnih znamkah.
V Italiji stane posamezna številka 80 stotink.
Naročila
In dopise pošljite na naslov: ,,Roman“, Ljubljana, Breg 10, poštni predal št. 345. — Rokopisov ne vračamo. Za odgovor priložite znamko. — Oglasi po tarlil.
Ne, danes lo boljše živ ljenje res ni več vredno, tla ga živiš.
I udi hrana je zdaj vsa druga kakor je bila nekoč. Kakšen užitek smo imeli prej na tolstih bedrih in sočnih mečih, da o deviški pečenki niti ne govorim! Pa danes? Vse ženske hočejo biti suhe. edino kar nam je ostalo, so kvečjemu še stegna, pa še ta so pokvarjena od vsakodnevnih čajev, ki jih pij6, da sine bi preveč zredile, in tako se li lahko zgodi, da dobiš po nekaj ugrizih kroničen želodčni ali pa črevesni katar. Ne, dan današnji je križ za nas, in skoraj sem vesel, da se bliža konec temu bolšjemu življenj u.
Ljubi moj sin, imetja ali česa podobnega ti nimam zapustili. Sam veš, kaj pravijo o nas: kakor dobljeno, tako izgubljeno. Lelino, kar ti lahko zapusti m, je moje pošteno ime. Saj se še spominjaš, da sem njega dni ugriznil pravega indijskega maharadžo, tvoj ded je več mesecev potoval s pravim madžarskim baronom in naš rod sega po materi tja do dvorne in telesne bolhe Marije Terezije. Tvoja sestra mi je na stara leta napravila sramoto in pobegnila z akrobatom nekega bolšjega cirkusa. Zato te prosim: vsaj ti ohrani moje ime ne-omadeževano in se posebno ne spuščaj v razmerje s ciganskimi povodnimi bolhami. To je poslednja želja tvojega očeta.
Zdaj pa. ljubi moj sin, zdravstvu j! Jaz potujem z neko tonfilmsko zvezdo v spalnem kupeju prvega razreda na sol učni jug, da tam pod sinjim rivijerskim nebom in med palmami v lepoti umrem — če naš vlak prej ne zleti v zrak: saj veš, kaj se je zadnjič dogodilo tvoji svakinji, ko ji je eksplozija odtrgala levo nogo in zdrobila spodnjo čeljust.
Moj poslednji pozdrav in ljubeči ugriz! — Tvoj oče.
S JR C E V OKOVIH
R o m a n
Napisal Mirko Brodnik
Ta roman je začel izhajati v 9. štev. ..Komana". Današnje nadaljevanje je triintridesete. Novi naročniki lahko dobe še vseli prejšnjih "2 nadaljevan j.
Vzel je iz žepa debelo pismo in majhen zavojček.
„Pismo in v vrečici je nekaj draguljev,” mu je povedal. „Morda bodo lo ali ono potrebovali. In če bodo v sili. jim pomagaj, prosim te."
„Brez skrbi bodi, Janez. Dobro vem, ka j sem li dolžan. Ilešil si me smrti, ne samo en-k rat."
„Ne govoriva o tem,“ je odmahnil Janez. ,,Pustiva spomine, so že davno pozabljeni. Tudi jaz sem pri tebi dosti na dolgu.“
Solze so ga dušile. Brez besed se je poslovil še od Mitje. Položil mu je roko na ramo in šele čez dolgo izdavil:
..Dober fant si bil."
„Junuk," je pristavila Nadja in mu dala roko.
Nadja molči. Gleda Mitjo, ki se ne ve kam dejati, gleda Janeza, ki sloni ob konju in ne ve ka j bi rekel. Komaj zadržuje solze, siromak. Morda mu je žal. da ji je obljubil, da ostane tu, ko pojde on, Branko, naprej proti domu. proti nevarnostim in neznani bodočnosti.
Šele v tem trenutku vedo vsi, kako blizu so si bili in kako daleč bodo že prihodnji trenutek.
Branko je zdaj sam. Mitja in Janez še zmeraj govorita. Morda o poti. Drugega nihče med njimi ne spregovori več. Ne more.
In potem stopi Nadja k njemu, k Branku,
„Branko, zdaj odhajate..."
„Od!iajam, Nadja, odhajam..."
„Sama naju puščate 111“
„Sama...“
Mrzlično ponavlja Nad ji ne besede, drugo za drugo. Lastnih ne more izreči.
Njena roka je zlezla v n jegovo. Čuti mehki, plašni, božajoči dotik, ki se boji... Tako dobre so te roke. Takih še ni spoznal. Samo takrat, ko je- visel med življenjem in smrtjo, ko so ga negovale. Takrat so bile te roke tako dobre. Potem
kakor bi bile izginile in se zdaj spet vrnile, da ga poiščejo.
„Nadja, žal mi bo..."
Nadja molči, čeprav je prestal sredi besede. Samo njeni pogledi so odgovori. Piošnje. In ves čas ga tako gleda. Potem se pogled i/premeni. Plašen, vprašujoč postane. Kaj si mi hotel povedati. poizveduje. Zakaj? Ni' razume, ne ve — ali je rekel kaj neumnega? Saj ni hotel. Motel ji je reči besede, ki bodo njej v tolažbo za vsa dolga leta. Morda za zmeraj. In tudi njemu. Zato se ne sme izgubiti ta pogled, ne sme utoniti v praznoti vsakdanjega slovesa ta prošnja. Dobro ve — pogled, ki ga bo u jel v poslednjem trenutku, mu bo ostal v duši. Zmeraj. Lep ali pekoč, kakršen že bo.
Težko se premaguje. Podzavestno je njegova roka uklonila njeno. Morda jo je zabolelo. Čutil je, kako je trznila, dobra ročica.
„Nadja... kdaj... se spet vidimo... kje?..."
,,Kdaj ? Kje?“ Otožno se smehlja. Mehka črta okoli njenih ustnic postane trda. bolna, zagrenjena. Tako tuja.
Nadja ne ve. Morda kijia lu. Morda nikdar...
Oči ji vzplamte.
„Videla se bova. Videla. Morda kmalu... Nad vami bom bedela..."
Potem, kakor da ne ve. ka j se z njo godi. Kakor bi pozabila, kaj je govorila pred nekaj dnevi...
„Zakaj me puščate tu?“
Odkod so prišle ite besede? Kam merijo? In morda... morda bi jih bil tudi on izrekel. da ga ni ona prehitela...
In oba vesta, da jih ne bi smela izreči. Zaradi dveh drugih. Zaradi Janeza in Zore.
Branko spusti roko.
„Če bi moral še enkrat prehoditi to pot...“
Prestane. Ali naj pove, kar <m ii je prinesla razburjena misel ?
Pove.
 se morda danes no bi
loči la..."
Pobesi glavo. Potem si seže z roko preko čela.
„Ne. Tako je moralo biti."
..Moralo je..." šepne ona.
Umolkneta. Branko se ozre okoli sebe. Janez in Mitja si' še zmeraj pogovarjata. Ne opazujeta ju in tudi videti ju ne moreta, (davi konj zakrivata obadva, ki jemljeta slovo.
Branko molči. Dosti bi še hotel reči. Pa ne more. Ne sme. Zaradi nje in sebe. Potem dvigne glavo:
»Bodite mu dobri, Nadja. Kakor bi bili meni. Vreden je vaše ljubezni. Bolj od mene. Od vseli...“
„Da, dobra mu bom..."
Zclaj ona ponavlja za njim...
„Jaz moram iti tja... kjer me čaka... ona... Zora..."
„Zora...“
„Če me še čaka?"
„Čakn vas!" iztisne Nadja iz sebe. V prsih ji buta srce kakor vihar. In žge. Pa ne sme
tega pokazati. Pokazati mora. da je močna.
Močna... močna...
Janezov konj tolče s kopitom ob tla. Ali ponavlja za njo? Ali sili k odhodu, da se nč bi... kaj ?
..Čaka me." "odvnie. tedaj B t a n k o.
Še enkrat ji pogleda v oči. Mirne so in vdane. Potem se nenadoma oklene njenih rok. Drhte. In položi svoje na njene rame. Drhte. In gleda njene ustnice. Trzajo v skriti boli.
Sam ne ve, kaj ga takrat: prime. Roki se skrčita in potegneta Nadjo k njemu. Glava se mii skloni. Ustnice jo kličejo. Za edini, edini poljub. ..Nadja!“
Takrat se Nadja spomni svojih besed. „Čaka vas!" — In spomni se svojih besed. Pokazati hoče, da je močna. Močna.
Glava ji zdrkne na prsi. Brankove ustnice, ki so iskale njene, obvise na njenem čelu.
In potem popuste njegove roke in z njimi njegova moč.
Nenadoma se zave prepada. ki je med njim in njo. In boji se pogleda v globine, da se mu ne bi zvrtelo v glavi. In ve. da so te globine njene oči. Vidi medli soj v njih in vendar mu je ogenj. In potem vidi Janeza.- vidi Mitjo, vidi konje, nestrpno hrzajoče, vidi pot pred seboj...
Opoteče se h konju in se zažene nanj.
Vidi Mitjo, ki začuden obstane sredi pogovora in se zavihti na konja.
In kakor bi mu krč sklenil noge. se stisnejo okrog konjskega trebuha in ostroge se zarij e jo v meso.
konj se vzpne na zadnje noge. Boli ga. Tudi Branka. Njega bolj.
Potem se spusti konj spel nazaj in zdirja kakor bi ga zapodil vihar.
Že izgine v daljavi .
Daleč za njim jezdi Mitja.
Š t i r i i n d v a j s e t o p o g I a v j e
V SIT d
I rije meseci so že pretekli odtlej.
Neko popoldne jezdita po samotni planjavi, ki se razteza v nedogled, dva jezdeca. Mi ju že poznamo. Branko je in Mitja.
Njuna konja sta zelo upehana. Vidi se jima, da sta morala pošteno dirjati ves dan. In tildi jezdeca morata bili utrujena. Posebno Mitja, ki se mu pozna, da se komaj drži v sedlu.
Čeprav sta konja že na koncu moči, jima vendar še ne privoščita počitka. Na v sak način hočeta še pred večerom priti v zavetje.
kaj se jima je zgodilo? kdo ju je zasledoval?
Pred nekaj dneAu sta prišla v kraje, o katerih sta na poti čil la. da so zelo nevarni, ker sla hotela na vsak način priti čimprej v Vladivostok, odkoder sta bila samo še slab mesec- ježe, se nista hotela nevarnosti izogniti in si za pot izbrala varnejše, a daljše poti. I udi se je Branko že dolgočasil. Če je pomislil, ko-likrat so se časih morali spoprijeti s sovražnikom, k o I i -krat se z njim boriti na življenje in smrt in če se je pri tem spomnil dolgočasnega miru. ki ga je tri že četrti mesec, se mn je ta pol zazdela kar neznosna.
Posebno prve dni je hudo trpel. Slovo od dragih prijateljev. od Nadje, ki bi bilo morda zanj postalo usodno, da se nista v poslednjem trenutka oba zavedja. kam pelje ta pot. in še prej — trenutki, ki so niu še zdaj grizli spomin — dogodki v starem svetišču, boj s prirodo, ki jo je komaj premagal, zavest, da nosi s seboj milijone, ki jih mora prinesti s seboj domov, da bo lahko oprav il to. kar je namenil svojim sovražnikom — kruto maščevanje, vse to ga je grizlo in mu razjedalo dušo. koliko noči je prebedel, ko je
poslušal, kako je Mitja zraven njega spal! koliko ur je to premišljeval sam pri sebi. ko sta jezdila po samotnih ravninah. In zmeraj so ostale te ravnine enake. Niso se hotele izpremeniti.
la monotonost ga je ubijala. Zaželel si je izpremem-be. gozdov, gora. bojev, da bi m n med njimi minil čas. ki ga še loči od konca njegove poti — Vladivostok.
Pred dvema dnevoma sta bila zagledala na obzorju nekaj kakor črto nizkega hribovja. ki je kakor črna proga nagubana vstajala v daljavi. Razveselila sta se. da je to gozd. da bosta morda že- to noč počivala v njegovem zavetju, toda prevarala sta se. ko sta se zvečer ustavila in si pripravila prenročišče. se jima je zdel gozd na obzorju še prav tako daleč, kakor je bil zjutraj, ko sta ga prvič opazila. Šele drugi večer se jima je približal. Zdaj. tretji večer — saj je že padal mrak —- je ležal za dobro uro ježe pred njima.
Prejšnji dan sta videla v daljavi za seboj nekaj jezdecev. Odkril jih je Mitja, ki je imel sokolje oči, in zato sta pohitela. Nista jima hotela priti preblizu: Če so bili zasledovalci, bi se jim bila mogla umakniti samo v zav etju gozda in to sta tudi hotela. Če pa so bili begunci, kakor onadva, bi jima bilo kaj malo za njihovo družbo. Jezdila sta počasi naprej vso noč. da sta jih prehitela: počivala sta le nekaj ur in ko sta se drugo jutro ozrla nazaj in gledala
\\
V prihodnji Številki Vam pripravi ..Roman** za svolo tretio obletnico veselo presenečenje!
zn njimi, ni bilo več sledov o njih.
Tako se jima ni nikamor več posebno mudilo. Vendar nista hotela obstati. Ves dan sta še jezdila, čeprav sta bila konja utrujena* Posebno zdaj, ko se jima je obetal kmalu počitek, sta ju še priganjala, da hi bila čimprej v varnem zavetju.
In res sta kmalu prišla do gozda. Sprva je bilo le nekaj dreves, ki so se tu pa tam košatila na planjavi, potem pa jih je bilo čedalje več in mahoma slii se zagledala sredi gozda. Med gostim drevjem, kjer sta si komaj utirala pot. sta šla še malo naprej, da ju ne bi mogel nihče zaslediti, čeprav bi ju bil videl, ko sta zavila s planjave.
Globoko v gošči sta stopila s konj. Mitja je zakuril ogenj in na stelji, kamor je pogrnil dve odeji, napravil dve prav udobni ležišči.
Pojedla sta borno večerjo in nakrmila konja. Potem sta legla. Mitja je bil tako izmučen. da je zaspal kakor ubit. Branko pa se je moral boriti za spanec, ki ni hotel priti. Šele čez dolgo je zatisnil oči.
Toda komaj je dobro zaspal. ko se mu je nenadoma zazdelo, da se nekaj okoli njega giblje, da nekdo v bližini hodi. Leta v Sibiriji so mu izostrila čute do neverjetne popolnosti. Še pol v sanjah je planil pokonci.
„Kdo je?“
Več ni mogel reči. kajti nenadoma mu je neka roka zamašila usta.
V prvem trenutku presenečenja je bil tako zmešan, da se ni upiral. Potem pa se je nenadoma zavedel. Naglo se je obrnil, da je napadalec, ki mu je tiščal usta in ga.držal za levico, odletel stran in se prevrnil na tla kakor snop. Tudi drugi se je opotekel. N soju žerjavice ga je videl, kako je lovil ravnotežje.
..M it ja!"
Ozrl se je za njim in opazil, da so neznanci napadli tudi njega. Videl je, kako se
TVORNICA CIKORIJE
fIZ
OKUSNA IN ZDRAVA KOLINSKA KAVA!
jim je hrabro upiral, toda ni se jih mogel otresti. Motel mu je skočiti na pomoč, toda med tem sta se tujca, ki sta njega napadla, že pobrala in se spet zagnala proti njemu. In iz teme se. je izvilo še nekaj.senc. ki so jima prišle na pomoč. Malo nato je ležal Branko zvezan na tleli in se ni mogel ganiti. Zraven njega se je zvijal Mitja in besno brcal okoli sebe. da se mu nihče ni upal približati.
..Lopovi!" je vzkliknil Branko v onemogli jezi in zaškripal z zobmi. ..Če mi pridete kdaj v roke!“
Nihče izmed napadalcev mu ni odgovoril. Dva sta odvezovala konja in stikala po njuni prtljagi. To ga je še bolj razjezilo.
..Strahopetci! V temi. ko sva spala, ste naju napadli. Da vas le sram ni!"
Spet molk. Samo porogljiv smeh njegovega čuvaja, ki je pazil na. sleherno njegovo kretnjo, je. bil odgovor.
Kričal je in preklinjal io-da vse je bilo zaman. Potem je stopil k njegovemu čuvaju eden izmed napadalcev, ki jih
je najbrž vodil, in mn nekaj šepnil na uho.
Dva sta pograbila Branka in ga privezala na konja. Dva druga sta isto storila z Mitjo. Potem je Brankov čuvaj prijel oba konja za povodec in ju odvedel za seboj. Ostali so mu sledili.
Moral je biti domač v gozdu. to se mu je videlo. Branko je opazoval, kako spretno je vodil konja v temi. da se nista nikdar spotaknila.
Vedel bi rad. kaj z njima neznanci mislijo, kam ju nameravajo odpeljati. Vprašal je čuvaja.
„MolČi. Boš že videl!“ je bil odgovor. Ko je vedel, da s te strani ne bo nič zvedel, ni v eč izpraševal. I ,e to je opazil da gredo čedalje globlje v gozd.
Potem je nenadoma zagledal v daljavi rdeč soj. Taborišče. Torej razbojniki niso bili sami. V gozdu jih čakajo še drugi.
Gozd se je nenadoma iz-premenil v jaso in na sredi je gorel ogenj. Ko je eden izmed neznancev, ki je stražil, opazil čudni sprevod, je hitro stekel to povedat. Malo nato se je vrnil s precej starim človekom.
„Torej dva sta bi la ?" je vprašal Brankovega čuvaja in glas mu je razodeval zadovoljnost. ..In kako je s plenom? I)6st i ?”
..Nismo ju še pTeiskali."
Mož je zmajal z glavo.
„Odvežite ju. Pazite, da vam ne pobegneta!"
Čuvaj je prerezal vrv in Branko je omahnil na tla. Vsi udje so mu bili odreveneli, kajti vrvi so bile tako tesno privezane, da so mu rezale v meso.
Ko sta bila razvezana, se je starec vrnil
...Kdo sta?“ je vprašal s strogim glasom.
Branko ga je samo prezirljivo pogledal in mu ni odgovoril.
„Tak povej." je skočil starec k njemu. ,.Čc se misliš z menoj i norčevati', si v zmoti.
Govori.'sicer li bodo moji ljudje pomagali do besede."
Preteče ga je pogledal in pomignil najbližjemu svojih.
• Branko je videl, da je ne-zmiselno upirati se, in mu povedal. da sta begunca.
„ Begu nca? Odkod?"
..Jaz nisem Rus," je rekel Branko. ..Čez Sibirijo se vračam domov."
..\e vem. ali bi ti verjel," je neverjetno odkimal starec. ..Sicer bomo pa videli. Kje sta
dobila tako dobra konjar*'
..V dar."
..\ dar?" st> je zasmejal starec. ..V dar. Ukradla sta jih. kaj?"
Branko je odkimal in rekel odločno: ..Nisva jih!"
.. I udi predrzen si." je mrko rekel starec. ..Še lagati se upaš. kaj misliš, da ne vem. kako si prišel do njih? Bog ve, ali nista ukradla še kaj drugega? lovariša. poglejta!"
Dva sla pristopila, da bi ju preiskala.
Da bi bolje videla, sla ju, potegnila k ognju. Tedaj pa je Branko nenadoma presenečeno vzkliknil. Prej. dokler so bili v temi. napadalcev ni spoznal, zdaj pa je opazil, da so cigani, in (o mu je zbudilo novih nad.
Spomnil se je dogodka
pred leti. ko je rešil ciganskega čudodelnika pred napadom kmetov. Spomnil se je tudi. da še zmeraj nosi v žepu talisman. ki mu ga je takrat podaril rešeni cigan.
..Počakajte še malo!" je vzkliknil.
Začudeno so ga pogledali. On pa je segel v žep in po dolgem iskanju našel v njem umazani kipec. Brez besed'ga je pomolil starcu.
..Naše znamenje." je la zajecljal. ..Kako si prišel do njega, govori!"
..Saj veš. kaj pomeni ta znak." je mirno odvrnil Branko. ..Kar lako ga nisem dobil."
..Vem. Enemu naših si rešil življenje/' je rekel starec. „Odpusti mojim, da so te napadli. Niso mogli vedeti..."
■daj se je jel opravičevati in je bil videti ves nesrečen.
..Vsaj dneva bi bili počakali." je Branko obrnil pogovor na smešno, vesel, da se je tako poceni izmazal, ko je še trenutek prej napravil črto čez svoje premoženje in morda tudi čez življenje. ..Sredi noči naju napadete../4
Starec je skomignil z ramo.
..Oprosti! lak je naš poklic. Saj res nismo mogli vedeti. da >ji naš prijatelj." Bolem se je nenadoma nečesa spomnil. ..Povej, kako naj se ti oddolžimo."
..Pustile naju pri mifu, da se odpočijeva." je zagodrnjal Bra nko.
Starec je samo zamahnil z roko in povelje je bilo izvršeno. Branko in Mitja sta dobila v enem izmed številnih šotorov ležišče, da si boljšega misliti nista mogla.
Drugo jutro sta si- precej pozno zbudila. Branko je pogledal ven. lani je stal pred šotorom mlad cigan. Hotel ga je nekaj v prašati, toda cigan je stekel proti sosednjemu šotoru. ne da bi se bil zmenil za njegove besede.
O	II
Za jesen bogata
izbira klobukov
pri
ALBINI VOLČ
GLINCE VII
Popravila
Preoblikovanje
II	O
A takoj se je spet vrnil in mu rekel:
„Naš gospodar vaju prosi, da prideta k njemu v šotor.“
Poklical je Mitjo in šla
sta.
Šotor ciganskega poglavarja je bil bogato opremljen. Na vseli koncih so se šopirile dragocenosti, znošene z vseli vet rov.
Ko je Branko odgrnil zagrinjalo, ki je zapiralo vhod, je starec, ki je sedel za mizo. zbito iz desk. vstal in stopil k njemu.
..Upam. da sta si zdaj že ohladila jezo."
Potem je spet sedel.
Branko se je ozrl po šotoru in sedel na stol v kotu.
-Srečo sta imela, da sta padla meni v roke. Nisem edini lu okoli. Če bi bila zašla v past sosednji četi. kjer ni ciganov ..."
Zasmejal se je. Potem pa je nenadoma zresnil obraz.
..Kam sta namenjena?" ju je vprašal. „Če bi vama lahko kaj pomagal na poli... Cigani ne pozabimo uslug, ki jih kdo izkaže kateremu izmed naših!"
..V Vladivostok,
Branko povedal.
..Pnega izmed svojih vam bom dal s seboj, da vama bo kazal pot."
..Dobro, če imate katerega. ki pot pozna. Sicer bi jo lahko sama tudi našla..." je prišla vil.
..Pot bi že našla." je prikimal starec. ..samo katero in kakšno! Kaj ne vesta, da sta v divjih krajih? Hvalita boga. da sla naletela na nas. Drugače dvomim, da bi kdaj prišla skozi. Dosti jih je že poskušalo, a mislim, da je prav malo takih, ki bi se jim tudi posrečilo. Eden izmed mojih se je pred nekaj dnevi v rnil od tani. Štiri sem poslal, najbolj izkušene med svojimi. in on je bil edini, ki se
mu je
mu
je posreči.o. Ali
Ja
ho-
četa ?'
..Če vam je prav, ga vzameva. Ne bo zastonj."
,.ln še nekaj bi vama ,svetoval. Potujta ponoči! Takrat je boIj varno."
..Bova. Poznava nevarnosti. Vso Sibirijo sva že preblo-dila."
„Sibirija je bila igrača proti temu."
..Kdaj l>i šla?" je Branko obrnil pogovor.
..Kadar hočeta, vama je spremljevalec na razpolago/'
..Potem pojdeva takoj." je odvrnil Branko in vstal.
..Kant. ki vaju je poklical, pojde z vama.. Tudi v nevarnostih se bosta - lahko nanj zanesla. Močan je in dober strelec,'* je rekel starec. „Naj vain bo sreča mila...“
Peti n d v a j s e t o p o g I a v j e
VLADIVOSTOK
Daljni Vzhod je najbolj dolgočasna pokrajina na svetu. Ta misel je obšla Branka že prve dni. ko so prišli v kraje te širne province. In od dneva do dneva je ta misel postajala bolj in bolj prepričanja*
Mladi cigan, ki ga je bil starec dodelil Branku in Mitji za spremstvo, je bil fant, da malo takih. Starec ni pretiraval. Izkazal se je povsod, Pot je poznal kakor svoj žep in tudi kot strelec je bil nedosegljiv, Branko mu je to sposobnost kar zavidal, še bol j pa Mitja, ki mu je bil pošteno nevoščljiv. V nekaj manjših praskah, ki se jim niso mogli umakniti, je pokazal, da begunca lahko nanj računata.
Do Vladivostoka so imeli še kakih sto kilometrov. Jo bi bilo dva ali tri dni. kakor se zamude. Preveč hiteti niso marali, da ne bi zbujali pozornosti. Tudi so se ogibali cest. ker niso hoteli priti v stike z oddelki rdečih, ki so pokrajino trdno držali v rokah.
Moški ne umirajo za žensko — za ljubezen umirajo. Zenske ne umirajo za ljubezen — Za moža umirajo.
Urejuje Boris Riliteršifi
Potreba filmskega presbiroja
Mislim, da je znani nemški reporter K. E. Kisel) napisal v eni svojih številnih knjig, da je novinarski kruh najbolj grenak. Sodim, da l)o držalo. Pravi novinar, ki hoče ustrezati obem glavnim zahtevam svojega stanu, to je, da je zmeraj zanimiv in aktualen, bo to prav rad potrdil. Ni čuda. Tak novinar ima Zmeraj čez glavo dela. Loviti mora senzacije z vseh delov sveta. Kdor p^ se tega ne zaveda, bo imel priliko videti, da se ga bodo ljudje kaj kmalu naveličali.
In še nekaj je pri novinarju. Vedeti mora vse, biti mora vsestransko izobražen, živ leksikon. Danes mora pisati o politiki, jutri o kuhinji, pojutrišnjem oboje. Nikjer se ne sme blamirati z neznanjem, kajti blamaža pri novinarju je najhujša reč. Zavedati se mora. da dobe list tisoči v roke in med temi tisoči jih bo gotovo nekaj sto, ki bodo njegovo blamažo odkrili in se na njen račun smejali.
Eno najtežjih poglavij za novinarja pa je ravno film. Zakaj? Pomisliti je treba, da nikjer v nobeni panogi ni toliko različnih okusov kakor ravno v filmu. In zdaj najti pravo srednjo pot iii se nikomur ne zameriti! To je časih težko, ker hoče vsak čitatelj, da^iše Urednik o filmu tako, kakor se njemu zdi najbolje. In urednik? Poznati
KU2A jh pijan...
(Hri/.or iz pasjega filmu)
mora kopico filmskih družb, pol leksikona teorije filma, imena tisočih zvezd in zvezdic, in o vsaki še kaj lepega in zanimivega. Vedeti mora za vsak meter filma, kje se je smukala, kako je prišla tja in kafeo je potem spet izginila drugam.
Citate!ji, ki prelistavajo filmske rubrike listov, niti ne pomislijo, koliko truda je časih treba za kak članek, koliko tujih listov, koliko knjig je treba prebrskati, da dobi članek pravo, končno obliko. In če je urednik v njem kaj prezrl, namenoma ali iienainenoma, tedaj je ogenj v strehi.
Ali pa recimo pri filmski pošti. Pride v redakcijo nadebudna gospodična in prinese na koščku papirja napisanih deset — pa to je št; malo! — imen svojih ljubljencev s platna, ki pomeni svet. In prav lepo prosi, da bi ji v prihodnji številki urednik odgovoril, kdaj so bili vsi ti igralci rojeni, kako so prišli k filmu, kolik rut so poročeni in ločeni, kje stanujejo, v katerih filmih so igrali, kako visoki so, kakšne plače dobivajo, koliko tehtajo, v katerem jeziku jim lahko piše za avtogram, če bi morda to lahko naplavil namčstu uje gospod urednik, če bi ji vsaj napisal pismo recimo v angleščini, ali pa v francoščini, in če ima kako lepo sliko, da je ne bi bilo treba kupovati v trgovinah, kjer so tako strašno drage. Ubogi urednik seveda prikima in s priklonom obljubi, da bo vse to napravil, da bo že v prihodnji številki ali pa pismeno poslal odgovor. To mora obljubiti, ker bi se ji drugače zameril, zamera je pa najhujša reč — posebno pri nadebudnih gospodičnah.
In ko gospodična odide, se začne. Urednik se zabubi v kopico knjig, revij, dnevnikov. In kolne, ko najde vse, samo tega ne, kar išče. In ko morda po urah iskanja najde to, kar je iskal, napiše in se oddahne v misli, da bo gospodična srečna in vesela.
Pa pride prihodnjič spet ista' gospodična :
„Zadujič ste se pa morali /motiti, gospod urednik. V tem listu sem čitala, da ima ta in ta igralec drugi naslov in da je igral še v telile filmih. In moja simpatija, igralec \. Y. se je pred kratkim sedmič ločil in ne tretjič, kakor ste vi zapisali."
Seveda bi se urednik najrajši vdrl v tla, pa ne gre. Potem pogleda v knjigo, kjer je našel podatke, in vidi, da je bila knjiga napisana pred letom dni. Od takrat se je seveda igralec lahko že petkrat poročil, desetkrat preselil in nastopil v kopici novih filmov. In tako se zgodi, da pride urednik ob ves kredit, ker nič ne ve. In njegov nimbus se razleze kakor jutranja megla.
lista gospodična seveda ne pomisli. da je igralcev na tisoče in filmov še dosti, dosti več. Ne pomisli tudi, da se samo ona zanima /a ne-
kalem igralci', med lem ko so drugim spet všeč drugi.
In potem gre še dalje in odkrije gospodu uredniku, da hi rada vedela, kakšne lase ima listi igralec, katere ro/e ima najrajši. Ne misli mu jih poslati, vedela hi pa velidarle rada. la urednik mora iskati in iskati...
Le ena tolažba ostane potem ubogim urednikom. Filmski presbi-roji. Vse večje filmske družbe imajo posebni' oddelke, ki stalno zalagajo uredništva listov z najnovejšimi vestmi o svojih filmskih igralcih in o filmih, kjer igrajo. Če tega ne hi bilo, mislim da ne hi bilo človeka, ki bi še hotel prevzeti uredništvo filmske rubrike.
Marlena Dietrich o sebi
Verjemite mi — človeka zmeša in mu vzame sapo, če se nenadoma znajde po vrsti mirnih let v ospredju zanimanja vsega sveta. Doslej je preživel vse svoje življenje v ozkem krogu svoje družine, prijateljev in dela, ki mu je vsebina življenja — in nekega dne ga nepričakovano iztrgajo iz tega miru in konec je njegovega lepega življenja. Morda je napisal knjigo, ki je bila šluger sezone, ali pa narisal sliko, ki jo je ves svet opazil. Ali pa je uspel v gledališču, morda celo odigral zelo dobro vlogo v kakem filmu, če že ni koga ubil — in nenadoma je tisti, ki je bil prej ničla, še manj kakor ničla, postal za svet čisto drugačen človek, z drugo vrednostjo, drugimi krepostmi in slabostmi.
Marlena Dietricli, ki jo poznate, in ki je morda vzbudila vaše zanimanje, ima tri obraze:	kabaretno
pevko v »Sinjem angelu", Amy Juli y v »Maroku" in vohunko v filmu „X-27“ (Onečaščena).
Igrala je v nekem berlinskem gledališču, ko jo je odkril veliki režiser Šternberg in ji dal glavno vlogo skupaj z Emilom Janningsom. Potem je prišla v llollywood in odigrala še dve drugi vlogi. In to je življenje Marlene Dietrich do danes.
Toda ta Marlena živi samo na platnu.
Poznam drugo Marleno Dietrich. Hodila se je, šla je v šolo, učila sije glasbe in hotela stopili v življenje kot koncertna pevka. Slabost njene desnice jo je prisilila, da je s svojo karijero nehala in stopila v Reinhardtovo dramsko šolo. Poročila se je in dobila hčer. Igrala je v gledališčih in tu pa tam tudi \ filmih. In srečna je bila. Zunaj Nemčije je komaj še kdo poznal njeno ime.
To Marleno Dietrich dobro poznam. Tako domača mi je kakor nihče drugi. Z drugo, novo Marleno Die‘trich še dolgo nisem tako znana. Kajti doslej sem jo videla šele na platnu.
Zmeraj sem v skrbeli
N a p i s a 1 a L' a t h e r i n e S m i t h
Ni lahko biti postrcžnica pri tako priljubljeni in oboževani filmski zvezdi kakor je (treta Garbo.
Nikakor ne. mislim s tem reči, da bi imela naša velika Greta svoje mušice, ki jih je težko prenašati, ali pa kaj drugega. Ne, nasprotno, moja gospodarica je najboljša in najbolj obzirna, kar jih je mogoče najti na svetu, ljubezniva je, dobra in tako—• lepa. Veselje je delati pri njej, in za nič na svetu ne bi hotela pustiti te službe. In vendar imam skrbi. Ves dan zvoni telefon, čeprav imamo tajno številko, ki je priklopljena telefonu družbe Metro. Prav za prav ne bi mogel nihče vedeti te številke. In vendar — ljubezen je iznajdljiva — kar naenkrat je odkrilo to skrivnost nešteto ljudi, in zato tako pogosto zvoni in vsi bi hoteli »izpregovoriti samo nekaj besedic z njo."
In vselej moram reči, da Grete ni doma, čeprav mi je žal. Ljudje mi pošiljajo slaščic in cvetlic in razvajajo me v upanju, da bodo z mojo pomočjo prišli do božanske Grete. Toda jaz sem nepodkupljiva.
In če je telefonski pogovor odpravljen, pozvoni pri vratih, in spet moram ponoviti iste besede in zmeraj moram ostati vljudna, kajti Greta hoče tako.
Vrt naše vile je za hišo in na vseli straneh je gosta živa meja, da ne more nihče priti čez njo. Greta Garbo je namreč strašno nerada doma v sobi, zmeraj hoče biti na vrtu, kjer igra tenis ali golf.
Samo nekaj vem. Da noče nikogar videti, posebno ne, kadar dela.
KLOBUKI
Lil <
0.
ŽALNI DAMSKI OTROŠKI
ANA ŠULC
LJUBLJANA
VOŠNJAKOVA 4
In moja glavna naloga je, da prepričam vse, ki hočejo z njo govoriti. da noče biti motena. In to mi dela često velike skrbi, toda našla sem izhod: Če postane prehudo, iz-premenimo telefonsko številko, ali pa se kar preselimo. Potem traja vsaj dva ali tri dni, da jo najbolj pametni izmed zasledovalcev spet najdejo.
Rus filma v Ameriki azteško zgodovino
Ruski režiser Eisenstein, ki je zdaj angažiran v Ameriki, menda pri Metru, je v svojem pismu na rusko »Zvezo revolucijonarne kinematografije", katere predsednik je, poslal pismo o tem, kaj dela. Pravkar je napravil film iz Mehike, ki predstavlja novo vrsto kulturnega lilma, potnega močne emocije in napetosti. V njem bo pregled življenja te dežele, kakršna je zdaj in kakršna je bila nekoč. Del filma se vrši v starih azteških kulturnih centrih, ki jih doslej še nihče ni filuial in tudi malokdo videl. V nekaterih mehiških skritih krajih je Eisenstein še našel matrijarhat, to je vlado ženske v družini, in to je pokazal tudi v filmu. Film je nem in bo šele v llolly\voodu naknadno sinhroniziran. Tam bodo tudi napravili prizore, kjer je potreben go-
Kilaj so se rodili?
Maria Paudler: 1905; Anny Ondra: 1907; Mady Christians: 1900; Harry l.iedtke: 1888; Renate Miiller: 1907. Olga Čehova: 1897; Maria Solveg: 1907.
Filmski drobiž
Paramount namerava v jeseni začeti izdelovati svoje žurnale v barvah.
Lily Damita in Jeanette Mac-Donald sta prišli v Francijo na počitnice.
Mozartova dvorana, eden največjih berlinskih kinov za premi-jere, je prišel v konkurz.
Olga Čehova preklicuje razne vesti o svoji zaroki z režiserjem Karlom Antonom, ki so se razširile po raznih filmskih listih in dnevnikih.
Brat Grete Garbo, Gosta Gus-tafson igra na Finskem v enem prvih švedskih govorečih filmov.
Ilans Heinrich von Twardowski v bodoče pri Metru ne bo več igral samo v nemških, ampak tudi v angleških filmih.
Mary Pickford je začela pisati svoje filmske spomine.
Ilans Heinz Bo 11 man n stanuje v Hamburgu, Eichenstr. 52. V prvi vrsti je pevce in torej nima dosti časa za udejstvovanje v filmu. Če bo letos imel kak nov film, ne vemo, baje pa je za filmske družbe predrag...
HUBUi
kakor grofova
Ožbalt jo videl uu vrtu baronu Strelo Krasno stekleno kroglo:	v
njej so se videli grad, visoka drevesa, vodometi, terase, da, zacuueni kmet je zapazit celo marmorne Klopi. Zaliotelo se mu je take krogle.
lil gre v trgovino in zahteva:
,,Dajte mi stekleno kroglo, kakor jo ima baron Strela, kjer se bodo videli grad, visoka drevesa, vodometi, terase, marmorne klopi..."
Postrežejo mu in Ožbalt odnese kroglo domov.
fasadi jo na vrtu na kol.
Toda ze drugo jutro jo prinese nazaj.
»To je sleparija," zavpije na prodajalca, „krogla je zanič. Vrnite mi denar! Saj sem vam rekel, da bi rad tako, kakor jo ima baron Strela, da se nodo \ njej videli grad, visoka drevesa, vodometi, terase, marmorne klopi... ne pa samo stranišča in svinjaki!"
Dober zgled
Zmeraj je nerodno, če pride človek v tujo hišo na obisk iu ne ve, kje so nekateri prostori.
Nekega dne sem bil na kosilu pri svojem prijatelju, ki ima Iju-oezuivo /eno 111 srčkano dveletno hčerko. Po dokaj obilnem kosilu sem hišnemu gospodarju nekaj šepnil ua uho. »Seveda,“ mi odvrne, »takoj ti sam pokažem pot."
Ko odhajam z njim iz sobe, še mimogrede začujem, kako pravi mlada mati svoji hčerki:	»Vidiš,
Milica, stric vselej pove, če se 11111 kam mudi."
:Y
Ona: »Komaj sem začela peti, že je nekdo od zunaj vrgel v mojo sobo tule čevelj."
On: »Še malo zapoj. Morda prileti še drugi čevelj. Tale ima namreč mojo številko. '
V »šinili"
Drama v petih dejanjih: »Grof s Strašigrada ali zaklani tekmec". — Gala-predstava privilegiranega potujočega gledališča pod vodstvom gospoda šmirovskega pri dvajset razprodanih sedežih.
Veliki prizor v tretjem dejanju: Mrki hudobni grof naj bi z nožem umoril svetlolasega, nežnoličnega, oh, tako nedolžnosti polnega paža, išče in išče, toda noža nima pri sebi. Tedaj pa mu šine v glavo rešilna misel. Z vso močjo brcne svojega srečnega tekmeca v zadnji konec, da telebne po tleli.
„Joj!“ zajavka zadeti. »Umiram! Čevelj je bil zastrupljen."
Zato!
»Avto gre pa tako, da je ve selje..."
»Ni vrag, saj sem ga namazal z ricinovim oljem."
Majlina pomota
Gospa Trebušlja bere v letovišču Dostojevskega »Idijota". Zadnjič ga je nekam založila in gu ni mogla najti. Pa se zateče k portirju:
»Ali niste nikjer videli .ldijotnT'
Portir se široko zareži:
»Mislim, da je gospod soprog v salonu."
Če bi bilo...
Moric Silberstein sreča svojega poslovnega prijatelju Natana Goldsteina. Moric začne ves navdušen:
»Natan, imenitno! Davi sem odkril gostilno v Zeleni ulici. Čudovito. ti rečem."
»Zakaj pa?"
»Pomisli, ti rečem, naročil sem juho, z mesom, veš. Pečem ti, čudovito. Porcija za bogove. Skleda, da bi se lahko v njej umil. In mesa koliko. Pa vse skupaj za deset dinarjev! Čudovito, (i rečem."
»I11 kje je to? Nuj živi ia gostil-ničur slo let!"
»Peter llepek. Zelena ulica 13."
»Lepo. Poda to še ni nič. Pomisli! Skleda juhe in meso, mlado, sočno meso. I11 skleda, široka kakor avtomobilski obroč. Čudovito, ti rečem. In vse. skupaj samo pet dinarjev."
Moricu zapre sapo.
»Natan, kje pa se to dobi?"
»Nikjer, samo poceni je."
Uredniška
Prednik modruje sam pri sebi. ko gleda velik kup neporabnih rokopisov :
»V Babilonu bi bil moral biti urednik, kjer so 'isali na opeko. Danes bi imel že vilo..."
Pri grafologu
Gospodična Koprnela pride h grafologu.
»Ali bi mi lahko povedali kaj o piscu tega brezimnega pisma?"
»Z veseljem! Nuj pogledam. Pisec vas imenuje neumno gos. Ta „g“ v besedi gos je posebno značilen in dokazuje, da je mož pošten, odkrit in resnicoljuben."
»Gospod direktor, prosil bi vas za službo vašega privatnega tajnika."
»Kaj pa mislite, mladi mož? Saj privatnega tajnika že imam."
»Imeli, gospod direktor! Pravkar sem ga povozil z avtom!"
Tiste pol ure
Precej ošabnega samca, ki je že bolj v letih, vpraša ženitni posredovalec, ali bi se morda hotel oženiti.
»Da, oženil bi se, samo moja žena bi morala biti lena, bogata, izobražena, muzikalična, mlada, pridna. I o.štcnu in skromna. In nobeno napake ne bi smela imeti."
»Vidite, prav nekaj takega imam trenutno na zalogi, samo eno napako ima: vsakega pol letu jo nekaj prime za pol ure kakor zmešunost."
»No, zaradi tiste pol ure nič ne de. l’o bi pa vzel."
»Samo počakati boste morali."
»Zakaj?"
»Da jo spet prime tista zmeša-nost. Takrat vas morda vzame."
*
»Ali boš kmalu oblečena, draga?"
»Nikur me vendar neprestano ne izprašuj! Saj sem ti že pred dobro uro rekla, da bom v petih minutah
gotova."
*
V kopališču.
Voda je še zelo mrzla.
Dva dečka stojita v njej in se treseta od mraza.
»Ali ni strašno mrzla?"
»Je. Saj ne bi šel noter, pa mi je mama prepovedala."
Poročen ideal
»Lahko mi verjameš, Štefan, tudi jaz sem imel svoj ideal."
»Pa si ga izgubil?"
»Ne, vzel!"
Trd kruh
Oče gre s sinom po cesti. Zagledata cestarja, ki pridno tolče kamenje. Tedaj sc oče obrne k sinu: »Mihec, poglej! Kako trd je .kruh tega ubogega moža..."
»Sem mislil, da je kamenje," se odreže Mihec,
Dem®,v tiitTčiM
Razkuženje
Zn razkuženje (desinfekcijo) nam služijo take snovi, ki imajo lastnost, da za more klice (bacile). Na-meh razkužit vi je ugonobitev snovi. ki povzročajo bolezni, v drugi ' rsti pa je njihova nalogu, tla preprečijo ali vsaj omeje nalezljive bolezni. Od razkuževalnili snovi se dostikrat tudi zahteva, da preženejo smrad (na primer v straniščih,
greznicah itd.).
Razkuževnlna sredstva se dol«
' plinasti, tekoči in trdni obliki-Med plinasta spadajo klor, brom formaldehid in nekatere druge snovi. med tekoča raztopina živosre-brnega sublimata, borova kislina, salicilova in knrbojna kislina, lizol, kreolin in lizoform, med trdne snovi pa rnzkuževalni praški, ki so po navadi zmesi apna, železovega v i-trijola, karbolne kisline itd.
O učinkovitosti razkuževalnili snovi nam pokaže najboljšo sliki' spodnja razpredelnica. Napravil jo je francoski kemik Miquel, ki je raziskoval, koliko je treba katerega razkužila, da se prepreči usmrajen ie in gnitje enega litra kokošje juhe. Y ta namen je treba: vodikovega superoksida	0.05	grama
sublimata.............0.07	„
klora.................0.25
bakrovega klorida	.	.	0.70	„
bakrovega sulfata	.	.	0.90	„
su ličilo ve kislin«' .	.	.	1.00
anioni jakovega plina	.	1.40
aluminijevega klorida .	1.4(1
ciukovega klorida	.	.	1.90
karbolne kisline .	.	.	5.—	„
galuna................4.50
Kako se posamezna teli razkužil razredčijo z	vodo,	da	jih	potem
lahko rabimo, bomo pojasnili prihodnjič.
Še nekaj načinov za konzerviranje jajec
V 40. številki smo nasvetovali kot dobro sredstvo za ohranitev' jajec apneno vodo. Razen tega načina pa jih poznamo še več, nekateri od njih so boljši, drugi morda v tem ali onem primeru malo slabši. Naj jih nekaj navedemo!
Napravi si med neprestanim mešanjem raztopino I kile natrijevega vodenega stekla in K) litrov vode. Jajca, ki bi jih rada konservirala. morajo biti zelo sveža; deneš jih v kameninasto ali postekleno lončeno posodo, nato pa jih s to raztopino tako visoko zali ješ, da sega najmanj kaka dva centimetra nad jajci, F'n liter te raztopine zado-
vo-
Stl-
in
na
oei-
šča za kakih 80 do 100 jajec. Posodo moraš nato dobro zamašiti, da ne pride zrak do jajce, in shraniti na hladnem prostoru. Tako kon-servirana jajca ostanejo sveža tudi pol leta in še delj, le nekoliko lužast okus dobe.
Če hočeš ohraniti jajcem sveži okus, pa napravi takole:
Zdrobljen mavec v prahu polij /. vodo in dobro zmešaj, v to zmes pa deni magnezijevega klorida. Kazen tega si pripravi nekaj raztopine vodenega stekla, kakor smo jo gori popisali. Nato vzemi vsako jajce posebej, ga dobro osnaži in ga pomoči najprej v mavčevo zmes, očedi, nato pa deni v raztopino vodenega stekla. Tako se napravi na jajčni lupini plast magnezijevega kalcijevega silikatu, ki je nepredušna za zrak in tekočine.
I udi vodikov superoksid. ki služi za beljenje las. st' rabi za kon-serviranje jajec. -Zmešaj ga z do, tako da vzameš na en del peroksida dvajset delov vode, deni jajca v to zmes.
Če pa hočeš jajca spraviti suhem, jih najprej temeljito •sti in posuši, potem pa obdaj s plastjo parafina. To napraviš tako, da jih vtakneš v topel parafin, nato pa deneš na sito, da se posuše. Četrt kile parafina je dovolj za 400 do 500 jajec.
za Žalne dneve
PRIPOROČA ZALOGO KLOBUKOV MODISTKA
MINKA HEUFFEL
LJUBLJANA GLINCE VII/45 POPRAVILA TOČNO IN CENO
Na jboljši način pa je tale. ki ga je odkril Iv Manika iz Monakovega. Njegova prednost je v tem. da je zelo poceni, važno pa je, da sc zelo natanko po njem ravnaš, drugače se ti jajca lahko pokvarijo.
Jajca najprej temeljito osnaži in izloči vsa tista, ki so količkaj počena. Tako prebrana jajca deni v mlačno vodo (55 °C), k jer naj ostanejo kake četrt ure. Potem jih vzemi ven in jih odrgni s čisto krpo, da odstraniš še poslednjo nesnago, ki bi utegnila ostati na njih. Tako očiščena jajca deni na sito in jih drži natanko pet sekund v kipeči vodi, nato pa jih takoj ohladi z mrzlo vodo, položi na čisto krpo in pusti, da se posuše. Potem jili /loži v zaboje, med nje pa na-suj žaganja, oblancev ali stelje in spravi v jedilno shrambo.
lako konservirana jajca se drže leto dni in še delj in ostanejo ves čas sveža. — S tem da si jih podrža-la v vrelo vodo, se je napravila pod lupino tenka plast skrknjenega beljaka, ki varuje ostalo jajce pred pokvaro.
Liker iz rdečega grozdjiča
pomaga proti driski in ima dober, nekoliko rezek okus. Barve je črn -kaste. Napraviš si ga lahko sama. če najprej jagode stisneš in precediš, da dobiš grozdjičev sok. Tri dele tega soka kuhaš nato s štirimi deli sladkorja in dvema deloma vode; dodaj tudi malo vinske kisline. Ko se ohladi, dodaj še dva dela vode in tri dele špirita.
Močnik z žganim sladkorjem
Potrebščine: 50 dkg moke, dva in pol zavojčka dr. Oetker-jevega pecilnega praška, 40 dkg sladkorja, nekoliko cimeta, klinčkov, pimenta in limonovih olupkov.
Priprava: Sladkor se žge, da postane zlatorjav, sc nato skuha s pol litra vode in potem meša, da se ohladi: ohlajen se pomešu v skledi z moko, ki ji je bil dodan pecilni prašek. Primešaj zapored cimet, piment in klinčke kakor tudi naribane limonove olupke. Tz vsega tega napravi redko zmes. Njo numa-ži do debelosti prsta na pomaščen pekač ter jo speci počasi v pečici.
Pecivo za zajutrek
Potrebščine: pol kg moke, 6 dkg masti ali presnega masla, 10 dkg sladkornega prahu, nekoliko dr. Oetker-jevega vanilinovega sladkorja. 2 jajci, I osminku litra mleka. limonovi olupi in I zavojček dr. Oetker-jevega pecilnega praška.
Priprava: Stresi s pecilnim praškom |)omešano moko na desko, ji dodajaj mast ali presno maslo, jai-ci, sladkorni prah. vanilinov sladkor. limonove olupi- in mleko ter vse skupaj dobro premešaj. Iz tega testa napravi podolgovato štruco, ki jo speci v zmerni vročini.
KAJ PRINAŠA:
Elitni Kino Malica
Telefon 2124
„ArianaM,
filmska drama z veliko nemško umetnico Elizabeto Bergner.
„Piistna vila*,
komedija z Anny Alilcrs.
..Omahljiva devica“,
komedija. V Klavni vlogi Szoke Szakall.
Kino Ideal
..Huzarji plešejo"*,
filmska komedija. V Klavnih vloKah Anny Alilers.
..Luči velemesta".
V Klavni vloKi Charlie Chaplin in dražestna Virginia Cherrill
Ameriške filmske vesli
Po dvuna jstlctni odsotnosti i/ HoJlvwooda se je vrnil slavili japonski igralec Sessue Ita y a k a w a spet k .filmu. Kol partner Ane Mav VVongove ho igral \ Paramounto-veni filmu „llei /maja", ki je prirejen po romanu znanega pisatelja kriminalnih romano\ Sa\a Roli-mer ja.
Parainount je kupil pravice za predelavo Zolajevega romana „Nn-na“ v film. Glavno vlogo ho najbrž igrala Marlena Dietrich.
Nasledn ji film Mauricea (' h e -vali e r j a se bo imenoval „Fno uro s teboj".
V Ameriki, kjer imajo zmisla za statistike, so odkrili, da mora filmski igralec, ki hoče obvladati tehniko igranja, znati p o 1 j u b 1 j a t i na osem načinov in sicer: nalahno — nalahno in plašno — nalahno z veliko ljubeznijo — toplo — toplo in nežno — vroče — strastno divje.
Deset linjlioljših režiserjev
Pred kratkim so izbrali v Ameriki deset najboljših režiserjev. Od oseminšestdesetih so bili izbrani tile:
1. Krnest Lubitseh (Parainount).
2. Levvis Milestone (Selzniek-Mi-lestone).
i.	Josef Sternbeig (Parainount).
4-. Kiiif’1 Vidor■ (M(IVI).
r>. Ilichard Wallacc (Parainount).
7. John Cronnvell (Parainount) in George Fitzmaulice (MGM).
8. Frank Berzage (Fox).
«). George llill (MGM).
10. NVilliam Wellnian (Warner).
Kupon 41 film
FILMSKA VPRAŠANJA
1. Kdo je mož Laure La Plante?
2. Kdo je odkril Svelislava Petroviča za film?
■>. Kdo igra glavno moško vlogo v filmu ..Hu/.arji plešejo"?
4. Kako se imenuje novi film l)orotliy Jordan?
5. Kdo je najboljši ameriški režiser?
Za rešitev teh vprašanj razpisujemo
20 VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ,
ki jili razdelimo med deset resi-\ aleev.
Rešitve iz V), številke so; I. V Taini na Poljskem:	baron	I ley-
nierle; i. George O’ Bricu:	4.	Pri
MGMit; 5. Annv Ondra. Nagrade dobe:
5 slik:	Senčic	Slavo.	Maribor;
4 slike: Halog Marinka. Ljubljana;
> slike: Šoštarič Breda. Polja;
2 sliki: Malej Jože, Ljubljana;
po eno sliko: Potokar Ivanka. Celje; Škrlj Mici, Bratislava. Prcsl Ivan, Kutina; Sedeu Anton, Zagreb. Pozne Flica, Oplotnica; Turjak Lojze, Ribnica.
Aleksander Kozic
koncesijonirano elektrotehnično podjetje
Ljubljana
Cesta v Rožno dolino 44 Tel. 30-41
se priporoča za vsa v lo stroko spadajoča dela. — Izvršitev strokovnjaška. — Cene zmerne.
Foto
aparate in potrebščine
dobite v največji izbiri v
Drogeriji „Adrija”
Mr. Ph. S. Borčič
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
Telefon št. 34-01 Zahtevajte cenik T
O
KlIfEJE
t*JJi 1H&4 flC
najicttdnejŠe
KlIiARNAfT-DEU
l^U>l|AMA DAlMJUtHOVAlS ■
Blagovna znamka
»Svetla glava“
se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se prlglašajo vsako leto, pač ni noben;« postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki Jo vzbuia slika, in radi globokega svojega pomena le postal znak nepozaben.
,,Znamka Oetker*4 Jamči za najboljio kvaliteto po najnižiih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetkcr-jev pecilni prašek Dr. Oetker-jev vanillnov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge Itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvHIJenlm‘‘ gospo' dinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se Je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je Izostalo.
Otroci se veselijo, če speče mati Oet-kerjev šartelj, In v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Octker-Jevl fahrlkatl, ker se Cesto ponujajo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
je najboljša začimba
za mlečne in močnate ledi, pudinge in spenjeno smetano, kakao in čaj.
Sartlic, torte in pecivo, jajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša Vi zavojčka Dr. Oet-ker-Jevega izbranega vanillnovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se daita 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja. tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljlh. finih In najflnel-šili močnatih ledi, šartljev, peciva, tort
i. t. d.
Za vsako obltelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa In svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve -r- In ker Je, kakor Je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno.
Oetker-Jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne. pišite naravnost n.i tovarno
DR. OETKER. MARIBOR.
Izdaja za konsorcij »Romana” K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.